85 • /^MV^ Ječa - sreča : r|y&*Js|ko bodeta pridna," rekla je mali Kumanovka necega jutra Martinku \§ll«jin Janezku, nšli bodemo po poludne vsi skupaj k dobremu kumu j^Mihaljineu v Petrovo vas." rKuni Mihaljinec" ali pa »Petrova vas," to so bile besede, ki sta jih Martinek in Janezek Bajrajše slišala. Vsclej, kadar ju je bilo treba spod- bujati k pridnosti ali poshišnosti, ni bilo treba druzega, nego obljubiti jima, da bodeta šla h kumu Mihaljincu, in ubogala sta, da je biJo vcselje. In kaj bi tudi ne! Saj sta pri kumu Mihaljincu imela vsega, česar koli jima je srce zaželelo. Pri Mihaljincu sta bila kakor dorna, in še bolje so jima je godilo kakor doma, ker ju jc kum Mihaljinee ljubil in jiina prizanašal. če sta tudi kako kvaro naredila. Vselej, kadar koli sta kaj aapačnega naredila, zagovarjal ju m je Mihaljinec pred strogim očetom in materjo, rekoč: nEj, kaj si hočemo? Mlada sta še in neumna; kadar bodeta večja, bodeta tudi pametnejša!" In ravno denes, ko sta se dečka toliko veselila kuma Mihaljinca in pri-jetne Petrove vasi, bila sta kakor navlasč zelo nesrečna. Temu je bilo tako: Iz šole domov prišedši, poda Martinek z žalostnim obrazom očetu nek listek od gosp. učitelja. Oče prebravši listek, jezni pokličejo mater, in jej reko: BLe poglej, kaka izvrstna sinčka imava! Najin Martinek in Janezek postaneta časoma vse kaj druzega nego li to, česar se midva nadejava od njiju. Poslužaj, kaj mi pišejo gosp. učitelj!" — Oče čitajo: nPoštovani gospod! Denes sta bila Vaš Martinek in Janezek zelo neposlušna in razposajena v učilnici. Temu sem se tem bolj čudil, ker sta bila drugače še vedno pridna in pohlevna. Martinek je Jazbečeveinu Mihcu vso nalogo z debelimi črtami na vse strani prečrtal tako, da se naloga ne more čitati, a Janezek ga je s črnilom po lici vsega namazal. Ko sem ju jaz zaradi tega svaril in oponiinal. smijala sta se mi v pest. Jaz sem oba malopridneža v šoli kaznoval s tem, da tri dni ne smeta sedeti med drugimi pridnimi učenci, nego stati morata zunaj klopi. Prosim Vas, da bi ju tudi Vi doma kaznovali. Odličnim poštovanjem Josip Orač, ulitelj.'' Dečka sta tudi zdaj še le zvedela, kakšno veselje bode denea pri kumu Mihaljineu. Mihaljinec goduje denes šestdesetletnico svojega rojstnega dne in v to ime je povabil vse svoje prijatelje in znance na dobro južino. Med povabljenimi bodeta tudi gospod župnik in gosp. učitelj ter dolga vrsta naj-pridnejših otrok Mihaljinčevib. sosedov. Tudi brez godbe ne bode ta dan. A med godci se oče Kuman najbolj odlikuje, zato brez njega ne more biti nobene veselice. Vse to je mati pripovedpvala Martinku in Janezku še le po tem, ko so jej oče prečitali list od gospoda učitelja. In oče so resno pri-stavili: BKer sta se deaes v šoli tako odlikovala, ostala bodeta dom4 v mojej sobi zaprta. Za večerjo ne dobodeta ničesar, in posteljo vama bode priredila dekla za nocojšno noč v mojej sobi na tleh. V tem, ko bodeta vidva zaprta, veselili se bodemo mi pri kumu Mihaljincu in mu pripovedovali, kako doma pridna otroka očetovo sobo varujeta'. AJi me sta razumela, he?" Nič ni pomagal jok, nič niso pomagale prošnje. Kar so oče jedenkrat rekli, tega niso nikoli več oporekli, to sta dobro vedela Martinek in Janezek. Po poludne," kadar sta prišla iz šole domov, morala sta takoj v očetovo sobo, a oče ia mati sta šla h kumu Mihaljincu v Petrovo vas. Kako je bilo Martinku in Janezku pri srci, tega vam, otroci Ijubi, ne bodem razlagal. Do sih dob vedno pridna in poslušna, morala sta zdaj sedeti v zaprtej sobi. Eazžalila sta učitelja, razjezila očeta in mater, in kaj si bode še le mislil dobri kum Mihaljinee, kadar mu bodo oče pripovedovali o njiju malopridnosti! In tudi gospod učitelj bode navzoč, — da, še celo gospod župnik! Jojmina, kolika sramota! To je nekaj strašnega! Ne, ne, nikdar več ne bodeU žaljla ne učitelja ne starišev! 87 Take in enake misli so ju mučiJe ves čas. Vsaka ura se jima je zdela cela večuost. 0 da bi le skoraj bila oče in niati doma, da bi si zopet mogla pridobiti njiju ljubezen! Da, nikdar, nikdar več ne bodeta kaj tacega storila! Martinek vzame pločico v roke in se vadi risati, a Janezek stakne staro očetovo trobo (trobento) se stene in začne pihati vanjo, da je Martinku kar po ušesih mrgolelo. Martinek ga prosi in prosi, naj neha, joka se in pravi, da ga ušesa bole, ali zaman! Janezek le trobi in trobi, kakor da bi hotel biti po sili godec. In glej! v tem hipu mu prsteki pogode nek napev, — zdelo se mu je, kakor bi to bil napev prelepe pesni rkje dom je moj?" Poskuša še jedenkrat, poskuša dvakrat, poskuša desetkrat, morda tudi stokrat, iu — poprej omenjeni napev Bkje dom je moj" bil mu je v prstih! Martinek, ki si je še malo poprej ušesi tiščal, strmi in gleda debelo, ko mu je Janezek tako lepo in čisto zatrobil Mkje dom je moj ?" nKadar se oče in mati domov povrneta, zatrobil jima bodem Bkje dom je moj ?" reče Janezek in zatrobi še jedenkrat. BA jaz jima bodem pokazal, kako čedno sem narisal vse, kar nam so gosp. u&itelj dali za domačo nalogo," reče Martinek. nIu zdaj še nekaj," pristavi Janezek, Bna drugej strani pl6čice hočeva napisati očetu in materi obljubo, da ju nikoli več ne bodeva razjezila." nDobro, prav dobro," odgovori Martinek, ki je bil vesel, da se je Ja-nezek nekaj tako pametnega izmislil. In napisala sta na drugej strani pločice sledeče besede: nPre]jubi stariši! Zelo naju boli, da vas sva razjezila. Oprostite nama, saj vas nikoli več ne bodeva žalila. Vaša hvaležna sinova — Martinek in Janezek." .. . ,,¦,,,+?,. Še le jutrodan sta imela priložnost starisem izroČiti svojo obljubo. Bila je ravno nedelja. Dekla ju pokliže k zajutreku. Jauezek vzame trobo, a Martinek pločico ter gresta pred vrata one sobe, kjer sta oče in mati za-jutrekovala. Janczek zatrobi rkje dom je moj?"------- Oče ia mati hitita ven ter sama sebi ne verujeta, da bi to Janezek trobil .... ..'¦.-¦* -.¦--. Zdaj stopi Martinek jokajoč se pred očeta in mu poda pločico. Oče prečitajo kratko obljubo in so zclo ganeni, a mati se jokajo od ve-solja. To, kar sta napisala, ponovila sta tudi na izust svojim starišem. Oče in mati poljubita otroka, ki sta obžalovala svoj pregrešek in ob-ljubila se zopet poboljšati; bila sta jima zopet mila in draga kakor poprej. Janezek je moral takoj še tisto jutro trikrat pred očetom zasvirati nkje dom je moj;" zna se. da so mu oče sim ter tja še kaj popravili in pokazali. Po poludne sta prišla tudi gosp. župnik in učitelj Janezka poslušat. Ko jima je Janezek vrlo dobro brez vsacega pogreška zatrobil nkje dom je moj," rekli mu so gospod župnik šaljivo: „Glej, Janezek! Ječa je za tebe sr eča." Drugo nedeljo je Janezek tudi pri kumu Mihaljincu sviral Bkje dom je moj," kar je kuraa tako razveselilo da mu je obljubil kupiti novo trobo, kar se je tudi zgodilo. Od sih dob so oče Janezka učili tudi drugih napevov in v kratkej dobi je znal Janezek trobiti precejšno število vsakovrstnih lepih pesen. ; * * Nekoliko Iet kasneje sta bila Janezek in JVIartinek prav vria in poštena moža. Janezek je bil izurjen godec. Ko so ga vzeli k vojakom, vvrstili so ga takoj k vojaškej godbi. Deaes je Janezek sloveč kapelnik neke vojaške godbe, a Martinek pošten gospodar na očetovem dorau. Bilo je na Martinovo lanskega leta. Gospodar Martin je godoval svoj god in tudi brat Janez, vojaški kapelnik, prišel mu je čestitat. Očeta in matere ni bilo več med živemi, tudi kuma Mihaljinea in gospoda župnika ne, samo še nekdanji njiju učitelj, zdaj vže jako postaren mož. vže več let v mirovUi, živel je še, in bil, kar se samo o sebi umeje, tudi povabljen k veselici. Pri večerji, kjer so bili zbrani vsi Martinovi prijateJji, nazdravil je starček učitelj vrlima bratoma Martinu in Janezu ter je na konci svojega govora dejal: Bčudni so potje božje previdnosti; ako bi ne bil Janezek takrat zaprt, morda bi ne bil gosp. Janez nikoli tako sloveč kapelnik, kakor ga imamo denes pred seboj." nEesnično da ne," reče gospod kapelnik, nin vže takrat so mi rekli po-kojni gosp. župnik: vidiš, Janezek, ječa je za tebe sreča." Martin je moral na prošnjo navzočih gostov vso dogodbo povedati. Ko je zvršil, vzel je kapelnik Janez iz litne skrinjice trobo in tako izvrstno in čisto zatrobil Bkje dom je nioj,'' da so bili vsi uavzoči živo ganeni. Kakor znano, navdušuje ta prekrasna pesen vsacega človeka, ali kadar jo je kapelnik Janez zatrobil, zdelo se je človeku, kakor bi se ta splošna nav-dušenost prelila v neko otožnost, kajti vse je omolknilo in vsacemu so solze neke čudne, nezapopadljive otožnosti zablestele v očeh. Bile so to solzč spomina na pokojnike, pa tudi solze spomina na pre-čudni dogodek v mladosti pošteuega Janeza in Martina Kumaua. Lj. T .