Novo mesto, 25. marca 1M$ Stev. 12 Leto 6 Lastniki ln Izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje ln Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Ure« Juje uredniški odbor. — Uredništvo ln uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 618-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska TIskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani Dolenjski Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo me HICA OD TEDNA DO TEDNA Minuli teden je ameriško zunanje ministrstvo objavilo ameriško verzijo dokumentov o Jaltski konferenci. Objava teh dokumentov je vzbudila po svetu velikansko pozornost in tudi precej odpora. Mnogi se namreč vprašujejo, ali je bilo primerno v tako kratkem času po konferenci objaviti te dokumente. Pri nas vzbujajo pozornost med veliko količino zapiskov o tej konferenci, ki so jih napravili ameriški diplomati, zlasti tisti, ki pričajo o tem, kakšno Je bilo dejansko medsebojno zaupanje med tremi velikimi zavezniki med drugo svetovno vojno. Poudariti Je treba tudi tole: majhne dežele so se bile v drugi svetovni vojni proti fašizmu. Borile so se, kolikor so jim dopuščale lastne sile in tako imenovani subjektivni faktorji. Med njimi je bila Jugoslavija nedvomno med prvimi, če že ne prva. Toda te dežele so se lahko borile samo do tiste mere, dO katere so jim to dopuščale velesile po svojem preudarku, boječ se, da bodo izpustile iz rok vpliv na narode, katerih samozavest in želja po neodvisnosti sta v boju proti sovražniku nedvomno narasla. Primer Jugoslavije je pokazal, kako resnične so te trditve. Velesile so se namreč — kakor kažejo objavljeni dokumenti — dogovarjale med seboj o razdelitvi vplivnostnih področij v povojnem svetu in mali narodi so jim bili samo pomembn« uteži, ki naj bi premaknile tehtnico medsebojnega razmerja sil med velikimi tremi na to ali ono stran. Ameriško zunanje ministrstvo Je z izbiro dokumentov poskrbelo, da nas Je z objavljenimi zapiski prepričalo, da noben izmed velikih zaveznikov ni bil ravno trdno prepričan, da bo povojno sodelovanje posebno iskreno In da bo dolgo trajalo. Spričo tega ni težko povzeti sklepa, da je vzlic medsebojnim izrazom ljubeznivosti in obdarovanjem z raznimi ozemlji v vojnem času nezaupanje že obstojalo. Tega dejstva ni meč pojasniti drugače, kakor s tem, da so se sami predstavniki velesil že takrat zavedali, da njihovi dogovori in, recimo kar odkrito, kupčije za povojno razdobje niso bili nič drugega, kakor hiša na pesku. Na takšni podlagi Pa še nikdar ni nobena zgradba trdno in dolgo časa stala. Skupna nevarnost spričo vojne jih je združila. Toda predstavniki treh velesil so že takrat predvideli, da bo konec enotnosti, ko bo nevarnost minila. Po vojni so nadaljevali dobro znano bitko za politični prestiž In za premoč v orožju, ki pomeni samo nadajevanje že znanih zavezniških odnosov med vojno. Ker skupnega sovražnika IH več, so zavezniki nehali biti zavezniki in postali nasprotniki. Ne bomo se v tem pregledu ustavljali na posameznih dokumentih, ker je o tem dnevni tisk že dovolj pisal, razen tega pa nam to preprečuje pomanjkanje prostora. Toda poudariti Je treba, da se Je od časov Jaltske konference na svetu marsikaj spremenilo. Politika blokov, dogovorov in razdelitve vpliviostnih področij ni več edini način reševanja mednarodnih vprašanj. Ta politika namreč, ki Je ustvarila napete odnose, Je ustvarila tudi njihovo nasprotje. Drugače rečeno: pogoji sodobnega sveta so ustvarili tisto sl'o, ki poceni živo nasprotje razdelitve sveta na bloke in ki Je dobilo domovinsko pravico pod imenom aktivna koeksistenca. Ker Je aktivna koeksistenca edini drugi izhcd, in sicer izhod, ki ne vodi v vojno, je tudi edini up In edino ona lahko zanesljivo računa s tem, da bo število njenih pristašev čedalje bolj naraščalo. ptRLOHA V živinoreji smo lani dosegli lepe uspehe Živinoreja je lahko zelo donosna panoga, o čemer je bilo že veliko govora. Prav gospodarsko zaosttala Dolenjska ima dobre pogoje za umnb in da-nosno živinorejo, česar se že zavedajo tudi posamezni živinorejci, ki tej panogi kmetijstva posvečajo čedalje večjo skrb. Neposredno kjoriat ojd boljše živinoreje imajo sami živinorejci, posredno pa tudi cetotno družbeno gospodarstvo. Velilk delež pri napredku živinoreje imajo naši zadružni živinorejski odseki,ki obstojajo že skoraj pri vsaki kmetijski zadrugi- To je prepričljivo do>-kazal tudi občni zbor živinorejskega odbora Okrajne zadružne zveze Novo mes-fb 13. marca, ko je odbor polagal obračun svojega dela v letu 1954. 18 kmetijskih zadrug novomeškega okraja je lani vodilo popolno selekcijo v govedoreji ln imelo stalno mlečno kontrol). Proti koncu leta se je tem zadrugam priključilo še 5 kmetijskih zadrug. To je za 150 odstotkov več kot leta 1953! V rodovnik Je vpisane nad 1500 glav fcfbveje živine, kar znaša okoli 12 odstotokov celokupnega št*vila krav. Ta številka, ki se bo sicer stalno večala, kaže, da se uveljavlja vzreja sivorja-vega goveda. Večina krav, vpisanih v rodovnik, je bila kontrolirana na mlečnost. Letni zaključek mlečne kontrole izkazuje povprečje 2125.3 kg mlefca na rodovniško kravo. V letu 1953 je znašal pa povpreček ptci znatno manjšem številu kontroliranih krav le 1980 litrov mleka. To je zelo lep napredek v enem letu-Seveda je dvig mlečnosti odvisen od boljšega pridelovanja krme. Temu vprašanju je okrajni zadružni živinorejski odbor posvečal še prav posebno pozornost, vendar še vedno premalo. V tej smeri bo moral Se krepkeje prijeti za delo.-Potrebna je večja uporaba umetnih gnojil na travnikih in dete-Ijiščih, večje pridelovanje de-teljinih semen in njih čiščenje, uvajanje travniških deteljin, boljše izkoriščanje strnišč s Zasluge živinorejskih odsekov — Porast mlečnosti — Pet uspelih razstav setvijo zelene koruze, Siliranje krompirja v kadeh ter zelene krme v primitivnih silosih in podobno. Največjo mlečnost rodovniških krav izkazuje kmetijska zadruga Skocjan in sicer povprečno 2495 kg mleka na kravo. Sledijo KZ Straža — 2299 kilogarmov, KZ Šmihel — 2232 kilogramov, KZ Šentrupert — 2219 kg. KZ Mirna — 2197 kg, K Z Šentjernej — 2186 kg. KZ Otočec — 2182 kg in KZ Trebnje z 2176 kg. Ostale KZ izkazujejo manjše povprečje mlečnosti. Okrajno povprečje mlečnosti znižuje mlečnost trav v Suhi krajini, ki znaša na območju KZ Hinje 1886 kg in na območju Kz Ambrus komaj 1598 kg. Zaradi slabe krme to področje nima možnosti, da bi bila mlečnost visoka. Oskrba z dobrimi plemenjaki je bila stalna skrb živinorejskega odbora pri OZZ in živinorejskih odsekov. Lani je bilo kupljeno 48 bikov, vendar jih še vedno manjka okoli 20. Na jesensko licenciranje je bilo prignanih 147 biktov, od tega pclrjenih 88. Šestnajst jih je Mlo dtVočenih 2jt sejem zla 12 nii bilo izdano slkočno dovoljenje, ker so bili premladi, 31 pa je bilo izločenih- Večina licenciranih bikov je bila ocenjena v III. a im III- razred. To nas opozarja, da morajo KZ v bodoče bolj skrbeti za nakup kvalitetnejših bikbv. Dober plemenjak ni nikoli predrag, saj je prav od njega odvisno izboljšanje reje iw dvig mlečnosti. Pri osemenjevanju krav je pomagala tudi osemenjevalna postaja na Grmu, in pred kratkim organizirana postaja v Mokronogu. Na Grn a je bilo ose-menjenih 665 kLav. Uspeh je bil 70 odstoten, kar je izreden uspeh, če upoštevamo, da večina teh krav ni mogla biti oplojena zaradi okuženosti. Lani je bilo piirejenih 5 živinorejskih razstav. Na razstavo v Veliki Loki je bilo prignanih 42 glav, v Šentjerneju 79, v Sentrupertu 101, v Dolenjskih Toplicah 78, in d Straži 101, skupno torej 400 glav. V L b razred so bile ocenjene 4 glave v II. a 22, v II. 36, v II. b 52. v III. a 114, v III- 94, v III. b 60 in v IV. 10 glav. Samo eno živinče ni bilo Ocenjeno. Razmerje med naredi nam kaže, da se večina naše živine giblje v razredih srednje kvalitete in da je samo četrtina v boljše ocenjenih razredih. Prizadevati se moramo, da se bo to stanje izboljševalo Na teh razstavah je bilo razdeljeno nagrad v znesku 703 700 dinarjev. Na treh plemenskih sejmih je bilo prodanih 125 glav. od tega 65 v naš okraj. 30 v sosedne okraje, 30 pa v sosedne republike- Vrednost prodane na cena živlnčeta pri povprečni teži 395 kg je bila 60.082 din. Najdražji bik je bil prodan za 80.000 din, najdražja krava za 90.000 din, pri telicah pa je bila dosežena najvišja cena 74.000 dinarjev. Delegati so na občnem zboru oddloorili dosedanje vsekakor uspešno delo živinorejskega odbivra, izvolili nov odbor iz samih izkušenih živinorejcev ter sklenili, da je treba še razširiti in pospešiti delo za napredek živinoreje. Ing. R. L. RIBNICA — med NOB upravičeno imenovana »partizanska Ribnica« — praznuje 26. marca občinski praznik v spomin slavne partizanske zmage v Jelenovem žlebu 26. marca 1943. Delavci naj bi dobili topel obrok HRANE Glavni odbor Enotnih sindikatov Slovenije je že pred časom opozoril, da je za prehrano delavcev na delovnih mestih slabio poskrbljeno- Večja podjetja imajo sicer svoje menze, toda v njih se ne hranijo vsi delavci, pač pa samo del. to je predvsem tisti, ki ne morejo^ drugače dobiti hrane. Znaten del delavcev skioz dan ne uživa teple hrane, pač pa ima za malico, ki v večini primerov pomeni kosilo, le kos kruha in morda košček salame. To velja zlasti za delavce, ki se vozijo na delo z dežele. Pomanjkljiva plemenske živine je znesla j prehrana vpliva na odpornost skupno 7,510.200 din. Povpreč-1 delavca pri delu. na njegovo Kaj je s šentfernejskim spomenikom? Dne 4. marca je objavil Do-lenjsJci list na 4. strani dopis, v katerem Jernej Gorenc iz Johnstovna Pa., ZDA, med drugim vprašuj", kaj Ae s ient-jernejskim spomenikom. Zveza borcev v Šentjerneju, odnosno odbor za postavitev spomenika odgovarja: Tudi za našo organizacijo je to vprašanje najbolj pereče. Hočemo Spomenik padlim borcem v Veliki Loki bo postavljen še letos Ze pred leti so se v Veliki Loki razgovarjali o postavitvi spomenika padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja. SV\L* VOL*4 JE TOVARNA proizvod 3Eftifo#iotf MARIBOR *^ Proslava občinskega praznika v Mirni peči Na predvečer občinskega praznika v Mirni peči so na gričkih okrog Mirne peči zagoreli kresovi. Isti večer je bila proslava v novi dvorani Zadružnega doma. Pri tej priliki so Mimope-čani pokazali svojo zavednost, kajti velika nova dvorana je bila nabito polna. Nismo bili sami, razveselili in počastili so nas s svojo prisotnostjo tudi tovariši: iz Ljubljane so prišli narodni heroj Ivan Kovačlč-Efenko, ljudski poslanec Franc Krese-Coban in tov. Alojzij Rajer-Miško. Iz Novega mesta sta bila prisotna: Zvezni poslanec tov. Avgust Jazbinšek in član okrajnega komiteja ZK tov. Jože Plaveč. Proslavo je otvoril tov. Janez Spendal, predsednik OBLO. Za njim je imel lep referat o pomenu občinskega praznika tov. Borts Savnik. Za tem je sledil piinivren spored. Pel je tudi mirnopeski moški pevski zbor pod vodstvom tov. Borisa Sav-nika. Nato je sledilo ljudsko rajanje ki je trajalo do jutra. DrugI dan, to je 16. marca ob 9. uri dopoldne je bila na pokopališču pri grobovih padlih partizanov komemoracija. Ob tej priliki so bili tudi položeni vend na grobove padlih borcev. Brezposelnost v Trstu Gospodarska kriza ln njena spremljevalka brezposelnost sta v Trstu čedalje hujši. Zaradi tega se Številni Trzačani izseljujejo v razne prekomorske države. Lani se Jih je Izselilo nad 5000. Pred dnevi je spet odpotovala lz Trsta skupina 250 ljudi v Avstralijo. — Njim bodo sledili drugI, ki so Že na sev.na- Nekaj so že tudi pripravili gradiva in nabrali sredstva, potem pa je vse zaspalo. Na pobudo občinskega odbora Zveze borcev so pred dnevi na sestanku vseh organizacij in društev ter zastopnikov ljudskega odbora sklenili, da mora spomenik stati na vsak način že do 8. maja letos. Spomenik bo stal pred zadružnim domom. Plošče z imeni padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja imajo že izdelane. Ob priliki odkritja spomenika, ki bo 8. maja, bodo v Veliki Loki priredili obširno proslavo v počastitev desete obletnice osvoboditve. Tako je bilo sklenjeno na tem sestanku. Ta dan bo imela SZDL v Velikii Loki veliko tombolo z najmanj 200 lepimi dobitki. Obenem naj bi bila ta dan v Veliki Loki sektorska nedelja gasilstva, poleg vrste ostalih prireditev, ki jih bodo imeli ta dan. Ker so se za to veliko nalogo zavzele prav vse organizacije kakor tudi društva, zlasti gasilsko društvo, enako pa seveda to prizadevanje podpira občinski ljudaki odboi, lahko računamo, da bo odkritje spomenika, združeno z ostalimi prireditvami, dostojna proslava, kakršne v tem kraju še ni bilo. Organizacije in društva so že prevzele potrebne delovne obveze, da bo cela prireditev, kot jasno tudi postavitev spomenika res tako priprav-ena, kot je bilo sklenjeno. Vse priprave vodi poseben gradbeni odbor. Obenem s postavitvijo spomenika v Veliki Loki nameravajo urediti tudi skupno grobnico vseh žrtev na Čatežu. Prav bi bilo, da bi tudi na kleti, kjer so Nemci zločinsko pobili čateške žrtve, vzidali spominsko ploščo. PodaljSan rok za izplačilo dajatev NOV Ker je bil podaljšan rok za prijavo denarnih dajatev med NOV, je bil podaljšan tudi rok za izplačilo do 30. junija 1955. Po tem roku ugasne vsaka pravica do izplačila. Komisija sicer še ni mogla rešiti vseh primerov zaradi velikega števila priglasitev, vendar bodo vm d<> tega roki dobili ali na postoriti sponi jl^.;; čem vri talcem, k> bo v ponos in okras Šentjerneja in v spomin poznim rodovom. Spomenik naj bi stal na trgu v Šentjerneju in naj bi imel pravilno urbanistično in arhitektonsko okolje. Občini Šentjernej je zagotovljena zidava upravnega poslopja, in pred to stavbo je, po mnenju vseh članov Zveze borcev, najprimernejše mesto za spomenik. V ta namen smo zaprosili arhitekta Marjana Mušica in ing. Janeza Trenza, da nam izdelata načrt. Večji prazni prostor, kjer je stala pred bombardiranjem Vrhovčeva hiša, je namenjen za upravno poslopje in tam bo stal spomenik. Upamo, da bo bodoča nova šentjernejska občina že letos začela z gradnjo upravnega poslopja. Sam spomenik brez primernega okolja ne pride do pravega izraza in pomena in prav zaradi tega se gradnja spomenika toliko časa odlaša. Iz srca smo hvaležni vsem darovalcem iz ZDA in drugod, ki so prispevali za spomenik, in naj nikar ne mislijo, da smo denar uporabiti za kake druge namene. Ves denar, v znesku 475.000 din, je naJožen na ime Zveze borcev Šentjernej v hranilnici odseka KZ. padlim, bor- \ Pa Se nekaj bi radi pripomnili: ni Gorenc edini, ki se zanima za to zadevo. Zelo se zanima tudi pobudnik in naš zvesti domačin Ivo Pirkovič, ki nam stoji z nasveti ob strani. Pa tudi vsi drugi bi radi videli spomenik čimprej postavljen. Naj končno povem še to: kljub prizadevanjem nam doslej še ni uspelo, da bi to vsoto povečali, za postavitev spomenika pa je še vedno premajhna. Vsem sedanjim in bodočim darovalcem iz ZDA in doma prisrčna hvala za zanimanje. Trudili se bomo, da bomo postavili tak spomenik, kakršnega naši padli borci in talci zaslužijo. Stanko Kušljan storilnost in tudi na zdravstveno odpornost. Verokov za pomanjkljivo prehrano delavcev v proizvodnji je več. med njimi dokaj visoka cena hrane v menzah ni na zadnjem mestu. Bolj verjetno je to glavni vzrok tam, kjer menze obstojajo- Drugje je vzrok v tem, da je pri nas na Dolenjskem večina delavstva s piodeželja. To so bolj ali manj priložnostni delavci, ki imajb še dom. so člani kmečkih družin, doma spe in se hranijo. Ti skrbijo predvsem, da si zaslužijo čim več denarja, odnosno, da porabijo čim manj' Taki prineso b seboj na delo kos kruha in morda še kaj drugega, pogosto tudi pijačo in ob tem mrzlem prigrizku so od rane ure. kb so doma použili topel zajtrk, pa do večera, ko se vrnejo z dela. Tretji vzrok je v tem, da je med delavstvom na Dolenjskem zelo veliko mladih delavcev in delavk, ki so seie stopili v delo. Povečini so z nizkim strokjovnim znanjem ali pa brez njega, zato je tudi njihov povprečni zaslužek majhen- Vsak mlad človek, zlasti ženska, hoče najprej ko pride v službb. da se obleče in nakupi razne potrebščine, ki jih vidi pri drugih. Zato si pritrguje pri hrani, ne računajoč na zle posledice, ki morajo slediti. Anketa v nekaterih novomeških tovarnah je pokazala, da je res talko. Med drugim je pokazala, da ima komaj 50 odstotkov delavk v tekstilni tovarni toplo hrano opoldne, pri Novolesu Pa celo komaj ena tretjina. Do-kajšnje število je takih, ki jedo samo dvakrat na dan ali morda samo enkrat toplo hrano, samo Težavno delo stanovanjske komisije v Novem mestu kd*tlO iik ZMVTmtoVji . Epidemija gripe pojenjuje Kot zatrjujejo zdravniki — Specialisti in epidemiologi republiških zdravstvenih ustanov, je bila letošnja epidemija gripe, ki je zajela skoraj vso državo, dokaj milega znu-čaja. Glavni val epidemije je sedaj zajel Srbijo. Bolezen traju po navadi dva do tri dni z visoko temperaturo v začetku. Po podatkih higienskega zavodu Slovenije, leiošnja epidemija gripe, ki se je najprej pojavila v mesecu decembru lani na Primorskem, postopoma pojema. Od začetka epidemije v mesecu februarju pa do 17. mar pa Bo v Ljubljani ZabelOŽilj 2143 obolenj za gripo, računajo pa. dn jih je bilo v mestu skupno okoli !0.000 primerov. Po nepreverjenih podatkih, je obolelo ?t\ gripo v Črni gori dve tretjini prebivalstva, doeim v Makedoniji ni bilo to zimo številnih obolenj 7a gripo. Gripa se prenaša s človeka na človeka. Zdravstvene ustanove so pnvsntl, kjer se je bolezen pojavila v večjem obsegu, ped vzele potrebne ukrepe za omejitev prenašanja. V nekaterih večjih mestih v državi so bile s tem namenom začasno zaprte obnosne in Ce pogledamo, kako se Je stanovanj ako vprašanje v letu 1954 reševalo, maramo priznati, Oa je bilo to reševanje od sile težavno ln mučno za prosilca, nič manj, če ne će bolj, 'pa za stanovanjsko komisijo. Kaj pomaga stanovanjska komisija, će ni stanovanj! Ce pa bi bilo dovolj stanovanj, bi pa te komisije treba ne bilo. Tako se eno z drugim lepo veže, »nasuka« pa se tisti, ki Je stanovanja potreben. Lani Je bila stanovanjska komisija nekaj časa ukinjena. Posledice so se hitro pokazale. Zavladala je popolna anarhija. Hi.š-ni lastniki, celo tisti, ki bi glede na svojo maloštevilno družino se naprej lahko prenesli utesnitev in s tem mnogo pripomogli k reševanju stanovanjskega vprašanja v našem mestu, so pokazali zobe. In ker je bMo le prehudo, ni kazalo drugega, kot pono/no obnoviti stanovanjsko komisijo, da je poravnala, vsaj najhujše primere, ter dosegla nekaj sporazumov. Tako je ta komisija postala po sili razmer nekaka za-sitraSevailnioa, ki razpolaga z nekaterimi sankcijami, s katerimi kolikor toliko drži prevročeki vne htšne lastnike na verigi, stanovanjske stiske pa ne more niti preprečiti niti ublažiti, ker ni stanov an]. Pa poglejmo Se dalje. Na področju Novega mesta je po poročilu te komisije 1518 stanovanj. Od vseh teli stanovanj je več kot 10*'« nezdravih oziroma neprimernih za stanovanje. Tako Imamo stanovanj v resnici precej manj, kot kažejo številke. K temu dodajmo Se, da Je bilo zaradi pomanjkanja stanov-jnj nerešenih 382 prošenj, od teh dobrih lorI /do nujnih primerov. Stanovanjska k:misija Je izdala v vsem lanskem lotu le 6 odločb za đ rutinska stanovanja, pa še ta so bila pridobljena v štirih ori-merih zaradi smrti dosedanjega korlstnlka, eno zaradi izselitve, eno oa zaradi zidanja. Komisija je končno ranpolagala še s štirimi slabimi stanovanji, ki Jih Je prepustila vojska. Ta stanovanja pa so bila iBino enosobna. Če pripomnimo se, da leze na stanovanjskem uradu nekatere zelo nujne prošnje že po nekal let ln da ne morejo dobiti primernega stanovanja niti bolnik!, kal š>le drugi in da je treba večkrat odriniti v stran vse druge, da se da stanovanje kakemu strokovnjaku, ki vstopi v službo pri naših podjetjih in ustanovah, moramo na žalost ugotoviti, da na tak n-?-čin v Novem mestu še dolgo ne bomo rešili stanovanjskega vj^-ša.nja, še manj pa, da bi ga rešili v sološno zadovoljstvo. Ce mesto samo ne bo v najkrajšem čat. Ce na bi P'-vo.:.ni stanovale« hišice .ne Izplačal H'li če bi se odselil, bi hišico prevzel drug interesent. Tak sistem reševanja stanovanjske stiske le osvojila n. pr. Amerika in kaže. da se dr>br^ obnese. Na vsak način bi bilo nekaj podobnega pri n3'5 tudi mogoče, sa1 bi pri tem občina ali kdorkoli bi s ta'k'm sistemom pričel, nič ne izgubil, prebivalstvu pa bi bilo zelo ponriaga.no. Takrat bi seveda stanovanjska komisija odigrala svojo vlogo. Postala pa bi lahko le nekakšen nadzorni organ, ki bi v splošno liiudsko zadovoljstvo opravljala svoje posle. -r- da jim čimveč ostane za druge izdatke. Kot smo že navedli, podhra-njen delavec ne mbre dati od sebe tistega, kar bi sicer lahko dal ob normalnem hranjenju. Tak delavec se prej izčrpa, je bolj podvržen raznim ofx>le-Lastim, njegova storilnost je manjša. Statistika tudi doKazu-je, da se pripeti največ delovnih nezgod proti koncu delovnega časa, ker je izčrpan delavec manj pazljiv. Razumljiv^ je torej, da moramo skupno z razpravo o dviganju storilnosti, obravnavati tudi prehrano delavcev, ker je obV)je povezano med seboj, vsaj do neke mere. To toliko boU, ker povprečni zaslužen nekvalificiranega delavca vedno ne dosega življenjskega minimuma (ifedatkov za normalno prehrano, stanovanje, obleko in kulturne potrebe). Prav tako je potrebno to vprašanje obravnavati tudi iz zdravstvenih razlogov. Pri • okrajr>«m sindikalnem svetu v Nov*m mestu je bila osnovana p*»ebna sedemčlanska komisija, ki si prizadeva, da bi pri vseh podjetjih in na večjih delovisčih organizirali obratne kuhinje, v katerih bi dobili delavci med delom obrok tople hrane. Jasno je. da mora biti hrana dovolj izdatna in cenena. Komisija je pripravila izračun za obrok hrane enolončnice. Hrana za tak obrok, ki bi imel okoli 1000 kalorij, bi stala povprečno od 30 do 40 din, brez režije. Mišljen je tu izdaten obrok tople hrane s kruhom- Ker bi priračunanje režije podraži Do hrano, je komisija predlagala, naj bi podjetja vračunala režijske stroške med svoje materialne ali režijske stroške, tako. da bi delavec plačal le vrednost hrane. V posameznih podjetjih sto o tem že veliko razpravljali, dokončnih zaključJkov pa dosedaj še ni bilo. Posamezna piodjetja sicer imajo svoje menze, toda v njih se hrani le določeno število delavcev. Tudi cena V posameznih menzah je različna, na splošno pa je previsoka za precejšen del delavstva. Na primer v tekstilni tovarni, kjer imajo celodnevno hrano za 112 dinarjev, je za delavce v dnevnih izmenah še kar dobro poskrbljeno, če se pbslužujejo hrane v menzi. Dosti težje je za nočno izmeno, ki nima možnosti dobiti topel obrok hrane med delon Potrebna je. da se sindikalne organizacije, delavski sveti in upravni odbori odločneje zavzamejo za organizacijo obratnih kuhinj, prav tako pa tudi za to, da bodo v njej prejemali toplo hranil vsi delavci, posebno tisti, ki za tako hrano nimajo nobene druge možnosti. . aAcdiuu «vle. VREME za čas od 26. marca do 3. aprila Nestalno in večinoma hladno vreme s pogostimi padavinami, ki bodo tako deževne kot snežne. V prvih dneh aprila izboljšanje vremena. Pripravljamo se za dostojna proslavitev 10-letnice o sv oUo a i ive I Gospodinjski tečaj 19. 111. je bil zaključen 'il. tromesečni gospodinjski tečaj. V prostorih okrajnega gospodinjskega centra v Novem mestu so se zbrale vse tečajnice, 24 po številu in pod vodstvom tov. strokovne učiteljice Milice Cešarkove. tov. Malaskove in Trdanove pripravile vse za razstavo. Zaključku sta prisostvovala načelr/.V. okrajnega oddelka za presveto in kulturo tov. Kastelic in odbor-nica centra tov. Sonja Sajeto-vo. V si navzoči so se prepričali, da so se tečajnice v teh kratkih treh mesečin naučile veliko tega. kar mora sodobna kmečka gospodinja vedeti o pravilni prehrani,, sestavi jedi! serviranju, postrežbi itd. Zbrane tečajnice, njihove sl.use in sorodnike je pozdrav yil tov. Kastelic. Stran 1 DOLENJSKI LIST Stev. 13 Ing. Slavko Volk i Nekaj napotil kostelskim kmetom Dohodki iz kostelskih kmetij so vsekakor prenizki in ne zadoščajo za dostojno življenje. Obdelovalne zemlje je malo in še ta je razkosana v nešteto drobnih parcel. Ljudje so vedno hodili s trebuhom za kruhom a na kmetovanje so gledali kot na nujno zlo. Po osvoboditvi je veliko število prebivalstva in sicer skoraj vsa mladina odšla iz Kostela v industrijo, šole itd. Na drugi strani potreba po kmetijskih pridelkih raste, prav posebno pa v tukajšnjih krajih, kjer prevladujejo gozdovi. Nujno je torej, da ko-stelski ljudje, katerih življenjska pot ostane v kmetovanju, začnejo kmetova ti še bolje in na tem področju dohitijo kmete iz ribniške, velikplaške in dobrepoljske okolice.. POLJEDELSTVO Na splošno so Kostelci dobri poljedelci, njive so obdelane skrbno in gnojene obilno. Vendar pridelki nekaterih kultur ne zadovoljujejo. Na pridelke koruze so kostelski kmetje, posebno v dolini Kolpe, res lahko ponosni. Potrebno bi bilo le uvesti redkejšo saditev in dopolnilno gnojenje z mešanico superfosfaia in kalijeve soli v razmerju 2:1. Lmetna gnojila bi povzročila večjo klenost in vrednost zrnja, a tudi dozorevanje bi potekalo hitreje, kar je zelo važno pri našem podnebju. Pri pride! ovanju krompirja pa bi bilo mogoče uvesti mnogo izboljšav. Dejstvo je, da ima krompir v višje ležečih krajih kostelske občine vse naravne pogoje za dobro «-spevanje, dočim se v dolini Kolpe zaradi kotlin, znača- i'a doline redno pojavlja :rompirjeva plesen! >rja*). Dol inej pa imajo prednost v toploti, ki omogoča pridelovanje zgodnjega krompirja, ki je zelo donosno z ozirom na to, da se celotni kočevski okrajin delniški na Hrvatskem z ranim krompirjem o-skrbuje iz Slovenskega Primorja oziroma Dalmacije. Potrebno bi torej bilo. da se dolinci začno baviti z zgodnjim krompirjem, dočim bi v višjih krajih lahko pridelovali semenski krompir, po katerem je vedno večje zanimanje v južnih republikah. Pri tem pa je treba vedeti in upoštevati tole: nobena krompirjeva sorta he more zdržati v dolini v ftolni rodovitnosti več kot 3 eta zaradi neprimernega podnebja, ki povzroča hitro izro-jevanje krompirja. Vprašanju izmenjave semena pa ne posvečajo kmetje v dolini nobene pažnje, a v kolikor vendar tu in *am nekateri kmetovalec izmenja seme, je to na slepo srečo. Čudno je, da se kmetje bolj ne zamislijo ob rezultatih poskusov, kj so bili izvršeni v Slavskem lazu. Vasi in Novih selih, kjer so rasle nove sorte krompirja, ki Hh priporoča kmetijska služoa, pod enakimi pogoji z domačim krompirjem. Povprečno dvakrat toliko krompirja je dala večina novih sort kot domače seme. Tudi pri gnojenju delajo do^ linci napako. Čudno se sliši, toda drži. da se gnoji krompirju preveč s hlevskim gnojem. Njive so v dolini že tako in tako redno gnojene že dolgo vrsto let in so v dobrem stanju. Velika količina hlevskega gnoja, posebno pa svežega, daje na takih zemliab krompirju preobilico dušika, kar zmanjša odpornost krompirja proti raznim boleznim Kaj mnogokrat se potem zgo- di, da se kmet raduje bujni cimi čez leto, a ▼ jeseni doživi veliko razočaranje, ko najde v zemlji slab pridelek. Na gnojnih njivah bo pridelek enak. a verjetno celo boljši, kakor so to pokazali nekateri poskusi, če bomo gojili krompirju s nitrofoskalom, superfosfatom in kalijevo soljo. Vkljub izmenjavi semena in pravilnemu gnojenju pa v količinskem pridelovanju krompirja ne bodo mogli dolinci tekmovati z višinskimi kraji, pač pa v pridelovanju zgodnjega krompirja. S tem v zvezi pa je seveda važno urediti sposobne odkupne službe. Včasih je bilo fižola toliko, da so z njim plačevali davke, koruze pa malo, zdaj je pa narobe. Za fižol velja še bolj dične okužbe bikov. Tukaj bi morali bikorejci pokazati več strogosti in ne pripuščati bikov na krave, ki se klatijo od bika do brka po leto dni, a brez uspeha. Na drugi strani je slab gospodar, ki drži kravo v hlevu, ki že dve leti ni telila. Kmetovalci prehajajo na hlevsko rejo živine. Kako naj i zraste iz teleta lepa žival, ki bo delala in dajala mleko in redno potomstvo če je privezana v najbolj zaduši j ivern in temnem kotu štale in pozimi sploh ne vidi sonca? Povečanje oken, redno zračenje, ureditev izpustov za mlado živino, to ne stane dosti, a pomeni važen korak pri napredku živinoreje. Izboljšanje krmljenja pa je povezano z osuševalnimi deli kot za krompir, da mu je zem- [ površin ter gnojenjem travm-Ija pregnojna. ker se sadi po! kov s hlevskim gnojem, gnoj-koruzi. Pognojite mu samo z: nico in umetnimi gnojili. Tu-umetnvmi gnojili, pa ne bo; kaj obstoja nevarnost, da bo- šel samo ▼ rast. ampak bo tudi zrnja. ŽIVINOREJA Mlekarna, ki obstoja v Fari že skoraj 2 0 let, je povzročila v preteklosti in še sedaj kako- do umetna gnojila sčasoma travniške zemlje popolnoma izčrpala. Nujno je torej, da se gnojijo s hlevskim gnojem tudi travniki vsaj vsako leto in potem se uporabe umetnih gnojil ni treba bati. Hlevski vostni dvig kostelske avioo- j Aj0j odtegnimo fižolu in reje. Svojo vlogo opravljajo; krompjrju, seyeda ne popol- tudi sivorjavi biki, ki že dalj še razdobje plemen i jo in širijo sjvorjavo pasmo. V zadnjih dveh letih so bili doseženi tudi organizacijski uspehi: o-snovan je živinorejski odsek f>ri zadrugah v Fari in Banja-oki z enotnim rodovnikom za sivorjavo govedo. Kontrolira se mlečnost rodovniških krav in tolščoba mleka. V dolinskem področju je povprečna molznost čez 2000 1 mleka letno po rodovniški kravi, dočim je v višinskem predelu mani-ša, toda povprečje tolšče izredno visoko, celo l,"?!*. Vendar je treba tudi na ži Doma, pa ga bo tudi za travnike. SADJARSTVO Pobočne lege, ki se vlečejo po celi kolpski dolini od Osil-nice do Bele krajine imajo za uspešno sadjarstvo odlične pogoje. V sadnih letinah predstavlja sadje važen vir narodnega dohodka že pri sedanjem stanju kostelskega gospodarstva. Vendar na splošno gledano kostelsko sadjarstvo propada. Staro drevje, ki je oilo odlično prilagojeno na podnebne razmere in raslo na sveži zemlji se je izrodilo. vinorejskem področju mnogo ' Mlado drevje, nabavljeno iz izboljšav. Najvažnejša stvar drevesnic na slepo srečo, raste je izkoreniniti delno jalovost brez vsakega gnojenja in pra-krav. ki jo povzročajo peric- vilne oskrbe ter razumljivo ne daje tistega pridelka, ki bi ga sicer lahko pričakovali. Se najbolj so kmetje zadovoljni z doma na divjakih vzgojenim sadnim drevjem, ki je v svojih potrebah skromnejše. Kostelsko sadjarstvo je v glavnem ohišniško, v bodoče se pa bo moralo širiti na sveže zemlje izven dosed. sadovnjakov. Tozadevno so že doseženi prvi uspehi v zvezi z denarnimi podporami, ki jih bodo deležni kmetje, ki bodo zasadili strnjene sadne nasade na novih legah. Da je ta pot pravilna, so pokazale izkušnje sadjarskih pionirjev v Ko-stelu Delača Antona iz Pod-sten in Zdravica Ivana iz Br-sn ika. Sadno drevje je v nižjih legah že močno napadel ameriški kapar. Kmetijska služba s svojimi skromnimi tehničnimi sredstvi vodi zatiralno akcijo, ki sama po sebi ne more opraviti s tem hudim škodljivcem. Radi najrazličnejših' vzrokov, sadno drevje ni nobeno leto pravilno očiščeno in preredčeno. Muogo sadnih dreves životari po sadovnjakih in predstavlja samo leglo bolezni in škodljivcev. Nujen ukrep bo, da bo upravna služba ostro kaznovala lastuike sadovnjakov, ki ne bodo izpolnjevali svojih obveznosti. Kar ne rodi, ne spada v sadovnjak, ker se ne izplača niti čiščenje niti Škropljenje. Prav tako važno, če ne še bolj, kot čiščenje in škropljenje sadnega drevja, je gnojenje sadnega drevja. Koruza raste eno leto in dobi v enem letu več gnoja kot sadno drevo, ki raste 40 let. Izkušnje na Štajerskem so pokazale, da so ameriškega kapa rja onemogočili le tam, kjer so vzporedno z rednim škropljenjem tudi redno gnojili. Pojasnila kako in s čim, pa je mogoče izvedeti pri občinskem sadjarju ali pri drugih kmetijskih izvedencih. Ing. V. S. Sadjarstvo v Beli krajini Bela krajina ima z* sadjarstvo zelo ugodne naravne, zlasti pa še podnebne pogoje. 2al so ti naravnj pogoji slabo izkoriščeni. Koliko ugodnih zem. ljišč čaka na smotrno obnovo strnjenih nasadov. Naši sadovnjaki so po večini okrog hiš. ob poteh in cestah- Večjih nasadov pa je prav malo. Kolikor je sadovnjakov, so gosti, zapuščeni in v njih prevladuje mešanica raznih sort. Ker je sadjarstvo pri nas ena glavnih panog kmetijstva, ki nam bo v bodoče, z oz;rom na tako ugodne pogoje, dajalo glavne dohodke, je nujno treba začeti z načrtno obnovo. Pred-no pa začnemo s tem. moramo urediti sedanje sadovnjake. Treba je začeti pomlajevati, precepiti mani vredne sorte, gnojiti in redno škropiti. Najprej pa se moramo o obnovi pogovoriti s kmetijskimi strokovnjaki, da ne bomo ponovili napak, ki že od nekdaj spremljajo naše sadjarstva, to so predvsem: tehnika sajenja izbira podlag m sort ter Izbira zemljišč- Tehnika sajenja je še vedno rana našega sadjarstva. Star pregovor pravi: >Ka-kor »i boš postlal, tako boš ležal«. To drži tudi pri sadnem drevju, ki nam bo kmalu pokazalo, če smo ga prav posadili. Drevesne jame. ki jih nekateri kmetovalel trdovratno zagovarjajo in se tega drže kot pijanec plota, so v mnogih pri ox merih nepravilne — preplitve. n/ vsakem primeru pa skoraj preozke. Drevesna jama naj bo 40 do 50 cm globoka, široka pa 1 in pol do 2 metra. Praktično pa lahko rečemo: globoka do kolen, široka v velikosti človeka-Pri kopanju vržemo rodovitno plast zemlje na eno, mrtvico pa na drugo stran, dno jame pa še prerahljamo. Zadošča tudi. Če mrtvico dovolj globoko prerahljamo, ne da bi jo metali iz iame. Pred sajenjem zabijemo drevesni kol v odprto jamo. ki naj bo za visokodebelno drevo dolg 2,5 metra in pri vrhu 6 do 3 cm debel. Pri sajenju moramo upoštevati to. da damo drevesce na severno stran kola, da je zavarovano pred ožigi. Jamo zasujemo približno dva tedna pred sajenjem, da se •zemlja vleže. Zgomjoi rodo-viitno prst si ohranimo zato, da jo damo okoli korenin- Pred sajenjem obrežemo korenine z ostrimi Škarjami do zdravega mesta, nato pa jih namakamo v zmes kravjeka. ilovice in vole. Drevo posadimo nekaj više kot je površina zemlje, ker moramo upoštevati, da se bo 'emlja nekoliko sesedla. Pomaljamo si z lato, ki jo položimo čez jamo. Korenine razvrstimo na vse strani in jih dobro ob-dpljemo z rodovitno prstjo, kav napravimo najbolje z rbko. nato pa dobro potlačimo, da se zemlja oprime korenin. Na vrh potrosimo 50 do 100 kg dobro preperelega hlevskega gnoja in ga pokrijemo s tanko plastjo zemlje. Iz te zemlje napravimo drevesni kolobar v obliki sklede in po potrebi drevo zalijemo z vodo. če je suša. moramo paziti, da ga skozi leto večkrait zalijemo in okopljemo kolobar, da ga ne preraste ple- vel. Dobro j«, Če ga zastremo z gnojem ali kfompostom, da pospešimo godnost tal in prepie-čimo izhlapevanje vode. Ker >o naše zemlje precej siromašne na fosforju, je dobro da gnojimo s fosforjem na zalogo. To na/pravimo 'mivo. da pri ra-ienju primešamo zemlji 2 do 3 kg superfosfata na eno jamo- Ker je v naših sadovnjakih največja mešanica raznovrstnih sort, moramo v bodoče ure. diti čiste nasade, to je, da bomo sadili v enem sadovnjaku samo jablane, v drugem samo slive itd. Izogibati se moramo prevelikemu številu sadnih sort, ?ato je treba upoštevati sorte, ki jih predvideva sadni izbor za Slovenijo, to je. sorte predvidene za naš okraj. Jože Skof Valentin čar man: Pojasnilo gozdnim posestnikom Tudi glede prometa z lesom je potrebno nekaj pojasnil, kei je to poglavje zase in predmet najrazličnejših prekrškov. Tozadevna uredba o prometu z lesom predpisuje v 2- členu, da ga smejo kupovati: I. Državna in zadružna go spodarska podjetja, katerih poslovni predmet je predelava lesa ali promet z lesom; z. kmetijske zadruge in za družna podjetja les iz zadružnih in zasebnih (privatnih1 gozdov; 3. zasebniki samo les za potrebe svojega gospodarstva in z.' potrebe svoje obrti. Če je ta predpisno registrirana. Zasebniki ne smejo prekupčevati 2 fesom. Les pa smejo prodajati (člen 3. uredbe) 1. Državna gospodarska podjetja, katerih poslovni predmet je promet z lesom; 2. kmetijske zadruge in zadružna podjetja kupcem pod 1 do 3 prejšnjega odstavka odnosno člena 2- 3. zasebni lastniki in upravitelji državnih, zadružnih in zasebnih gozdov, če dobe sečno dovoljenje za sečnjo lesa za prodajo. Prodajati pa ga smejo le državnim in zadružnim gospodarskim podjetjem in kmetijskim zadrugam, zasebnikom oa le za potrebe, navedene v točki 3 prejšnjega odstavka jdnosno člena 2. Za vsak prevoz lesa te kraja v kraj z vlakom ali kamionom je potrebna spremnica, ki jo fa les, posekan v zasebnih gozdovih, izda tista okrajna uprava za gozdarstvo, ki je iz-Jala sečno dovoljenje. Za prekrške teh predpisov je predvidena denarna kazen do 10.000 dinarjev ali zapor do 30 dni, izreči pa se sme tudi odvzem lesa. ki je predmet prekrška. V zvezi s tem priporočamo gozdnim posestnikom, da imajo pri prevozu svojega lesa s kakršnimkoli vozilom vedno pri sebi kontrolni list odnosno plačilni nalog v rjokaz, da je bil les posekan na podlagi veljavnega sečnega dovoljenja. SPLOŠNO GUMENO PODJETJE »PIONIR« NOVO MESTO proda 2 težko konja ▼ starosti 8 in 9 let i i i . Jakljuf ek kmet gosp. tečaja v Žužemberku Pred kratkim je bil v Žužemberku zaključen kmetijsko.gh spodarski tečaj, ki je trajal približno 3 mesece in ga je obiskovalo 33 deklet Iz vse občine. Za zaključek so razstavile razne kuharske izdelke in ročna dela. Razstava je bila v zadružnem domu. Ze ob vstopu je obiskovalec dobil prijeten vtis urejenosti in domačnosti. Videli smo prve začetke ročnega dela, ki so bili pnoti koncu ved. no lepši. Vsaka tečajnica je pripravila tudi nekaj svooega kot na primer razne prte, perilo in podobno. Zelo lepa je bila miza z opremo za dojenčka. Razstavo so poživljali ustrezajoči napisi, posebno pa pokrajinske slike in tihožitja domačega umetnika Franca Mlakarja- Se. veda ni manjkalo lepih tort, raznega peciva, prigrizkov in narezkov — vse lepo razporejeno. Marsikdo se je ustavil ob mizi za slavnostno kosilo, pa tudi ob jerbasu z jedili in pijačo ter orodjem z« žetev in košnjo. Na razstavi je bilo ves čas dosti obiskovalcev. Ob zaključku so bili povabljeni starši tečajnic ter vodstvo tečaja s predavatelji, katere so pogostili. Tečajnice in starše je pozdravil tovariš Mervar in izjavil, da je tečaj ze>j lepo potekal in dobro uspel. Ena izmed tečajnic se je zahvalila predvsem kmetijsiki zadrugi, kuharici Meli Mlakarjevi, učiteljici ročnih del Dragici Mlakarjevi in vsem, ki so pomagali tečaju-K. M. pravilno odkazan ln prevzet Prav tako bi še enkrat opozorili gozdne posestnike, če se hočejo izogniti sitnostim, potom, stroškom in kaznim spoštujejo gozdarske predpise ter naj poleg drugih nepravilnosti zlasti ne sekajo lesa brez sečnega dovoljenja ln odkazila ili istega vozijo neprevzetega in nežigosanega. V kolikor pa se gornjega ne drže. naj se potem ne jeze na gozdarske organe, če se jim bo tak les odvzel ln prestopek prijavilo v kaznovanje. Ker je vprašanje ureditve prometa z lesom in plačevanje oriapevka v gozdni sklad postavljeno precej na ostrino, bo prav gotovo vsakogar zanimalo, kam se ti prispevki stekajo in v katere namene se uporabijo. Celotni prispevek v gozdni sklad se deli tako. da gre 15 odstotkov v občinski. 50 odstotkov v okrajni in 35 odstotkov v republiški gozdni sklad. Občina iz 15 odstotnega deleža prispevka za les, posekan na njenem področju, plača stroške nabave gozdnega Bemena in sadik za setev in pogozdovanje, stroške dela setve semena in pogozdovanja nege in čiščenja gozdnih kultur, zatiranja raznega škodljivega mrčesa in nalezljivih bolezni gozdnega drevja, popravilo gozdnih poti in tako dalje. Okrajna uprava za gozdarstvo Pa iz svojega deleža po potrebi krije eventuelni primanjkljaj v občinskih gozdnih skladih za izvršitev zgoraj navedenih del, dalje krije stroške javne gozdarske službe, urejanja gozdov, gradnje in vzdrževanja glede prometa z lesom gozdnih poti in cest, pos%>ij m naprav, ki so potrebne \za pospeševanje gozdne proizvod*. nje in stroške za strokovno! vzgojo gozdarskega kadra. Iz republiškega sklada pa se krijejo stroški republiške uprave za gozdarstvo, stroški za pogozdovanje Krasa in proračunski primanjkljaji okrajnih uprav za gozdarstvo ali gozdnih gospodarstev v primerih* kadar so njih izdatki za gozd-nokulturna, gozdnotehnična in druga dela večj\ od dohodkov. V kolikor gozdni posestnik izvrši določeno delo v svojem gozdu, ima prav tako pravico do polnega plačila za to delo pc*J pogojem, če je bilo strokovno pravilno opravljeno, kar mora potrditi pristojni gV zdarski organ, ki tudi oceritf 'vrednost dela. Isti organ mortf za izvršitev vsakega dela predhodno dati svragatu.*a. Za državne volitve 5. matla 1935 je takratno državno vodsUvo *a,>rlo sedem občanov. Proti žandarjem so tedaj nastopili moški in ženske s kamenjem, lovskimi puškami in po-dobn:m. da bi Izpustili areUran-ce. Zandarji pa so odgovorili z orožjem in enega ubili. Pritisk je bil še večji ln zaprte \*udi so morali iacKUStitl. Med NOB pa so 5. maja 1M4 Nemci ln uszornost takšnim problemom, i treba ponovno poudarjati, da so takšni prirodni rezervati znamenitost neprece.nlj ive vrednosti, treba pa je nekaj ukrenili, da bodo zaščiteni pred Človeško razdiralno silo. Priznati moramo, da ima Novo mesto, samo že Po naravi posebne čaire, ki jih je treba dvigniti na takšno višino, da bodo kar najbolj gospodarsko koristni. Tu bi omenil važnout tujskega prometa, ki ima že danes velik pomen v narodnem gospodarstvu. Z naraščajočo tehnizacijo sveta bo tujski promet hitro naraščal in postajal vse važnejši za tiste kraje, ki se že danes tega zavedajo in skušajo odpraviti mono-•onost razmer in programov, ki delujejo dolgočasno na človeka. Vsakomur je jasii", da imata rastlinstvo in voda, ki sta najmočnejša elementa pri VSftkokratneni oblikovan ju krajiue. tudi tukaj odločilno vlogo. Zato se nikakor ne smerno zadovoljit« s povprečno urejenimi nasadi znotraj mesta, temveč moramo s skrbnim izbiranjem lokacij za gradnjo novih stavb in vključenega rastlinstva skrbeti za skladen r,i/\nj mesta in pravilno oblikovanje krajine, ki jo je nara-\,i kikor n«laŠc ustvarila za tujski promet. Iz znanstvenih, kulturnih, higientkiih in tujsko —promet n i h razlogov pa smo dol/n i zaščititi domače rastlinstvo, kamor prištevamo tudi našo brusniško acalejo kot izjemen in redek primer. Prepričani smo. da bo to nahajališče^- bližnji bodočnosti znamenitost, kakor je znamenito nahajališče pontskega sleČa v Španiji, ki je tudi ostanek predledene dobe. Pa tudi brez tega moremo biti ponosni na to odkritje, ker je važen prispevek k poznavanju naše lepe Holenjske. Ogorevc Miha RAZVESELITE 8VO.TCE V TUJINI Z »DOLENJSKIM LISTOM«! Stev. 12 •DOLENJSKI UST« Stran 5 Iz LIvolda pri Kočevju 12. marca popoldne je Ivan Lavrič, cestar iz Črnega potoka odmetaval sneg na cesti Livold —Mozelj. Ko se je vračal domov po poti, ki vodi od glavne ceste proti Črnemu potoku, je opazil, da rije skozi sneg na jtat nekaj črnega. Bil je divji prašič. Ko ga je Lavrič opazil 'si je mislil: »Sedaj ti bom pomagal, ker si mi koruzo požrl.« Ko je prašič zapaeil Lavriča v neposredni bližini, ga je napadel. Lavrič se je začel z njim boriti, ubjti pa ga ni mogel, ker pri sebi ni imel drugega kot lopato. Vendar pa je prašiča toliko obvladal, da ga je pritis-■ tul v sneg in prijel za ušesa ter skoraj četrt ure klical na po-rrioč. Štirje delavci, ki so se vračali domov po cesti iz Rajn, ddla proti Ldvoldu so slišali klicanje in so mu tekli na pomoč-Približno 150 metrov pred tem mestom so opazili, kako se človek z nekom bori in ko so prišli blizu, so videli da je pod Lavričein divji prašič. Vsi so planili nanj in ga z navadnim nožem zaklali. Lavrič se je ves izmučen oddahnil in ves v strahu povedal, kako si je predstavljal, da ga bo prašič raztrgal, če ne bo pomoči. Zadevo so prijavili upravi državnih lovišč v Kočevju, ki je prašiča odpeljala. Ali bo Lavrič za to prejel kako nagradio, ni znano, zaslužil pa jo je, čeprav nekateri pravijo, da ni pcfešič napadel Lavriča, tem-veČALavrič prašiča. Poglavitno je.^fea je prašič uničen- Težak je/bil približno 50 kilogramov. f * Zaradi velikega snega na Kočevskem zelo trpi in strada vsa divjačina. Pri livodskem studencu se že dalj časa zadržuje jelen, kaiterega hMijo ljudje gledat. Do bližine 20 ko- rakov pusti ljudi k sebi, če pa pridejo bliže, se umakne. Ljudje so mu začeli prinašati k studencu krmo, ki jo poje im ponoči tudi tam leži. Podnevi pa se spet nekoliko oddalji-* Pred mesecem so se pri nas pojavili škorci, katere je iznenadu sneg. Tu pa tam je kateri poginil, ostali pa se borijo z vrabci, da lahko spijo v postavljenih hišicah na drevesih. Delo PLZ v Kostelski občini Občinski odbor protiletalske zaščite v Kostelu je letošnjo zimo organiziral tečaj. Dobili smo primerne prostore, pripravili učni načrt in poskrbeli za predavatelje za tečaj vaških enot PLZ v Vasi in iin-želju. V vasi je obiskovalo tečaj 30 tečajnikov, v Kuželju pu 31. Na sporedu so bila predavanja o sanitarni službi, o gasilstvu, kemični in tehnični službi in o veterinarstvo. Zaradi visokega snega pot iz Dola v vas Laze ni bila odprta, pa sta se Mirko Rauh in Jože Prše odpeljala po Kolpi v 5 km oddaljeni Dol, Bližu treh kamnov v Kolpi sta našla večjo skupino srn, ki so gotovo že nekaj dni plavale v reki in iskale obrežja, pa zaradi snega niso mogle na suho. O najdbi sta hitro sporočila lovski druž. v Predgrađu. Lovci so šli in rešili živali. Rešili so vseh 16 in jih spustili v naravo, onemoglega mladega srnjaka pa je vzel v oskrbo lovec Stonič v Dolu. Zima v Predgrađu Tudi od Bilpe pa do Laz je na ducate srnjadi in jelenov poskakalo pred snegom v Kolpo z naše in hrvaške strani, pa niso mogli na breg. Tudi te so lovci in drugi reševali pred poginom. V lovskem revirju občine Predgrad so skupine srn in jelenov zaradi snega prihajale iiz gozda v bližino vasi, iščoč hrane. Baje se zanje nihče ni zmenil. Ali ni dolžnost lovske družine, da bi živalim nastavila sena? J. S. V Vasi je bil tečaj trikrat na teden po dve uri, v Kuželju pa dvakrat na teden po 3 ure. /a zaključek so bili izpiti. U-speh je bil prav dober, zlasti v Kuželju, kjer je bilo 6 od-ličnjakov, 13 pa jih je naredilo izpit s prav dobro oceno. To priča, da so tudi Kostelčani spoznali pomen in potrebo tečajev protiletalske zaščite. Za uspeh tečaja se moramo zahvaliti tudi predavateljem, saj so bili res požrtvovalni. Ni prijetno hoditi zvečer in še v takem zimskem vremenu predavat iz Vasi v Kuželj, ki je oddaljena 7 kilometrov. Dobro dela tudi Rdeči križ v Vasi. Odbor je organiziral zdravstveni tečaj, ki traja že ■i mesece in ga obiskuje 11 mladink. A. S. Zagrebški pomladni velesefem preložen Letošnji zagrebški pomladni velesejem je bil določen od 25. marca do 3. aprila. Zaradi snega, ki znatno ovira promet, je bil sedaj velesejem preložen in bo v Času od 8. do 18. aprila letos. Dobrnlč Gospodinjski tečaj bo kmalu zaključen. Tečajnice se ob skupni pomoči predavateljev prav pridno pripravljajo na zaključno prireditev in razstavo. KUD je imelo sestanek, na katerem so se člani pomenili o bližnjih proslavah in prireditvah za dostojno počastitev desete obletnice naše svobode. Sestanek je bil dobro pripravljen. Skrb nas vseh bo, da bomo vse sklepe uresničili in da bo tudi Dobrnič slovesno proslavil tako pomembno obletnico. S. P. mŠiM M II wm #k % w #v# mm ■ Tečajnice v Žužemberku Žganje in hipermctngan proti kokošji kugi Ker je brala v našem listu o primerih kokošje kuge na Dolenjskem, nam je poslala Tina Zagore iz Smol en je vasi dopis, v katerem navaja, kako je mogoče kokošjo kugo preprečiti, odnosno omejiti. Takole piše: Kokošjo kugo, ki razsaja po Dolenjski in Beli krajini, je treba za vsako ceno preprečiti. Znan mi je primer, ko je ob neki priliki samo v eni vasi, v Otočcu, poginilo od kokošje kuge okoli 300 kokoši. Sama sem preizkusila nekaj receptov, kako se da kokošjo kugo omejevati in preprečevati in te recepte priporočam tudi ' drugam. SPORT IN IELtSNAVZG03A Tretji gorjanskl veleslalom Razgibano delo na Čatežu Letošnjo zimo je v Čatežu kar živahno. Že ob koncu novembra smo pričeli z dvema tečajema — izobraževalnim in tečajem RK. V tečajih je 22 deklet, ki prav pridno sledijo teoriji in praksi. Vrhu tega so se dekleta zelo zavzela za kul-turno-prosvetno delo. Naučile so se nekaj rajalnih vaj in i^ro Janka Mlakarja »Nevesta iz Amerike« ter nastopile v nedeljo 13, marca. Tudi pionirji niso samo pri šolskem delu. Sodelujejo pri vsoh proslavah z raznimi pri-zorčki, rajanjem in petjem. Dedka Mraza ob novem letu je pričakalo nad 200 otrok ob pravljicah in ugankah, igrali pas mo igrico >Dedkova knji-ga<. Osmega marca so res lepo proslavili Dan žena. Pionirji se sedaj učijo »Rdečo kapico* in pripravljajo za bližnji občinski praznik. Kultur no-umetniško društvo je uprizorilo »Mačeho in pastorko«, sedaj pa se učimo Domna. Ves oder smo si uredili sami in ga počasi dopolnjujemo. Za izboljšanje kmetijstva imamo kmetijska predavanja, ki jih ljudje radi obiskujejo. Tovariš Lesjak nam je v ta namen odstopil prostore. —u k— AH KUD v Dobrnfču res nI hotel sodelovati? V svojem članku iz Dob ritica je zapisal P. tudi tole: »Ob Prešernovi proslavi smo ostali brez pomoči članov KUD, ki so prav to nedeljo gostovali v Mirni peči. Menimi da bi gostovanje lahko preložili in pomagali doma.« To pa ne drži, kar dopisnik tudi ve. Z liajvečjim veseljem smo bili pripravljeni pomagati pri Prešernovi proslavi, ki naj bi bila 8. februarja zve-kakor je bilo sprva določeno. Pozneje pa so proslavo prestavili na nedeljo 13. I L, ne da bi bili člane K L1 D o tem pravočasno obvestili ker smo imeli za to nedeljo domenjeno gostovanje v Mirni peči z Mladostjo pred sodiščom. Da smo gostovali prav to nedeljo, je bila Želji dijakov, ki ne morejo domov, kadar bi hoteli. Sicer pa: ali niso pri proslavj poma^nli tudi nekateri člani KUD? Ni lepo, da se nekaj napiše kar tjavdan. K. J. Ribnico Obodanji m Škafarji Iz sodraske-ga kr.Trja so Imeli 17. m, v Ribnici •posvetovanje glede poživitve dejavnosti te vede domače hišne Obrt!. Posvetovanje Je organiziralo MedaadruSno lesno industrijsko podjetje Ribnica, ki polaga vso paftnlo. da se d mača obrt v Ribniški dolini krepi in razvija. Na posve-tovaralu so sc doROVorlU, da bo Me-dzadnifcmo podletite oskrbovalo obodarjem in Škafarjem surovino — le**, le-t.i pa bodo potom prodajali »vodp Izdelke temu podjetju. Na posvet ovnmj u to razpravljali tudi o trm. da se ustanovi url K Z S"d.ra*tc1 odsek za domačo li^no obrt. k1 bi združeval, kakor tuđi rmtooal kor'stt domačin h'šnlh obrtnikov ter skrbel za nadadjmt razvoj domače obrt] V tem predeki. -lam. V rvedeAjo, 15. marca, je bil na Gorjancin ill. gonjamski veleslalom, ki ga Je oi-ganiizual Partizan Novo mesto. Isovome&ki smučarji »j ipod vodstvom Nena Perica, ki Je bi'1 na tem tekmovanju tudi med najboyši«ni, že Jeseni z velikim truaom pripravili progo; poudari'ti moramo, oa ta proga ne ostaja mnogo za našimi tezutimil progami na Gorenj sitem. Na tekmovanju se Je zbralo nad 30 smučarjev iz ražinih krajev Sdavenilje. Poleg Novomeščanov so pnisli se tekmovalci od SK Ljubljane, Enotnosti, iz Trbovelj, iz Krškega, Kočevja in Tre&nja. Snežne razmere so bile ugodne, ie g:*ta megla Je motila tekmovalce, da bi razvili večjo hitrost. Proga Je bUia dolga okrog 1800 m, s 300 m višinske raaJike. Moštveni prvak je postala Ljubljana pred Novim mestom im Trbovljami. Prvaki Dolenjske pa so postali Novomeščani; prejeli so lep prehodni pokal. Podrobni rezultati so bili naslednji: Člani, veleslalom: 1. Rozman Gvido (Trbovlje) 1:40. 2. Križ Peter (SK Ljubljana) 1:40,7, Neno Peric (Novo mesto) 1:40,1. Mladinci, veleslalom: Tomaž Ja- ipeld (SK Ljubljana) 1:23,5, Snav-ko Medle (Novo mesto) 1:28,1, Alojz Kužnik (Kočevje) 1:51,1. Pred tekmovanjem v veleslalomu Je bilo tudi prvenstvo v veleval: mu za okrajno zvezo Partizan Novo mesto. Nastopili so samo tekmovalci iz Trebnja in Novega mesta. Najboljši so bili člani: 1. Milan Colarič (Novo mesto) 0:57,9; 2. Nen-j Peric (Novo mesto) 0:58; Rudi Grmovšek (Trebnje) 1:05,2. Mladinci pa: Matija VaMar (Novo mesto) 1:07,2; Slavko Medle (Novo mesto) 1:13,5; Jože Brajer (Trebnje) 1:35. Kot posameznica Je na progi »Partizan« Črnomelj v LJubljani Ne samo lahkoatleti (Plut, Brine, Simonič, Kastelic) m rokornetaSi, prvaki jesenskega dela II. republiške lige ln zmagovalci mednarodnega turnirja v Nemčiji, ampan tudi odbojkaši Partizana Črnomelj si utirajo uspešno pot. Igralci odbojke so na treh zaporednih turnirjih v Črnomlju osvojili 1. mesto, ter postali prvaki Bele krajine, na turnirju v čast dneva JLA, ob občinskem prazniku Črnomlja, so vse tekme resili v svojo korist. Zanimivo pa je tudi to, da vsi člani odbojkarskega moštva obvladajo zletske vaje za Celje. V svoji sredini Imajo zelo nadarjene Igralce: Elnzledler. Satošek, Novak. Zunič Itd. . V vseh tekmovanjih doma so prepričljivo zmagali. Prva pot ln tekma je bila v Ljubljani 13. III. 1953 z zelo močno ekipo Tehnično Srednjo šolo. ki Je bila v letu 1953 Osvojila 1. mesto v I.RS na srednješolskem prvenstvu, leta J054 pa se plasirala na 2. mesto. Igralci Partizana so sli v borbo E velikim optimizmom ter zmagali zasluzeno s 3:1 setl (16:14, 15:10, 7:15, 15:7). Raa.veseliivo je, da sta se srečali na športnem polju dijaška in delavska mladina, ter se tako povezali in združili med seboj. M. F. mladincev tekmovala tudi mladinka Furlanova iz Novega mesta, ki je s svojim rezultatom pustila za sabo celo dva mladinca. Skoda, da ni bilo temovalk več. Vsa tekmovanja so potekala brez najmanjše nezgode. Novomeška gamiizija je posodila prenosno radijsko oddajno in sprejemno postajo, kar je omogočilo hitro in točno izračunavanje rezultatov. Letošnji III, gorjanaki vedesla-Km Je zopet Izpričal, da je iz leta v leto več zanimanja za to tradlci omamno tekmovanje pri Gospodični na na&ih Gozjancih. Naj omenim Se, da so najboljši prejeli lepa praktična darila, ki so Jih dala nekatera naša podjetja. 1 J. O. Skupščina okrajne zveze Partizana v Novem mestu V nedeljo dopoldne se bodo sestali zastopniki partizanskih društev novomeškega okraja na zasedanje redne letne skupščine, ki bo v rdečem kotičku OLO Novo mesto. Po sklepu okrajne zveze naj se skupščine obvezno udeleže predsedniki, tajniki, načelniki ln načelnice posameznih društev. SE ENA ZMAGA TVD PARTIZANA ČRNOMELJ Pretekle dni Je Partizan Iz Črnomlja gostoval v LJubljani, kjer Je odigral tekmo v odbojki z večkratnim srednješolskim prvakom Slovenije TSS, ki Je lani uspešno nastopal in v prvenstvu zasedel 2. mesto. Crnomaljci so igrali zelo borbeno in se jim je poznalo, A 0=0 Razpored sind. ekipnega prvenstva okraja Novo mesto Okrajni sindikalni svet !n Šahovsko društva Novo mesto priredita prvo okrajno sindikalno Dirvenstvo v šahu. Do določa tega dne sta prejela 6 prijav stndika!-nlk eki.p. Od teh Je 5 ekij> iz novomeških sJmd. podružnic in samo 1 iz ostalih sind. ocđiruimc otora-Ja — Telekomunikacije v Šentjerneju. Dasi so bili pogoji za prvenstvo ugodini, Je udeležba slaba. Upajmo, da bo prihodnje leto prvenstvo sind. podružnic veliko bolj množično. Zaradi majhnega števila prijav Je vodstvo tekrnovantl* -jar^m^m-lo sistem prvenstva. Izžrebani sta dve slcuplml po tri ekipe, ki bodo igrale med seboj. Zmagovalca skupin se bosta pomerila med sabo za prvo. oz. drugo mesto, drugoplasirana pa ta tretje, oz. četrto mesto. Pivr.pla«i rana okrajnega pnvenstva se bosta udeležba prvemstva Dolenjske, ki bo v drugi polovici »priia. V I. skupini so ekipe: Prosveta, 2e!ezničarji in Telekomunikacije (Šentjernej). H. skupimo sestavljajo; Soddsče — Javno tožilstvo, SGP »Pionir« in OLO. V nedeljo, 27. marca, se v Novem mestu sestane ta ekipi železničarjev i>n Telekomunikacije iz Šentjerneja. 3. aprila pa igrata v Šentjerneju Telekomunikacija in Prosveta iz Novega mesta. Po dogovoru međ kapetani ekip bodo do 3. apiila odigrani še naslednji dvoboji: Sodišče : OLO, 2eieznlčarjl : Prosveta, SodiSče : Pionir ln OLO : Pionir. Boj za točke Po petih mesecih se bo nadaljevala borba za točke v drugI rokometni ligi LRS. V tej konkurenčni iigl so zastopane sledeče ekipe: Partizan Črnomelj, Krim LJubljana, Partizan Brežice, Svoboda I.jubljana-Polje, Svoboda KrmelJ in Partizan Novo mesto. Dolenjsko torej zastopajo v II. ligi kar trt dolenjske ekipe. Z Jesenskega dela tekmovanja Je največ uspeha odnesel Partizan Črnomelj, ki Je bil postal Jesenski prvak II. lige lrs. Novo mesto in KrmelJ sta ostala na dnu tabele. Ce pa pogledamo, katero moštvo se Je najbolj pripravilo za spomladanski del tekmovanja, Je to nedvomno Partizan Črnomelj V odmoru od Jeseni so odigrali več tekem. Član I. ]lso» lrs Od red iz LJubljane Je moral kloniti pred Črnomljem s 17:13, Svoboda lz LJubljane, član I. lige lrs, Je komaj odnesln zmago lz Crn<>mli-i — 11:9. In črnomaljski Partizan je v Nemčiji poslal prvak mednarodnega turnirja. Ni čudno, če ljubitelji rokometne Igre na Dolenjskem upamo, da bo prvak II. lige ostal na Dolenjskem. V prvem kolu IL rokometne lige LRS 27. marca se srečajo naslednje ekipe: Partizan Novo mesto, Partizan BreJlee, Svoboda KrmelJ, Partizan Črnomelj, Svoboda LJublJana-Polje ln Krtai Ljubljana. M, P. Vuletić vodi na turnirju za lil. kategorijo Turnir za ID. kategorijo se že dolgo vleče. Do zaključka, ki Je določen za 31. marec, je Ie še nekaj partij, ki pa verjetno ne bodo bistveno spremenile vrh tabele. Z 9 in pol točke vodi Vuletič, ki t] je že tako zagotovil prvo mesto. Za drugo in tretje mesto se potegujeta Bojamič in Jovovlč, ki imata 7 oz. 6 točk. Pol točke manj ima četrti kandidat za osvojitev III. kategorije Vlado Teslč. M. F. Simultanka Vasfe Pirca Agilno šahovsko društvo Črnomelj je priredilo simultanko, ki jo je igral naš priznani mojster šahovske igre Vasja Pire, večkratni državni prvak. Prostor Doma JLA je bil poln gledalcev, k) so bili željni videti kvalitetno Igro velemojstra Pirca s tridesetim f črnomaljskimi šahisti. Po treh urah ln pol borbe so črnomaljski šahisti odvzeli mojstru le S ln pol točke. Zanimivo prt dvoboju Je bilo to, da Je četrtoka-tegOttidk Lenič zmagal prvi, nnto so šele remizlrali prvokategornlk Kobler ter Malerlč (iii.) In Ferlč (IV.), Proti koncu simultanke pa se Je 5e enemu tretjekategomtku »obrnilo« na bolje in Je zmagal (Vlahovlč). Takih ln podobnih si-multank si črnomaljsko občinstvo še želi. Pionirsko prvenstvo Črnomlja Da bi pritegnili čtmveč pionirjev v svoje društvo, je SD Črnomelj prlreddlo pionirsko prven-Rtvo Črnomlja, ki Je bilo obenem Izbira za slovensko prvenstvo Takih požrtvovalnosti v Igri nI bilo pričakovati od pionirjev Iprall so v dveh skupinah od 7 do 10 let in od 11—14 let. V prv: skupini Je zmagal Stanko Zunlč < r i:u trn l točkami, slede mu Stonič (5 tn pot), SvajRer T. (4 ln pol točke), ZugelJ B. (3 tn pol) in bra ta Muc ter Klepec. da zelo obvladajo igro. Zmagali so z rezultatom 3:1. Najboljši Je bil Ensiedler, ki je imel s tem svoj zadnji nastop pred odhodom k vojakom. Poslovilno tekmo so kar uspešno odigrali. V moštvu so nastopili pretežno mladinci izven šole, —t Smučarski športni dan Preteklo soboto so Imeli gimnazijci Črnomelj ske gimnazije svoj prvi smučarski športni dan ln so izkoristili sneg, ki Je zapadel pred nedeljo. Lepo vreme jim je bilo naklonjeno. Tekmovali so vsi brez izjeme od najmlajših do najstarejših dijakov. Posebno veliko prizadevanje sta pokazala oba prva razreda v teku na 1000 metrov. Tekmovanje je bilo Izvedeno še v smuku in slalomu. Tekmovalcev Je bilo okoli 3O0. Nafl uspešnejši je bil Polovic, ki se je uprl tudi višje-šolcem. Sodniki in organizacija tekmovanja so bili dobri. Smučarski skoki se niso mogli Izvesti zaradi preledene skorje. T. Kadar opazite na kokoši znake bolezni, to je da hodi klavrno in ima modro kožo, takoj ločite zdrave kokoši od bolnih. Kokošim dajajte v vodo košček modre galice ah malo hipermangana. Najbolje pa je, da zrnje, ki ga dajete perutnini, nakvasite z dobrim domačim žganjem. Tudi sesekljana čebula in česen sta priporočljiva. Pred leti je bila kokošja kuga tudi v moji.vasi. Dvanajstim gospodarjem so pocrkale vse kokoši. Ko so pričele crkavati tudi pri sosedu, sem opazila, da so tudi moje kokoši in petelin že okuženi, medtem ko je pri sosedu že poginilo nad 30 kokoši. Hitro sem šla na delo. Zdrave kokoši sem takoj zaprla, napadene pa zaklala in jih pripravila družim za kosilo. Tako sem rešila 25 kokosa. Trdim, da je največ pomagalo žganje, s katerim sem omočila krmo za kokoši. Ob drugi priliki sem imela kokljo z deset že odraslimi piščeti, ki so z žganjem navlaženo zrnje. S tem nisem rešila samo svojih kokoši, pač pa sem tudi preprečila, da se bolezen ni širila naprej. Seveda je tudi cepljenje proti kugi zelo dobro, zlasti če je o pravem času. Dopisniku s Sinjega vrha Dopisniku P. Z. s Sinjega vrha bi rad povedal tole: Zavedaj se, da si Član odbora pri zapuščini KZ Sinji vrh, zato se pokaži delaven in poskrbi ti in tvoji tovariši z Daljnjih njiv, da bo KZ spet postavljena na noge in poskrbite, da se vam vnovič ne vgnezdijo kakšni dolgoprstne-ži v upravni odbor, kajti likvidacija KZ je na potu in jo je treba prehiteti. Ze nekajkrat si se obregnil ob KZ, kot član upravnega odbora si le bore malo malo storil, da bi se dolgoprstneže se često mešala s sosedovo pe- j v kali razkrinkalo. Toliko v rutnino, ki je biLa okužena. Niti eden teh piščancev ni obolel, in prepričana sem, da zato ne, ker sem jim dajala odgovor na tvoj dopus v Dok listu 4. marca Z. M. izpred s©d!fžea Veliko grmenja, malo dežja Pred okrajnim sodiščem v'prijavi napisal več dejanj, za Kočevju je bila 11. marca zanimiva razprava, katere tžžba se je vlekla že od leta 1954. Vodja gostinskega obrata v Livoldu je bil prijavljen in obtožen več kaznivih dejanj špekulacije, prekupčevanja in podobno. Prijavo je podal predsednik SZDL LivoLd iz neke osebne mr/.nje, a je v Trdinova knjižnica je izdala pripovedno pesnitev Zdravka Slamnika: TONČKOVE SANJE. Ilustriral akad. slikar Borčič. Cena din 60.—. Dobite v knjigarnah ali pri okr. odboru LP Novo mesto. katera ni vedel. Če jih bo sodišče upoštevalo. Ze v jeseni 1954 je bilo zasiLšasnih nad 20 prič, mnogo pa jih je bilo zaslišanih še pred glavno razpravo. Razprava je trajala 9 ur. Pri izreku sodbe so bile navzoče vse priče, edino prijavitelj — tožnik je odšel domov, ker ga je bilo sram pred ostalimi, da je šel javit take stvari, za katere ni bil prepričan če spadajo pred sodišče. Obtoženec je bil obsojen na pogojno kazen ker je sodišče na podlagi pričevanj in raznih okoliščin ugotovilo, da obtoženec mnogih dejanj ni kriv. Ta članek naj bo opozorilo za podobne primere. Pri tej razpravi je sam tožnik padel v slabo luč pred ljudstvom. J. J- V drugi skupini pa Je zmagal Klemene (7 točk), nato so se razvrstili Bolj kovač (5 in pol), Ro-štohar (4 točke) ter Milller in Grahek ter ostali. S takimi m podobnimi turnirji bo šahovsko društvo šah zelo popularizirajo med črnomaljsko mladino in če bo tako nadaljevalo, ho v prihodnosti šahovska igra postala še bolj zanimiva. Brzoturnir Črnomlja In Kočevja Pred kratkim Je bil v Črnomlju šahovski brzoturnir šahletov iz Črnomlja in Kočevja. Kvaliteta šaha ni bila na taki stopnji, kot bi lahko bila. Zmagal Je Kobler (Črnomelj), sledijo mu pa Karbi-ner (Koč.) B točk, Skulj (Koč.) 5 in pol, Vlahovlč in Klemene (Crn.) 5 točk, Andolšek (Koč.) 4 točke Itd. Prvenstvo Črnomlja Šahovsko društvo Črnomelj Je priredilo svoje brzoturnlrsko prvenstvo za mesec februar. Igre tO bile pravo presenečenje in prekašajo na kakovosti vse prejšnje turnirje, kar dokazujejo tudi dolge in ostre igre. Zmagal je zopet Kobler, ki Je zbral 13 točk ln premagal vse ostale udeležence. Presenetil Je Geršič, ki Je zasedel drugo mesto (10 in pol točke). Tudi Hrnjak Je presenetil in si deli mesto z Malcrlčem (10 točk). Slabše sta se odrezala Simec (8 točk) ln Vajs (7 in pol). Vajenci se tudi zanimajo za Sah Na lastno pobudo »o vajenci vajenske šole v Črnomlju odigral', enokroinl turnir v šahu. Borbe so bile zelo zanimive, vendar kvaliteta šaha ni tako na višini, kot bi bilo pričakovati. Največ znanja je pokazal Svajs»er Jože ki Je zbraJ ft ln pol točke ln bo verjetno zmagovalec, ker ga ne more nihče več dohiteti. T. POZOR! POZOR! \ Gostinska podjetja, menze, restavracije, bolnišnice, klav- • niče, gospodinje ln posebno mladina ZBIRAJTE KOSTI : tn Jih oddajte našim odkupnim postajam Novo mesto, ; Črnomelj, Kočevje in Brežice, ki vam jih plačajo po 14 ; dinarjev za 1 kg. • Ne pozabite, da so kosti dragocena surovina ca naio ke- • mlino Industrijo! ! »ODPAD« LJUBLJANA i -••-••••••«•••>«•- •••••• •••••• .*..»,..,.»*. KINO Kino KRKA Novo mesto Od 25. do 28 marca: angleftkl film VJSKK NEVARNOSTI. Od 38. do 31 marca: angleški film VLOMILEC. Dolenjske Toplice 28. In 27. marca: ameriški film ARETACIJA. Kino črnomell Od 24. do 27. marca: TROBENTE IN bobni 19. In 30. marca: RIO ESCONDI- DO. Kino Jadran Kocev|e Od 23. do 27. marca: OTBELO. 30. in 31. marca: HOBSON V Škripcih. Dežurno zdrovniSko služba Dežurni zdravnik do ji. marca dr, SPILER — Dežurna zdravniška služba se prične ob 7. uri zjutraj In se zaključi zadnji dan de« žurs»tva ob 7. url zjutraj. Zahvala Tovarisica Doli nar Tanja, uslužbenka LO MO Črnomelj se zahvaljuje za najdeno in vrnjeno nalivno pero tovarišu Petricu, upravniku gostišča Črnomelj. PotuJoCl kino Novo mesto predvaja švicarski film »ŠTIRJE V DZLPTJ. V petek, 25. marca ob 19. uri v Brusnicah, 26. marca ob 19. uri v Blrčnii vasi, 27. marca ob 15. uri v Mirni peči in ob 19. uri v Prečni. MALI OGLASI NEDOGRAJENA stanovanjska hiša z vrtom v Novem mestu poceni naprodaj. Naslov v upravi lista. (90) PRODAM HISO z vrtom v Trebnjem Bt. 44 na Javni dra#bl na licu mesta 3. aprila 1955 ob 13. url. Gorenc Marija. Vrh l pri Trebelnem. GOSTINSKO PODJETJE HOTEL »KANDIJA« NOVO MESTO lđče somostojno kuharici (šefa kuhinje) z večletno prakso. — Plača po tarifnem pravilniku. — Sta-novanle ln hrana v oodjetju. Obvestilo Redni letni ob*n1 zbor Kmetijske zadruge Novo mesto bo v nedelj o, 27. marca 19H ob 8. url, v porotni dvorani Okrožnega sodi- | šča. Vse člane vabimo k polnoštevil-ni udele&bi. Upravni odbor Preklic Podpisani prekiicujem, xar sem govoril o Dimič Obravu .z Novega mesta in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Petan Rudolf. Družbeni oklic Na okrajnem sodišču v Trebnjem bo 20. aprila lS5o ob 9. uri v sobi št. 13, prostovoljna dražba nepremičnin vložne št. 343 k. o. Vei. Laka, vložne št. 89, 161 in 171 k. o. Mali Videm z vstmi pri-tik linami, kar vse predstavlja manjše kmečko p:sestvo (stanovanjska hiša, gospodarska poslopja z inventarjem ter cca. 1.70 ha zemlje), last Nadižar Antona in Marije, oba lz Kukenberga št. 9, p Vel. Loka. Začetna izklicna cena je 28G.000 din. Lastnika si nista pridržala pravice prodajo odobriti. Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled na okrajnem sodišču v Trebnjem. Okra.]no sodilšče v Trebnjem. 18. marca 1955. Gibanje prebivalstvo v Novem mestu Pretekli teden Je bilo rojenih 16 dečkov in 19 deklic. Umrli so: Gr-Bič Anton, železniški uslužbenec, 26 let jz Novega mesta; Košir Franc, upokojenec, 61 let, iz Novega mesta. — Porok ni bilo.. Gibanje prebivalstva v Črnomlju Pretekli teden so bile rojene trj deklice ln en deček. — Umrli -so: GidiSa Andrej, 2 meseca, iz Črnomlja; Sajevic Milan, čevljar, 36 let iz Črnomlja; Rcmšek Katarina, gospodinja, 70 let, iz Loke. Gradac Meseca februarja sta bili rojeni dve deklici »n en deček. — Poročili so se: Pire Janez, zidarski p'tnočntk lz Črnomlja ln Jakof-člč Jožefa, kmečka delavka iz Cerkvišča; Starašinič Janez, kmečki delavec ln PezdLrc Vida, kmečka delRvka, oba lz Kraslnca: Sedlar Stanislav, usluzhenec in Molek Stanka, natakarica, oba iz Črnomlja; Zugedj Anton,.kmečki de-larvec in Matk*>vič Jožefa, kmečka delavka, oba iz Do/bravlc; Jakof-čič Anton in Pezdirc Marija, kmečKa delavka, oba iz Griibelj; Tome Anton, kmečki delavec iz Krlviglavic in Muc Amalija, kmečka delavka iz Gor. Lokvice; Plut Jože. strojni ključavničar in Stiipanič Ama>ja, kmečka oo'.av-ka, oba iz Kloštra — Čestitamo! Umrli so: Komam Majda, 3 mesece, iz Krasinca; Jurejevčič Jože, 2 meseca, iz Krasinca: Zupanjč Marija, 77 let, iz Gribelj. V KOČEVJU Pretekli teden je bilo rojenih S dekiic in 3 dečki. — Poročni so se: SfJtiko Jurij, delavec in De-beUOik Oiga, delavka, oba iz Kočevja; FUrmatti Avgust, konjar in Grah Gizaia, delavka, oba iz Starega loga; Antolin Štefan, gozdni d^.aveo in Kusiec O-ga. kmečka delavka, oba iz Koprivni'ka; Palčič Ivan, rudar in Jurkovič Fran-člBlta, delavka, oba iz Kočevja; Anžlovar Peter, delavec iz Kočevja in M-šmaš Cecilija, delavka lz Zeljn; Brunderia Ludvik, delavec in Semec Marija, delavca, oba iz Ki'Čevja; Kuzman Hinko, asfaller m PaLčič Amalija, admi-nisUatorka, oba iz Kočevja. —• Čestitamo! Umrli so: Romih Matija, delavec. 18 let. iz Slovenske vasi; Raj-niger Ferdinand, upokojenec, 82 let, iz Kočevja; Mi de Ana, gospodinja, 72 let, Lz Starega loga. Iz novomeSke porodnišnice Pretekli teden so rodile: Kolenc TešatiJa iz Sentruperta — dečka; Seničar Marija iz Smolenje vasi — dečka; Kočman Jožefa iz Bršlji-na — deklico; Perše Antonija iz Novega mesta — deklico; Zoran Tončka iz Novega mesta — deklico; Ajdišek Matilda iz Starega trga ob Kolpi — dečka; Prezelj Anica iz Do*!. Kamene — deMjco; Kolenc Anioa 'z Rumanje vasi pri Straži — deklico-. Lip^v.šek Iva iz Mokronoga — dečka; Zorčič Angela iz Dol. Brezovice prt Šentjerneju — dečka: Viakovič Groz-dana iz Črnomlja — deklico; Ma-zDvec Cirila iz Novega mesta — deklico: Mihalič Erna iz Brod* pri Novem mesHi — dečka; CrnugeiJ Regina iz Božakovega pri Metliki — deklico: 2uk0 naročnikov. To pa je še vse pntinaUo. Postati mora res množična revija. Namenjena je predvsem staršem, ki so otrokovi prvi vzgojitelji. Revija ni znana samo pn nas; laskavo oceno so ji dali avstrijski peda-gOgli ki kaj podobnega še nimajo v Avstriji, čeprav je tam stara pedagoška tratncija. Revija ima namen širiti vzgojno prosveujenost med ljudmi. Danes ni vzgoja samo stvar šole m prosvetnih ustanov, ampak mora biti interes vse družbe. To je edina naša poljudno vzgojna revija, ki jo razume vsmk. Razveseljivo je, da se že precej siai.šev zanima za vprašanje vzgoje in izobrazbe svojih otrok. Precejšen del staršev je poučen o vsem, kar je pri vzgoji bistvenega. »Mladi svet« si je utrl pot k staršem, jim svetuje . pomaga in uči, kako je treba reševati pereča vzgojna vprašanja, ki se dan za dnem pojavljajo pri otrocih. Hvalevredno je, da tu ni kakAne šolske pedagogike; članki jasno in poljudtno obravnavajo vzgojne piobleme, Jih osvetljujejo in psi-hološo utemeljujejo, da jiih lahko vsakdo razume, čeprav ni pedagoško naobražen. Tudi pestra je, ne prinaša senzacionalnih »odkritij«, kot jih najdemo v marsikateri revi j i m časopisih, ki iščejo v vzgojnih vprašanjih senzacije, posebno glede spolne vzgoje itd. Načelni članki o vzgoji in vlogi družine pri vzgoji so dobro utemeljeni. i% dragocenega materiala diha Skrb za našega otroka, za našo družino, ki je osnovna celica družbe in je predvsem prva poklicana, da skrbi za pravilno vzgojo. V vseh dosedanjih letnikih je čutiti težnjo: dati družini potrebno pedagoško izobrazbo. Revija Je zajela vsa področja vzgoje lin skrbi za otroka in družimo; važno vlogo je odgirala tudi kot glaailo Zveze društev prijateljev mladine Slovenije. Primasa namreč poročila o dejavnosti prijateljev mladine, ki jih je v Sloveniji že blizu 200. Vse šole bi morale biti naročniki, saj revijo lahko uporabljajo pri vzgojnem delu tudi prosvetni delavci; posebno je potrebna mlajšim učnim močem, ki šele iščejo pota pri vzgoji šolskih otrok ln morado biti svetovalci staršem. To je tudi najcenejša revida v Sloveniji. Pestri so tudi literarni prispevki- Nekateri nas seznanjajo z raznimi življenjskimi izseki otrok im mladostnikov. Prav zanimiva so razna knjižna poročila, zapiski, vzgojna svetovalnica, navodila za otroške Igre Itd. Nekaj je člankov o etroblemlh pouka. Revija mora prodreti v vsako družino. Za 1.1955 Je celoletna naročnina samo 350 din. — Naslov; Uprava revije »Mladi svet*, Ljubljana, Tomšičeva 9-II. Prof. Tone Trdan POLIVINIL v gospodinjstvu Gotovo sj je polivinil nepričakovano hitro utrl pot v mnoge panoge industrije, rešuje to in ono vrzel v oblačilni stroki, nič manj pa ga ne bi mogli pogrešati dandanes v gospodi n jsivu. Kaj vs? nam nadomešča n. pr. v kuhinj i? Odpadlo je težko pranje prtov, prtičkov in zaves, od kar pokrivamo mize s polivinilnimi prti, kuhinjske okenske šipe pa zagrinja-iiii) s prosojnimi zavesumi in ga rdi muni iz polivinila. S slednjih le po potrebi obrišemo prah in sledove otroških prstov, prte zbrišemo z mokro kr|w, od časa do časa pa jih ludi operemo v mlačni milnici. Ker prenesejo prti veliko vročino, moremo na nje postavljat vroče krožnike, sonce, ki vse poletje sije na okna zaves ne prežge. Hud sovražnik teh izdelkov so le noži, škarje in razgreti likalniki.— Če je prt toliko zrezan ali za-srnojen, da z njim ne moremo več pogrinjati miz, moremo cele ostanke uporabiti še v najrazličnejše svrhe. Iz njih urežemo manjše prtičke, s katerimi pokrijemo police v shrambi in kuhinjski omari, manjše kose uporabimo za pod podstavke glinastih cvetličnih loncev, ki propuščajo vlago, za zavezovanje kozarcev in posod, iz njih sešijemo vrečicet ki jih uporabimo v naj različne j še na me ne: za malico šolarju, za nakup mesa, zelenjave špecerije, pri potovanju itd. iz trpežnješih kosov lahko naredimo torbice, šolske neresnice in slično. Prameni polivinila naj bi me manjkali v domačih lekarnah. Kadar napravimo moker ob-kladek, ga ovijmo z njim, da ne premoči vrhnjega ovoja. — Polivinilne mreže so dokaj trpežne in lepe ter jih lahko lepo peremo. Polivinilne cevi olajša jo zalivanje kotla v štedilniku in pralnici, če jih nataknemo na vodovodno pipo; ne bo nam treba dvigati težkih loncev vo- Arabska ženska lepota ^sti* ^eie: polt, beločnice, zo Arabci imajo o ženski lepoti posebne predpise, oziroma pojme, ki se od evropskih pojmov o ženski lepoti precej razlikujejo. Arabska ženska, ki hoče biti popolna lepotica, mora ustrezati devetkrat po štirim zahtevam, in sicer mora imeti: Štiri črne stvari: lase, obrvi, trepalnice in zenice; štiri rdeče: jezik, ustnice, dlesni in lica; r be in noge; štiri okrogle: glavo, vrat, zapestja, boke; štiri dolge: hrbet, prste, roke, noge; štiri široke: čelo, oči, kolke, stegna; štiri ozke: obrvi, nos, ustnice, prste; štiri mesnate: obraz, stegna, ozadnje, oprsje; štiri majhne: ušesa, roke, noge, nohte; potem,., tu se naštevanje neha. de pri pranju in drugih težjih delih, če s tako cevjo usmerimo curek vode v posodo. Polivinil-ni tekači in preproge dobro va_ rujejo ila kuhinj, predsob in kopalnic. Neeinujlirane stene okrog vodovodnih izlivkov in l>anj zaščitimo s takšnimi tekači. Poli vini! ni predpasniki so pripravni v kuhinji in pralnici ter so trpežni, če jih varujemo prehude vročine. Jiazni drobni izdelki iz polivinila, kot so kozarci, igrače, glavniki, si enako uspešno utirajo pot v vse domove. Seveda pa ne more nadomestiti polivinil mehko padajočih zaves v sobah, pnieki iz polivinila ne bodo mogli izpodriniti okrasnega, ročno vezenoga in kvačkanega prtička ali prta. Hčerki bomo dali polivinil ni predpasnik za pomoč v kuhinji, ne pa tudi za šolo. Če BUDO zamenjali polivinil zaradi mnogih njngovih prednosti v kuhinji, pa naj v drugih prostorih stanovanja ne izpodrine ljubkih tkanin. Prav pri uporabi polivinila velja pravilo: Prava mera je najvažnejša. zg Prazna stanovanja v Kairu Stanovanjska kriza ni pereča samo pri nas, ampak po vsem svetu. Posebno še v Nemčiji, Franciji in Ameriki. Mesto, ki pa mu primanjkuje stanovalcev je Kairo, kjer je veliko število stanovanj praznih. Lastniki hiš zaman čakajo strank. V nekem kairskem listu se je pojavil oglas: »Oddajam moderno stanovanje z dvema sobama, hladilnikom in kompletnim komfortom. Stanovalcu, ki ga najame, bo lastnik poklonil avto znamke »Adler 1947«. Nikica Bule: Prvi let našega reakcijskega letala Razgovor s poskusnim pilotom Govorila sva lepo po domače o tem in onem. Bil je že skrajni čas, da si kaj zabeležim, pa sem vzel beležnico, »Ali se še ukvarjate z ja-dralstvom?« me je vprašal nenadoma. »Se,« sem odgovoril začudeno. »In še vedno letate?« »Letam.« »Prav! Zdaj pa povejte, kaj vas zanima?« »Vse.« »Oho, to je veliko!« »Menda res. Toda povejte, kakšne zveze ima reakcijsko letalstvo z jadralstvom? Jaz b: namreč rad, da mi poveste o svojem prvem poletu z letalom na reakcijski pogon.« »Bom; prej pa še malo o svojih vtisih. Vem, da bo marsikoga začudila ta primerjava med reakcijskim in jadralnim letalom. Toda rad bi vam na ta način pričaral svoje vtise o mojem poletu. Verjemite, precej podobnosti imata obe letali. Seveda je razlika v brzini. Priznati moram, da sem bil prijetno presenečen. Prvi vtis je bil res tak, kakor da sem v jadralniku. Avion je kratkoma-lo drsel po zraku. Čutil nisem nobenih tresljajev, zdelo se mi je, da drsi po neki izredno lz-glajent površini, ki se razprt) stira v brezmejnost. Takrat Mm pnvič letel na »eajkcijakeiu letalu in vse, kar sem doživel, je bilo novo, neznano. Ni slišati običajnega in enomernega hrupa, ropotanja, kakor pri letalu z bencinskim motorjem. Nasprotno: čuje se neko votlo bobnenje, kakor iz velike globine, in šumenje, kakor na jadralnem letalu, ki se z brzino vi.ša in niža. Nenavadno, vendar prijetno. Zdelo se mi je, da ne letim, ampak da visim v zraku, a nebo, zemlja, letališče in hangarji br/.ijo z vratolomno naglico mimo mene. No, toliko o prvih vtisih. Zdaj pa k tistemu, kar vas zanima. Prvič na reaktivcu Dotlej sem bil velikokrat letel z letalom. To so bila letala z bencinskimi motorji. Reakcijsko letalo je bilo zame nekaj povsem novega, nekaj, kar nisem poznal. Pristopil sem mu kot učenec, začel silno previdno. Najprej po tleh. Vem, marsikdo je dejal: Pa doklej bo ta Prebeg mučil svojega »reaktivca« na zemlji? Kdaj se bo vendar dvignil z njim v zrak? Res je, dolgo sva se podila po zemlji, s 100 kilometri na uro, od kraja do kraja letališča. Kajti moral sem predvsem spoznati lastnosti letala, njegovo »vedenje«, se sprijatelji«! z njun. No, kakšnih posebnih skušenj nisem dobil, prijatelja st tudi nisva postala, ker Je poskusil, kako se letalo obnaša v zraku. Prišel je dan poleta Bilo je oktobra... Na letališču se je /bralo veliko ljudi in vsi so nestrpno čakali na prvi polet našega reakcijskega letala. Vstopil sem v kabino. Čuden glas reakcijske turbine, ko sem jo spraivil v pogon, je zbudil pri ljudeh silno zanimanje. Dodajal sem plin. To »molčal«. Vendar je skušenj je bil zadnji poskus motorja le bilo toliko, da sem lahko preti poletom. Oglušilno pi- Naše prvo reakcijsko letalo. IsdHano doma in po načrtih naiih konstruktorjev poletel. Sprevidel sem, da reakcijski motor ne more takoj razviti vso moč, potrebuje več časa kot običajni motorji, vsekakor i-aradi velikega števila obratov reakcijske turbine. Toda letališče je bilo kratko, napraviti nisem mogel niti en«*a skoki., da bi y*aj mu Lu skanje. veličasten prizor. Na obrn/.ih gledalcev sem opazil i veselje i presenečenje. Me-hamku sem dal znak, da sklopi podstavke, pozdravil sem prisotne. In — prav ko sem j gledal Inštrumente in.. • »Ha- »No? Kaj je novega?« sem ga vprašal, ko sem odprl kabino. »Nič, nič... Torej srečno pot. Prebeg. Zdravo!« je dejal nekako potrto- »Hvala ti, pozdravljen!« sem se mu nasmehnil. Hm, kakor da letim čez oceno, Kakor da se ne bova nikdar več videla .. ■ Se bo odtrgal od tal? Zdrsel sem po tleh in spotoma mislil na zadnji razgovor s konstruktorjem. »No. dobro. Prebeg •.. Kaj bos naredil, če M ti letalo slučajno ne odlepi?« »Hm, ne verjamem, da bi se to zgodilo... »Veš, vse je i 'a/!, Prebeg, prosim te-., bodi previden,« mii je rekel major Be.šlm. »Nekako se bom že znašel. V jarek vsekakor ne bom šel z njim. Mora se odtrgati od tal- Samo da vzleti, potem bom že vedel kako in kaj.« Zatem je pogovor zavil na tehniko pilotiranja. »Kaj bi ti mogel povedati,« ml le rekel major Bešlin. »Ti si poskusni pilot- Jaz, da boš vedel, ti neomejeno zaupam. Trudil sem se, da bo to čim bol jš., čim zanesljivejši stroj. Sploh bom pa stalno pri radijski postaji. Oglasi se često,« ml je svetoval major Bešlin V teh mislih sem prispel do črte odleta. Se enkrat sem po hotel poleteti, je nekdo udaril po okrovju kabine. Obrnil tem »s — bil jc meUuaik. lo, zemlja .. • Lahko poletno? Vse je v redu!« »Dobro Piv u*j£... Lahko; mi pazi prosim te, pazi!« sem zaslišal majorjev glas. Naposled — pojdimo /v neznano! Letalo je drvelo po od-leti.šču. Povečaval sem brzino in že predi r jal pfrlovi'-o edie-tašča — toda letalo se ne odtrga od tal. Ali se sploh bo? In kaj naj storim? Da bi prekinil polet, je bilo prepozno. Pa tudi maral nisem. Vnovič sem prekontroliral delovanje motorja. Vse je bilo v redu. Se vedno sem na zemlji, vidim konec odletišča... Bil jo skrajni Čas. Nenadoma čutim, da nisem več na tleh. Naglo sem moral zaustaviti prebrzo vzpenjanje, kajti letalo, ko se je odtrgalo od zemlje, je strmo poletelo kvišku. Bilo je nevarno. Za tako nagel vzpon ml je manjkala potrebna brzin t, V tem trenutku sem zaslišal skoraj drhteč glas majorja HesMna: »Prebeg, Prebeg., pazi, visiš na levo, vzravnaj letalo, Prebeg, vzravnaj ga!« Položaj je bil res kritičen, čutil sem, da visim, pa nisem vedel, aH me letalo sploh uboga. In v zraku sem šele nekaj trenutkov! Po-kttšam uravnati nagib v nasprotno smer. »Sedaj visiš na drugo ftranU zaslišim glas majorja Bešlina, Porinem vzvod na drugo stran. Spet visim- In tako sem se nekajkrat prevr-gel s krila na krilo. letalo ja začelo drhteti. Vznemiril sem ga. Torej je preveč občutljivo. Moral sem i vzvodom delati malone milimeterslu- premiko. (bo nadaljuj«!) t