Ptuj, petek, 17. avgusta 2007 letnik LX • št. 64 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 Posebej opremljeni za Slovenijo ste lahko na več načinov. Modeli Si s prihrankom do 2.400 EUR Dominico d.o.o., Zadrafni trg 8, 2251 Ptuj 02/788 11 62, 788 11 64, 788 11 65 """" " - ....... km. Emisije C02: 135 - 194g/km. Število vozil je omejeno. ivr 1 rap/ IVA 1 /T\ .¿LC (A) O.CA TT p ** 1 d.o.o. L--. OBRTNA CONA Markovcih 103 TRGOVINA. M0KTAŽA •vodovod • centralna kurjava • plinske instalacije • kopalniška oprema • keramične ploščice NOVI JORK, Nova vas pri tel.: 754 00 90 J I naJ J MAKATOff Zabavno fit s kolesom! Letališče Moškanjci pri Ptuju 8. september 2007 SE DNI www.polimaraton.si V Štajerski Lovrenc na Dravskem polju • Zgorelo okoli 100 ton odpadnih gum Je bil požar podtaknjen? V velikem požaru, ki je izbruhnil v noči s srede na četrtek v obratu za reciklažo izrabljenih avtomobilskih gum v Lovrencu na Dravskem polju, je po prvih podatkih zgorelo več kot 100 ton gum ter večina delovnih strojev tega obrata. Po prvi oceni je škode za več sto tisoč evrov, ekološke posledice pa še niso znane. Z ognjem, vročino, smradom in gostim dimom se je sko- raj 10 ur borilo okoli 100 gasilcev z 31 gasilskimi vozili, ker pa obstaja sum, da je bil požar podtaknjen, so na delu tudi policisti PU Maribor. Več na zadnji strani. Martin Ozmec Foto: Martin Ozmec Po mestni občini Ptuj • Novo poselitveno območje Stran 3 Po naših občinah Sl. Bistrica • Še vedno niso odstranili okuženih rastlin Stran 5 Po mestni občini Ptuj • Najlepše slovensko gledališče kmalu odprto Stran 6 Kmetijstvo Slovenija • Ko se bodo usipale zahteve po vračilu ... Stran 7 Po naših občinah Trnovska vas • Bo cesta varnejša? Stran 9 Ptuj • Albin Pišek vprašuje mestno oblast Kaj se dogaja s Prešernovo 4, starim mestnim pokopališčem, grajskim hribom ...? Avgusta ptujski mestni svetniki že po tradiciji mirujejo. Vsako leto se v tem najbolj poletnem mesecu sestanejo le na svečani seji pred praznikom MO Ptuj, 5. avgustom. Ponovno se bodo sestali okrog 23. septembra, do takrat pa od strokovnih služb mestne uprave pričakujejo vrsto odgovorov na svoja vprašanja, pobude in predloge. naj bi jo vrnili domnevnemu lastniku, ki jo bo v najkrajšem času prodal novemu. Predvsem pa ga zanima, kaj je MO Ptuj doslej naredila, da bi Prešernova 4, ki je eden najlepših kulturnih spomenikov stavbne dediščine, ostala Ptuju in ali je po zakonu bila predkupna pravica ponujena MO Ptuj. Po neuradnih virih naj bi se glede tega kulturnega spomenika MO Ptuj zelo angažirala in tudi naj ne bi bil vrnjen v naravi. Na uraden odgovor bo potrebno še nekaj časa počakati, saj naj bi tekli »neki postopki« v prid MO Ptuj, ki jih lahko vsakršna preuranjena izjava obrne v nasprotno smer, vedo povedati nekateri poučeni. Albin Pišek tudi opozarja na negodovanje turistov, ki prihajajo na območje grajskega hriba, saj je ta je zelo neurejen. Vprašuje, kaj sta se v zvezi z urejanjem hriba v zadnjem času uspela dogovoriti MO Ptuj in ministrstvo Med vprašanji z julijske seje mestnega sveta, na kateri so ptujski mestni svetniki med drugim uzakonili komunalni prispevek, da jim ne bi ušel še kakšen večji investitor, smo izbrali vprašanja svetnika DeSUS-a in tudi častnega občana MO Ptuj Albina Piška. Zanima ga, ali je vodstvu MO Ptuj in občinski upravi znano, kaj se dogaja ali se je dogajalo s poslovno-stanovanjsko hišo v Prešernovi 4, stavbo, ki je lep primer romansko-meš-čanske arhitekture iz pozno-gotskega obdobja. Stavba naj bi bila stara čez 450 let. Po vsej verjetnosti gre tudi za najstarejšo hišo na območju Prešernove ulice. Ob zadnji prenovi so na glavnem pročelju našli ostanke značilno fugiranega romanskega ometa, sicer pa je bila stavba večkrat prezidana. Svetnik vprašuje, kako je mogoče, da se je notranjost objekta obnovila z občinskim denarjem, po zakonu o denacionalizaciji pa Uvodnik Slovensko medmrežje ni evropsko Danes mineva 229. dan letošnjega leta, kar pomeni, da se avgust preveša v drugo polovico, počasi se končujejo dopusti in tudi počitnic bo kmalu konec. Torej se bodo kmalu odprla šolska vrata in življenje v deželici na sončni strani Alp bi se moralo vrniti v normalne tire. Letos ne bo tako, saj bomo v drugi polovici oktobra volili predsednika države, kar pomeni, da bo jesen spet polna takšnih in drugačnih obljub, ki nam jih kandidati vsiljujejo že v teh še počitniških dneh. Zanimivo je tudi, da se očitno slovenski politiki in vodje volilnih kampanj vedno bolj zavedajo pomena informacij in komuniciranja po svetovnem spletu. Tako je predsedniški kandidat Danilo Türk pred nekaj dnevi v slogu ameriških demokratskih pristopov s spletno tiskovno konferenco in klepetalnico odprl svojo internetno stran, že pred časom sta svoji, manj interaktivni, spletni strani odprla tudi njegova glavna tekmeca Lojze Peterle in Mitja Gaspari. Komuniciranje naših predsedniških kandidatov je sicer še daleč od predsedniške tekme v Franciji, da ne govorimo o letošnjih nominacijah za predsednika ZDA. Spletni strokovnjak Vuk Cosič pravi, da je pri nas je še vedno videti, kot če bi vodje kampanj obravnavali spletno javnost kot vesoljčke. Vsekakor se je pri spletni tiskovni konferenci kandidata Türka pokazala slovenska spletna realnost. To so težave s strežniki. Türk je tehnične nevšečnosti ocenil kot posledico velikega zanimanja, saj naj bi odprtje njegove spletne strani pričakalo več kot 160 uporabnikov. Zagotovo pa so vzroki za težave drugje, v informacijski avtocesti, ki jo velikokrat omenjajo naši politiki. To je pa tudi vse, kar zanjo storijo. Od vseh teh zapletov si največji izkupiček lahko obeta Telekom, saj ga bo Evropa prej ko slej spomeniško zaščitila zaradi zastarelih tehnologij in opreme. Zmago Šalamun za kulturo. Udarniška košnja trave, bliža se druga, je premalo, da bi lahko govorili o urejenosti tega območja, ki ga zaradi gradu obišče največ turistov, ko prihajajo na Ptuj. Za mnoge turiste pa je poguben potopni valj pred so- diščem, zlasti za tiste, ki ob zeleni luči zapeljejo čezenj, ker jih na valj ne opozarjajo napisi v tujih jezikih. Pogosto Foto: Črtomir Goznik Kaj se dogaja s poslovno-stanovanjsko hišo v Prešernovi 4, je na julijski seji mestnega sveta med drugim vprašal svetnik DeSUS-a in častni občan Ptuja Albin Pišek. se tudi kvarijo - junija je bilo več kot pet okvar. Predlaga, da se potopne valje zamenja z zapornicami s karticami, iz ptujskih prometnih zagat pa je potrebno turiste »popeljati« vsaj v treh svetovnih jezikih. Že vrsto let pa iz različnih okolij prihajajo vprašanja glede (ne)urejenosti starega mestnega pokopališča, ki naj bi se spremenilo v spominski park. Nekaj začetnih korakov je bilo narejenih v tej smeri, potem pa je mestna oblast dvignila roke, podobno kot v vseh drugih primerih, ko ima opravka z vandalizmom. Zagate ptujske mestne oblasti pa ne zanimajo tistih, ki prihajajo na nekdanje ptujsko mestno pokopališče iz tujine in drugih krajev, ker so tod pokopani njihovi svojci in prijatelji, med katerimi so nekateri pomembni ptujski možje iz prejšnjih obdobij, njihova spominska obeležja pa so oskrunjena ali pa jih sploh več ne najdejo. MG Sedem (ne)pomembnih dni Iskanje novega Te dni je ljubljansko Delo pisalo, da v »slovenskem raju« - v Kranjski Gori - pijejo zdravstveno oporečno vodo. Kar nekaj deset ljudi, med njimi tudi nekaj turistov, naj bi imelo zaradi tega konec julija prebavne težave. Medtem se je voda spet očistila in »raj« naj bi bil spet samo raj ... Očitno pa naš slovenski problem ni samo umazana voda v »raju«. Takšne ali drugačne probleme z vodo poznajo tudi marsikje drugod po svetu, tudi v zelo urejenih okoljih, zato seveda ni naključje, da je skrb za zdravo vodo marsikje ena izmed najpomembnejših prioritet in eden izmed poglavitnih kazalcev organiziranosti, urejenosti in razvitosti družbe. Za nas, ki si (upravičeno ?) - ne samo v Kranjski Gori - domišljamo, da živimo v »raju«, bi moralo biti še posebej pomembno (in alarmantno) vsako najmanjše znamenje, da je z našo vodo in sploh naravo nekaj narobe. Kako se je lahko v Kranjski Gori spet in ravno sredi glavne turistične sezone zgodilo, da so imeli težave z zdravo pitno vodo? V tem »alpskem biseru« so kar nekaj let pili klorirano vodo, ker kar nekaj časa niso mogli ugotoviti, kaj onesnažuje njihovo vodno za- jetje. Potem so uredili nov vodovod in slovesno razglasili, da ima Kranjska Gora spet »pravo, čisto planinsko vodo«, kar bi bilo - po vseh merilih - tudi pričakovati. So si zaradi tega preveč oddahnili in pozabili na redno skrb za vodo? Vsekakor bi morali nemudoma ugotoviti, kaj se je zgodilo in zakaj ob neprijetnosti, lahko bi rekli kar nesreči, ki jih je doletela, niso ukrepali učinkoviteje in enotneje. Predvsem je bilo pomanjkljivo in enostransko obveščanje prebivalstva, med katerim so ta čas številni tujci. Najvidnejši predstavniki kranjskogorskega turističnega gospodarstva upravljavcem z vodo in krajevnim oblastem zamerijo počasnost v obveščanju in ukrepanju. Govorijo o škodi, ki jo je tako utrpel naš turistični ugled. Če se turist v »raju« zastrupi z vodo, je seveda hudo, še huje pa je, če turisti nasploh zaslutijo, da jim nekdo nekaj prikriva, da jim ogroža zdravje in da ga pri tem premalo vidno skrbi za njihovo usodo in počutje. Ali drugače povedano - tudi v Kranjski Gori se lahko zgodi, da po ceveh priteče umazana pitna voda, ne sme pa se zgoditi, da o tem ne bi - z vsemi razpoložljivimi sredstvi in takoj - opozorili in zavarovali vseh prizadetih. Prav na to pa so v Kranjski Gori očitno pozabili. Zaradi tega se zdaj različni krajevni »dejavniki« obkladajo z medsebojnimi očitki in grožnjami, z odškodninskimi tožbami in podobnim, namesto da bi skušali skupaj čim hitreje sanirati vse neprijetne posledice, ki so zagotovo nastale. Očitno pa je kranjskogorska »pozabljivost« in nekooperativnost med vsemi zainteresiranimi (in odgovornimi) le posledica splošnih slovenskih razmer, splošnih medsebojnih spotikanj, prepirljivosti, nenačelnega rivalstva in pomanjkanja volje po skupnem sodelovanju. Ali ni dokazilo takšnega nenormalnega (in škodljivega) stanja najnovejši boj med obrambnim ministrom Karlom Erjavcem in predsednikom parlamentarnega odbora za obrambo Antonom Anderličem, ki se utegne končati celo pred sodiščem? Obrambni minister namreč kazensko ovaja poslanca Anderliča in ga vnaprej obtožuje, da je kršil načelo zaupnosti, ko je v javnosti postavil nekaj vprašanj v zvezi z nakupom nekakšne vojaške prisluškovalne naprave. Seveda je čudno, da se morata dva najodgovornejša človeka za obrambo javno prepirati in obtoževati (ter klicati na pomoč celo sodišče) za zadeve, ki bi morale biti predmet medsebojnega pogovora in zaupanja znotraj ustreznih oblastnih struktur. To poletje si bodo mnogi Slovenci zapomnili po novem preštevanju kosti mrtvih, najverjetnejših žrtev zunajsodnih pobojev po drugi svetovni vojni. Včasih se zdi, da nekateri z vedno novim potenciranjem te zares tragične, grozljive in nedopustne epizode v naši zgodovini, ki jo tako rekoč vsi Slovenci enotno obžalujemo, poskušajo ustvariti nove napetosti in nove delitve, nekaj, kar bi nas v lastnih in tujih očeh kriminaliziralo in na nek način posebej negativno zaznamovalo kot »čuden« narod, nekako bolj problematičen od drugih. Kako naj si sicer razlagamo vedno novo ponavljanje (tragičnih) zgodb in obtožb o samo eni plati zgodovine, pri čemer na veliko nastopajo kot čisti »politiki« predvsem tudi nekateri zgodovinarji. Kaj nam je hotel povedati komentator TV Slovenija z opravičevanjem podobnih zunajsodnih pomorov, kakršni so se zgodili pri nas, v nekaterih drugih (zahodnih) evropskih državah? Seveda ni res, da se je tam vse to dogajalo, kot nas skuša prepričati, v času nekakšnega brezvladja, pri nas pa naj bi se vse skupaj dogajalo »organizirano« zaradi siceršnje zločinskosti slovenskih komunistov ... Veliki slovenski pisatelj (Drago Jančar) v svoji kolumni v Delu razmišlja o vsesplošni zgrizenosti in zagrizenosti majhnega ljubljanskega mravljišča, o spretnosti ne samo v politiki, pač pa tudi v gospodarstvu, kulturi in znanosti, o »zažrtosti v medsebojne konflikte, zavist, mogočno obrekovalnost, ki sploh ni sposobna pogledati čez mejo lastnega prestrašenega samozadovoljstva«. Kdo vse in kako se bo skušal prepoznati v takšnem pesnikovem razmišljanju? Ali to sploh koga vznemirja? Kje smo? Jak Koprivc Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Humanitarna akcija gasilcev Plastični zamaski za devetletnega Metoda V vseslovensko akcijo foruma „gasilci.org", s katero slovenski gasilci zbirajo plastične zamaSke, da bi skupaj pomagali 9-letnemu Metodu Premku iz Vodic, ki je v tragični nesreči izgubil očeta-gasilca, so se vključili tudi člani gasilske enote iz Ptuja. Če kdo, potem so gasilci zagotovo zelo humani in požrtvovalni, saj so ob vsakem času pripravljeni na boj z rdečim petelinom. Če je le mogoče in če jim razmere to dopuščajo, pa radi priskočijo na pomoč tudi v drugih humanitarnih akcijah. Skupina sedmih članov spletnega portala foruma ga-silci.org je že v začetku februarja pričela humanitarno akcijo, v kateri želijo pomagati 9-letnemu Metodu Premku iz Vodic, sinu pokojnega gasilca Simona Premka iz ljubljanske gasilske brigade, ki je tragično umrl pred dvema letoma. Odločili so se, da bodo fantu pomagali z zbiranjem sredstev, ki jih bo iz zbranih plastičnih zamaškov v evre pretopilo podjetje MPI reci-klaža iz Žerjava na območju Črne na Koroškem, ki je za zbrano tono plastičnih za-maškov ponudilo 300 evrov. Člani foruma gasilci.org so prek spleta k sodelovanju po- vabili tudi druge gasilce po Sloveniji in količine zbranih plastičnih zamaškov, ki imajo vtisnjen trikotni znak recikla-že in ne vsebujejo plute, so iz dneva v dan višji. Kot nam je sporočil predsednik PGD Ptuj Martin Vr-bančič so se v akcijo vključili tudi člani prostovoljne gasilske enote iz Ptuja, ki so nekaj ustreznih plastičnih odpadkov zbrali že v sodelovanju s Perutnino Ptuj, s podjetjem Čisto mesto pa so se dogovorili za akcijo v torek, 14. avgusta. Od 8. do 15. ure je 14 njihovih članic in članov ter nekaj mladincev v zbirnem centru v Gajkah s tekočega traku odpadkov lovilo plastenke radenske, fante, koka-kole, alpskega mleka, sokov Fruc in drugih plastenk ter z njih pred stiskanjem pobiralo plastične zamaške. Kar pridni so morali biti, saj so do sedaj zbrali že okoli 4000 kg omenjene plastičnih za-maškov in tovrstne plastične embalaže, po besedah predsednika Martina Vrbančiča pa bodo akcijo zagotovo še nadaljevali, saj želijo 9-letne- mu Metodu, ki je ostal brez očeta, tudi oni pomagati. Akcijo PGD Ptuj je pozdravil in pohvalil tudi direktor Čistega mesta Andrej Koter, ki je povedal, da so s ptujskimi gasilci navezali stike pred dobim mesecem dni, ko je Foto: M. Ozmec Članice, člani in mladinci PGD Ptuj so s tekočega traku v Čistem mestu s plastenk pridno pobirali plastične zamaške. prišlo na deponiji v Gajkah do samovžiga plastičnih bal stisnjenih odpadkov, v akciji gašenja pa so množično sodelovali tudi člani gasilske enote Ptuj, za kar so vsem gasilcem zelo hvaležni. In ko so se pred nekaj dnevi ti oglasili s prošnjo za pomoč oziroma za omogočanje zbiranja plastičnih zamaškov v humanitarne namene za 9-letnega sina pokojnega gasilca, so se v Čistem mestu z veseljem odzvali in jim omogočili, da so plastične zamaške lahko pobirali s plastenk na njihovem tekočem traku, kjer ločujejo odpadke na posamezne frakcije. Glede na to, da je humanitarna delovna akcija ptujskih gasilcev potekala brez zapletov, pa so pripravljeni, da jim zbiranje zamaškov, ki so v bistvu sekundarna surovina, omogočijo še kdaj, saj poteka akcija do 31. oktobra letos. M. Ozmec Ptuj • Rabelčjo vas - zahod bodo pozidali Novo ptujsko poselitveno območje Na območju Rabelčje vasi - zahod nastaja novo ptujsko poselitveno območje oziroma območje koncentrirane stanovanjske gradnje, kjer je prostora - tako izhaja iz Stirih lokacijskih načrtov - za okrog 1500 do 2000 novih stanovalcev. Če bo območje tudi v bodoče pripadlo MČ Ljudski vrt, naj bi se število njenih prebivalcev čez čas povečalo za tretjino. Že sedaj živi v tej ptujski mestni četrti okrog šest tisoč prebivalcev, a po komunalnem standardu močno zaostajajo za drugimi ptujskimi območji, podobno kot obrobje mestne občine, ki je zajeto v treh primestnih četr-teh. Čeprav ima največ prebivalcev med ptujskimi četrtmi, na to območje iz proračuna prihaja najmanj denarja, kar zadeva infrastrukturne investicije. Pobuda je tudi že bila, da bi se četrt glede na veliko število prebivalcev razdelila na dva dela, vendar dlje od pobude ni prišlo. Z novim poselitvenim območjem mesto dobiva možnosti, da bo po 15 letih stagnacije, ko se število prebivalcev Ptuja ni povečalo, ampak ostaja na številki 19 tisoč, to številko preseglo. Z ruralnih območij, ki so bolj ali manj že izgubila prebivalce, ni računati na nov priliv, ta je možen iz drugih urbanih območij, če bo mesto ponudilo kvalitetna in cenejša stanovanja. Povpraševanje po novih stanovanjih pa je na Ptuju veliko. Prvih nekaj blokov naj bi bilo hitro razprodanih, če se trendi v kratkem ne bodo spremenili. Največji lokacijski načrt je za blokovno pozidavo, ki zajema območje severno od ulice Pete prekomorske brigade, kjer bo zgrajenih 13 blokov z dvema oziroma trema etažama in pritličjem. Ta del precej posega tudi v infrastrukturo. S tem bo po novem razbremenjena Per-šonova ulica, ki že več kot 20 let čaka na rekonstrukcijo kanalizacijskega omrežja, a žal brez uspeha. Nova povezava med Peršonovo in Volkmerje-vo ulico bo na severni strani, kot tudi med novo cesto (cesta III.) in Pete prekomorske. Med Peršonovo ulico in novo povezovalno cesto pa ostaja še okrog 4 ha zemljišča, ki ga omenjeni lokacijski načrt še ne zajema, ker so tako hoteli zasebni lastniki na tem območju, a je tam predvidena gradnja vrstnih oziroma individualnih hiš. Drugi lokacijski načrt, ki je že v realizaciji, zajema najbolj severni del območja Rabelčje vasi - zahod, območje nad gostilno Ernest. V tem trenutku se spreminja zaradi dveh hiš. Na tem območju bo zgrajenih enajst ali dvanajst individualnih hiš. Individualni gradnji je namenjen tudi tretji lokacijski načrt, zajema pa 17 individualnih in tri vrstne hiše. V četrtem lokacijskem načrtu pa je predvidena gradnja dveh vila blokov, ki se prav tako veže na že omenjeno infrastrukturo. En lokacijski načrt na območju Rabelčje vasi - zahod pa je že v celoti realiziran. Gre za območje individualnih hiš in se nahaja med vila-bloki in novogradnjami, opredeljenimi v naslednjem lokacijskem načrtu. Investicije se bodo izvajale individualno, bolj ali manj so zemljišča v lasti fizičnih oseb. Na območju štirih lokacijskih načrtov naj bi se v prihodnjih letih zgradilo 33 individualnih hiš, za bloke pa v tem trenutku še ni mogoče povedati, koliko stanovanj bodo imeli. Po nekih ocenah naj bi na tem območju bilo v nekaj letih zgrajenih okrog 500 stanovanjskih enot, kar pomeni, da bi se na to območje lahko preselilo od 1500 do 2000 novih prebivalcev. Gradnja pa se ne bo mogla pričeti pred izgradnjo komunalne infrastrukture, je zapisano v vseh lokacijskih načrtih. Ta naj bi se izvajala v paketu za celo območje. Druga možnost pa je, da se po odloku o komunalnem prispevku, ki je bil pred kratkim sprejet, pobere komunalni prispevek. V tem primeru je mogoče, da je investitorica za to opremo MO Ptuj. Izgradnja Sparove trgovine sodi v lokacijski načrt blokovne gradnje, v tem okviru pa je načrtovana tudi gradnja otroškega igrišča, precej zelenic in druge družbene infrastrukture. MG Foto: Črtomir Goznik V MČ Ljudski vrt naj bi kmalu dobili več kot 1500 novih prebivalcev, če se bo poselitveno območje Rabelčje vasi - zahod zgradilo skladno s predvidevanji v lokacijskih načrtih. Zavrč • Sklenili 11. občinsko praznovanje Dosežen napredek na vseh področjih V občini Zavrč so v soboto, 11. avgusta, sklenili 11. občinsko praznovanje s popoldanskim odprtjem odseka asfaltne ceste Zavrč-Borl, prvo nogometno tekmo NK Zavrč v drugi nogometni ligi ter večerno osrednjo slovesnostjo v prenovljeni kulturni dvorani na Goričaku, na kateri so izročili tudi najvišja občinska priznanja. Prireditve v počastitev 11. občinskega praznika so pričeli že 28. julija, ko so člani planinskega društva Haloze v tamkajšnjem kulturnem domu postavili na ogled zanimivo razstavo, nato pa se odpravili še na dobro obiskan pohod po občini Zavrč. Osrednje prireditve pa so kljub slabemu vremenu „spravili pod streho" minulo soboto, 11. avgusta. Že dopoldne so v kulturni dvorani v Za-vrču v organizaciji domačega športnega društva izvedli tradicionalni in dobro obiskan šahovski turnir, popoldne pa so v Hrastovcu svečano odprli modernizirano cesto Za-vrč-Borl, odsek Šoljak. Gre za dobra 2 km dolg odsek ceste, katere ureditev in preplastitev je veljala 81.000 evrov. S prerezom vrvice so to pomembno pridobitev svečano odprli za-vrški župan Miran Vuk ter domačinki Ivanka Vidovič in Silva Majcenovič, vse udeležence otvoritvene slovesnosti pa so lepo pogostili. Kljub močnemu nalivu so ob 17.30 uri na stadionu v Zavrču ob močni podpori domačih navijačev izvedli prvo tekmo 1. kroga v II. SNL, v kateri se je domača ekipa NK Zavrč pomerila z ekipo Foto: M. Ozmec Foto: M. Ozmec Priznanja občine Zavrč so letos prejeli (z leve): Terezija Majcenovič, Anton Bratuša in Planinsko drušvo Haloze - odsek Zavrč. Na osrednji slovesnosti so zbrane v dvorani nagovorili kar trije slavnostni govorniki; poleg župana Mirana Vuka tudi oba podžupana Marta Bosilj in Peter Vesenjak. NK Aluminij iz Kidričevega. Osrednja in razmeroma dobro obiskana slovesnost pa je bila zvečer v prenovljeni kulturni dvorani na Goriča-ku. Tokrat so številne krajane in goste in okoliških ter dveh hrvaških občin Cestica in Donja Voča nagovorili kar trije slavnostni govorniki. Dosežke občine Zavrč v obdobju od lanskega praznovanja, o čemer smo podrobneje pisali v prejšnji številki Štajerskega tednika, so zbranim v dvorani predstavili župan Miran Vuk ter oba podžupana Marta Bosilj in Peter Vesenjak. Ob tem je bilo poudarjeno kot najpomembnejše, da so z razmero- ma skromnimi proračunskimi sredstvi, ki so jih imeli v tem obdobju na razpolago, dosegli napredek na vseh področjih, z vztrajnimi dogovori in pogajanji pa so uspeli doseči tudi nekaj projektov, ki jih financirata država in Evropska unija, in tako s skupnimi močmi skrbeli za to, da se občina in ta del haloškega območja hitreje razvijata. Za izstopajoče aktivnosti in zasluge so ob letošnjem občinskem prazniku izročili tri priznanja občine Zavrč. Prejeli so jih: Planinsko društvo Haloze - odsek Zavrč za aktivno delo na področju pohodni-štva in turistične promocije občine; učiteljica in kulturna delavka Terezija Majceno- vič za večletno prizadevno in uspešno delo na področju kulturne dejavnosti in ohranjanja kulturne dediščine ter predsednik PGD Zavrč Anton Bratuša za zasluge in dosežke, ki prispevajo h kvalitetnejšemu življenju občanov in povečujejo ugled občine na humanitarnem in požarnovarnostnem območju. Na slovesnosti so se za izkazano humanitarno dejavnost zahvalili tudi krvodajalcem ter jim ob prazniku izročili jubilejne značke za večkrat darovano kri. Značke za 5-krat darovano kri so prejeli Sonja Bauman, Sonja Kokot, Peter Kukovec, Dragomira Pečovnik in Štefanija Slameršek, za 10-krat darovano kri Jožef Belšak, Anton Belšak, Maja Kelc, Terezija Krajnc, Vida Milunič, Marjana Težak in Martin Korošec, za 15-krat darovano kri Kristina Kokot, značko za 35-krat darovano kri Terezija Zebec in za 40-krat darovano kri pa Silvo Furman iz Gorenjskega Vrha. Uspešnim vinogradnikom so izročili priznanja Društva vinogradnikov za uspehe, ki so bili doseženi na ocenjevanju vina 24. maja letos, strokovna komisija pa jim je podelila eno bronasto, 16 srebrnih ter 6 zlatih priznanj. Bronasto pri- znanje je prejel Anton Bosilj, srebrno Andrej Fajfar, Franc Belšak, Ivan Belšak, Anton Bratuša, Branko Finžgar, Janez Krajnc, Franc Kralj, Janko Lor-bek, Marjan Pongrac, Ivan Težak, Boštjan Vesenjak, Damjan Vesenjak, Milan Vesenjak, Robert Vesenjak in Ivan Vuzem, zlata priznanja pa so za vzorce, ocenjene nad 18 točk, prejeli Dušan Bratuša, Mihael Fajfar, Slavko Kokot in Jožef Težak. V imenu županov in predstavnikov okoliških občin je ob 11. prazniku občine Za-vrč vsem čestital župan nove občine Cirkulane Janez Jurgec, slovesnost pa so z vmesnim kulturnim programom popestrili otroška folklorna skupina KUD Maksa Furjana, pevska skupina Trta ter domači godci. Potem ko so tradicionalno gostoljubni Zavrčani vse udeležence slovesnosti pogostili, pa so praznovanje nadaljevali z bogatim zabavnim večerom, na katerem so sodelovali mlada in obetajoča pevka Ela, znana prekmurska skupina Halgato band, humorist Geza ter prva dama hrvaške estrade Tereza Kesovija. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Ob prazniku so izročili priznanja tudi najboljšim vinogradnikom v občini. Foto: m. ozmec Modernizirano cesto Zavrč-Borl so na slovesnosti v Hrastovcu svečano odprli župan Miran Vukter domačinki Ivanka Vidovič in Silva Majcenovič. Ptuj • Izjemna pianistka Sae Lee v minoritskem samostanu Dobri glasbi povsod radi prisluhnejo V nedeljo se je v refektoriju minoritskega samostana v družbi slovenskih glasbenikov s klavirskim recitalom predstavila izjemna pianistka Sae Lee. Koncert je bil zadnji v nizu glasbenih prireditev, ki jih je pripravila Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla kot uvod v začetek svojega delovanja. Septembra bodo namreč sto učencem odprli njena vrata. Pianistka Sae Lee je rojena v Osaki na Japonskem leta 1982. Glasbeno se je začela izobraževati že pri štirih letih. Po študiju na univerzi TOHO-Gakuen je nadaljevala študij na Conservatoire National Supérieur de Musique de Paris. Junija 2007 je diplomirala. Pred štirimi leti je v Prizu spoznala glasbenika Miha Rogina, ki jo je povabil v Slovenijo. Od takrat sta pri nas skupaj nastopila že kar osem krat. Na raznih festivalih sta se predstavila tudi v Franciji (v Parizu in krajih na jugu Francije), v Španiji in Avstriji, na Japonskem pa sta imela kar manjšo turnejo. Za nedeljski koncert si je izbrala dela Scarlattija, Mo- zarta, Schuberta in Debussy-ja. V Mozartovem kvartetu so se ji pridružili tudi domačini Miha Rogina (sopran saksofon), Jure Rogina (klarinet) in Rok Volk (tenor saksofon). „Na Ptuju sem z Mihom Rogino že igrala, solo pa sem se tukaj predstavila prvič. Program, ki sem ga izbrala, je bil dolg in zato precej za- hteven. Trajal je kar 30 minut, gre pa za delo, ki ga je Schubert napisal tri mesece, preden je umrl. Zelo težko ga je igrati,« je ob koncu dveur-nega koncerta dejala pianistka Sae Lee. Povedala je tudi, da ima korejsko ime, saj so se njeni predniki pred leti iz Koreje preselili na Japonsko. (mat) Pianistka Sae Lee iz Japonske je na Ptuju nastopila že drugič. Foto: MT Lovrenc • Srečanje upokojencev občine Kidričevo Za boljše medgeneracijsko sožitje Društvo upokojencev Lovrenc je v sodelovanju z občino Kidričevo pripravilo tradicionalno srečanje upokojencev z območja občine Kidričevo, na katerega so povabili tudi upokojence iz sosednjih občin Hajdina, Majšperk, Videm, Pragersko in Starše. Okoli 800 upokojencev se je zavzelo za boljše medgeneracijsko sožitje ter za ohranjanje in krepitev že pridobljenih pravic. V imenu občine Kidričevo je zbranim upokojenkam in upokojencem na letos že osmem srečanju v soboto, 11. avgusta pod prireditvenim šotorom v Lovrencu zaželel dobrodošlico podžupan občine Kidričevo Jože Medved ter jim zaželel, da bi se kljub slabemu vremenu prijetno počutili in da bi s številnimi aktivnostmi še naprej uspešno skrbeli za to, da bi upokojenskim letom dodali tudi življenje. Slavnostni govornik, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnjega Podravja Franc Koderman, je med drugim opozoril na dejstvo, da tudi Slovenija postaja starajoča se družba, ki ji država žal ne posveča dovolj skrbi, niti vsega, kar so si s svojim delom prislužili, ne. Zato morajo svoje aktivnosti usmeriti na vsa področja delovanja, povsod tam, kjer bo izražen interes upokojencev in generacije starejših, poleg športno-rekreativnih dejavnosti tudi na kulturnem področju, na področju izletništva, še posebej pa na področju socialnega Foto: M. Ozmec Franc Koderman, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnjega Podravja, je pozval k večjemu medgeneracijskemu sožitju. in zdravstvenega varstva. Le tako bodo lahko ohranili in izboljšali kakovost življenja, ki se odraža v boljšem medgenera-cijskem sožitju, vzpodbujanju oblik druženja ter premagovanju osamljenosti. Ob tem se je vprašal, ali so ponujene priložnosti tudi izkoristili. Ko je govoril o načrtih in nalogah Pokrajinske zveze, ki združuje interese prek 12.600 članov, ki so povezani v 41 dru- štvih upokojencev, je poudaril, da v tej zvezi delujejo tudi številne športne ekipe, ki dosegajo dobre rezultate tudi na republiških tekmovanjih upokojencev. Pohvalil je aktivno delo kar 23 skupin ljudskih pevcev, 7 pevskih zborov in lepega števila folklornih skupin. Vladi in vsem v državi pa je v imenu vseh upokojencev dal vedeti, da še vedno aktivno delujejo na raznih področjih, da si tudi _ Na srečanju se je zbralo okoli 800 upokojencev. Slovenska Bistrica • Hrušev ožig še grozi Foto: M. Ozmec Na letošnjem srečanju je okoli 800 upokojencem zapelo kar 11 pevskih skupin iz občine Kidričevo in sosednjih občin. Foto: M. Ozmec sami pomagajo ter da s svojimi pokojninami še vedno rešujejo marsikateri socialni problem svojih otrok ali vnukov. Vse upokojence je povabil tudi na centralno pokrajinsko srečanje upokojencev Spodnjega Podravja, ki bo 9. septembra ob 11. uri v Moškanjcih z bogatim kulturnim programom in ansamblom bratov Gašperič. Na srečanju v Lovrencu so prebrali tudi pismo predsednice Zveze društev upokojencev Slovenije Mateje Kožuh Novak, ki se njihovemu povabilu zaradi drugih obveznosti ni mogla odzvati. V svojem pisanju je poudarila, da upokojenska organizacija kot največja in najbolje organizirana nevladna samopomočna organizacija v Sloveniji dobiva nove naloge v moderni družbi, da je med vsemi organizacijami najbolj poklicana, da se postavi v obrambo pravic tistih, ki ne morejo, ne znajo ali pa nočejo tekmovati, kdo bo imel boljšo plačo, večji in dražji avto in dražje palice za golf. Ob tem je predsednica upokojenske organizacije poudarila: "V Zvezi društev upokojencev združujemo znanje, dolgoletne izkušnje, veliko energije in predvsem veliko pripravljenosti za prostovoljno delo, česar nima nobena druga nevladna organizacija. Prav člani društev upokojencev smo v preteklih 50 letih ustvarili učinkovito socialno državo, zato ne smemo več mirno gledati, kako neodgovorni povzpetneži uničujejo naše preteklo delo. Postaviti se moramo v bran vseh, za 81.000 naših vrstnikov, katerih pokojnine so manjše od 300 evrov, pa tudi za tiste naše otroke, ki jih je tržna ekonomija povozila. Imamo poslance državnega zbora, ki odločajo o naši usodi, imamo župane, ki so vplivni strankarski veljaki. Med njimi so tudi vaši sosedje in someščani, pričeli jih bomo obiskovati in jim pripovedovati o ljudeh, ki jih srečamo, ko obiskujemo starejše vrstnike, o stiskah, ki jih ne morejo sami premagati, o revščini, zanemarjanju in na- silju nad njimi. Pripovedovali bomo o naših otrocih in vnukih, ki zaman iščejo službe, o hčerah, ki ne morejo imeti otrok, ker jim delodajalci tega ne dovolijo, o sinovih, ki garajo iz dneva v dan za plače, s katerimi ni moč preživeti družine., o vnukih, ki ne morejo študirati, ker starši nimajo denarja, in o tem, da ne moremo k zdravniku, ker ne vemo, koliko nam bo zaračunal, in še o čem." Tradicionalno srečanje upokojencev v Lovrencu je s svojimi nastopi tokrat popestrilo kar 11 pevskih skupin iz Kidričevega in sosednjih občin. Nastopile so pevke KD Cirkovce, pevska skupina Društva invalidov Kidričevo, ljudske pevke s Ptujske Gore, Pevke druge pomladi iz Kidričevega, Žanjice iz Cirkovcev, skupina ljudskih pevcev iz Cirkovc, pevke Društva upokojencev Hajdina, skupine pevcev iz Dolene, Starš in s Pragerskega, za konec pa še ansambel Jurovski gadi iz sosednje občine Videm. M. Ozmec Še vedno niso odstranili vseh okuženih rastlin Konec junija so na enoti Fitosanitarne inšpekcije v Mariboru odvzeli vzorce rastlin za laboratorijsko testiranje, ki so potrdile prisotnost bakterije hruševega ožiga tudi na območju občine Slovenska Bistrica. Julija so določili meje žarišča okužbe, ki naj bi bilo na območju Zgornjega Prebukovja v krajevni skupnosti Šmartno na Pohorju. Žarišče predstavlja območje v krogu s polmerom enega kilometra okrog točke potrditve okužbe, ki ga obdaja petkilometrski varovalnih pas. Gre za območje na okrog 700 metrih nadmorske višine, kjer se nahaja veliko število gostiteljskih rastlin, zlasti hrušk in jablan na travniških nasadih, ki so okužene ali so potencialni kandidati za okužbo. Po pregledih mariborske enote Fito-sanitarne inšpekcije in enote Kmetijske svetovalne službe v Slovenski Bistrici je okužba močno razširjena predvsem na hruškah. S Kmetijske svetovalne službe v Slovenski Bistrici so pozvali kmete, naj izvajajo higienske ukrepe, saj za preprečevanje širjenja okužbe ni učinkovitega fito-farmacevtskega sredstva, le uničevanje okuženih rastlin in delov rastlin. Na območju Upravne enote Slovenska Bistrica so odkrili le dva primera hru-ševega užiga v intenzivnih nasadih jablan, kljub temu da je na tem območju okrog 170 hektarov intenzivnih nasadov, od teh kar 95 odstotkov nasadov jablan. Na teh dveh se izvajajo strogi higienski ukrepi, saj nasade nenehno kontrolirajo. Problematično pa je stanje v ekstenzivnih nasadih, saj visokodebelni nasadi sežejo tudi v višino dvajsetih in več metrov, pa tudi kontrola je slabša. Ponekod teh dreves kmetje niti ne obirajo več. Srečko Rajh s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Slovenije - Izpostave Ptuj, enote Slovenska Bistrica, pravi: » V teh nasadih je možnost trajnega vira okužbe, ker se malo lastnikov odloči za izrezovanje okuženega dela ali pa da bodo drevo podrli. V teh ekstenzivnih nasadih je verjetno prisoten trajen vir okužbe, ki se lahko prenaša tudi na nasade, ki so bolje oskrbovani. Lastnike bi pozval, da če vidijo, da se poganjki na drevesu sušijo, pokličejo na našo svetovalno službo in jim svetujemo, kaj z drevesom narediti - ali naj ga posekajo ali odstranijo le dele krošnje. Tako se okužba ne bi preveč širila v ostale nasade. Na Pohorju je letos tega res ogromno, saj so bili na višje ležečih planotah ugodni pogoji za širitev te bolezni. Sama sanacija dreves pa se bo lahko naredila samo z intenzivnim rezom in sežigom okuženih vej.« Za konec naj spomnimo, da je bil prvi pojav okužbe v Sloveniji zabeležen leta 2001 na Gorenjskem, leta 2003 pa se je bolezen pojavila v veli- kem obsegu po vsej Gorenjski in na manjšem območju Maribora in Celja. Ukrepi, izvedeni v letu 2003, so dokaj uspešno ustavili širjenje bolezni. Tri leta je bolezen bolj ali manj mirovala. Letos pa se je okužba spet pojavila v velikem obsegu v velikem delu države. Okuženi območji na Gorenjskem in v okolici Maribora pa se večata, saj se njune meje širijo. Bolezen je močno razširjena na območju Pohorja in Kozjaka. Nataša Pogorevc Ptuj • Obnova Mestnega gledališča v zaključni fazi Najlepše slovensko gledališče kmalu odprto Ko so l2. oktobra lani na Ptuju polagali temeljni kamen za obnovo Mestnega gledališča Ptuj, je bilo ozračje precej naelektreno zaradi lokalnih volitev, dodatno pa so ga pogreli v Mestnem odboru N.Si, ki je že dan pred položitvijo temeljega kamna javnosti posredoval takrat še neuradne podatke, da je ministrstvo za kulturo ustavilo sofinanciranje ptujskih projektov na področju kulture, ker MO Ptuj naj ne bi bila izpolnjevala svojih finančnih obveznosti do že sprejetih projektov. Ptujski župan dr. Štefan Čelan pa se ni dal zmesti, odgovoril je, da če ne bo denarja z ministrstva, bo to investicijo zmogel tudi sam Ptuj. Obnova Mestnega gledališča Ptuj je zavestna odločitev stroke in mestnega sveta, prav tako ministrstva za kulturo, ki je izdalo sklep za sofinanciranje. Pogodbe so v MO Ptuj pravočasno podpisali, jih poslali v Ljubljano, ministrstvo pa jih kljub izdanim sklepom še ni vrnilo oziroma podpisalo. Ministrstvo za kulturo je septembra lani od MO Ptuj prejelo več pogodb: pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice za prenovo MG Ptuj in rekonstrukcijo vhodnega portala, ki ga je sklenila s podjetjem Gradis GP Gradnje Ptuj 11. septembra 2006, najemno pogodbo med Gradisom GP Gradnje in MG Ptuj, ki je bila prav tako podpisana 11. septembra lani, pogodbo o zagotavljanju stroškov najemnine za MG med MO Ptuj in MG Ptuj, podpisano 11. septembra lani, ter nepodpisano prodajno pogodbo, s katero prodajalec Gradis GP Gradnje Foto: Črtomir Goznik Novi parter je vse bolj viden. Ptuj, d. d., prodaja obnovljeni objekt MG Ptuj MO Ptuj. Potem ko se je vročica volitev polegla, so potihnila tudi takšna in drugačna namigovanja oziroma razprave o tem, ali denar iz države za ptujski kulturni hram bo ali ga ne bo. Dela so iz dneva v dan dobila večji razmah, danes pa je že mogoče trditi, da bo Mestno gledališče v vsej svoji podobi zasijalo 1. oktobra letos. Gradis GP Gradnje, d.d, Ptuj, ki obnovo izvaja skozi podeljeno stavbno je pravico, je neke vrste investitor in izvajalec del hkrati. Investicijska vrednost obnove brez DDV je okrog 500 milijonov tolarjev, od tega je gradbenih del 25 odstotkov, obrtniških 35 odstotkov, instalacijskih 15 odstotkov, okrog 25 odstotkov pa predstavlja vrednost opreme. Koristnih prostorov po prenovi bo 1100 m2. V celoti so zamenjali streho, v prvem delu je objekt dobil povsem drugo podobo. Izvajalcem del je na roko tudi Nadžup-nijski urad sv. Jurija, ki je odstopil del zemljišča, da lahko dela nemoteno potekajo. V Mestni hiši na Ptuju še Foto: Črtomir Goznik Pogled na obnovljeno fasado iz Murkove ulice vedno čakajo na obljubljeni denar z ministrstva, na pogovorih, ki so jih imeli ptujski mestni oblastniki letošnjo pomlad s predstavniki ministrstva za kulturo, ni nihče Foto: Črtomir Goznik Obnova Mestnega gledališča je zajela temeljito obnovo notranjščine in zunanjost objekta, na pročelje se vrača nekdanji portal. Foto: Črtomir Goznik Prostori, kjer bo gledališka kavarna, čakajo le še na pohištvo, ki je tudi že izdelano. izrecno zanikal, da tega denarja ne bo. V jeseni naj bi se ponovno dobili, preverili, ali morebiti ni ostal kakšen denar, namenjen za obnovo kulturnih spomenikov v lokalnih skupnostih, ker do del ni prišlo iz takšnih ali drugačnih razlogov, sicer pa naj bi ministrstvo poskrbelo, da bo do financiranja obnove gledališča na Ptuju prišlo v letu 2008. Možno pa je, da bo MO denar za obnovo Mestnega gledališča Ptuj pridobila iz sredstev neposrednih regionalnih spodbud. Potrebne projekte je oddala. Ptujsko gledališče bo po obnovi zagotovo najlepše v Sloveniji. Še vedno pa ne bo imeli nekaterih drugih potrebnih prostorov, od fundusa naprej. MG Ptuj • Pete Grajske igre Ptuj, kot je bil v 16. stoletju Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj že peto leto zapored prireja Ptujske grajske igre, ki bodo potekale v soboto, 1. septembra. Ulice Ptuja bodo tako ponovno zaživele v 16. stoletju; letos nameravajo turnir-ski prostor na gradu v celoti zapolniti, predstavilo pa se bo okrog 200 kostumiranih nastopajočih. Pete Ptujske grajske igre se bodo tako kot vsako leto doslej začele s kratko slovesnostjo pred magistratom, kjer bodo predstavili potek dogajanja in nastopajoče. Pred Mestno hišo bo takrat zaprisegel knežji par in ptujski župan dr. Štefan Čelan v vlogi mestnega sodnika. Ob 13 30 se bo začela po-vorka na Mestnem trgu, nada- ljevala po Murkovi in Prešernovi ulici in po Grajski ulici peljala do turnirskega prostora. Ob 14. uri, ko je predviden prihod na turnirski prostor, bo še enkrat sledila predstavitev nastopajočih skupin, nato pa bodo podelili priznanja otrokom, ki so sodelovali na Srednjeveškem taboru, ki ga je prav tako organiziralo društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj. Od 15. naprej pa vse do 19. ure bodo sledili nastopi različnih nastopajočih skupin, med katerimi bodo plesne skupine, vitezi, berači in mečevalci. Ti bodo potekali vsake pol ure, med njimi pa bo čas, ki bo namenjen ogledu tržnice, tabora, streljanju z samostrelom in okrepitvi v grajski birtiji. „Po obsegu in številu na- stopajočih kostumiranih bodo, sodeč po številu prijav, ki jih imamo sedaj, to največje grajske ptujske igre doslej," je dejal predsednik društva Cesarsko-kraljevi Ptuj Boris Zajko. Sicer pa se bodo organizatorjem tako kot vsako leto pridružili posamezniki in skupine iz drugih društev iz Slovenije in tujine. Šlo bo za mednarodno zasedbo, na kateri bo sodelovalo tudi Združenje štajerskih gradov s sekcijami, ki z društvom kraljevi Ptuj Boris Zajko Cesarsko-kraljevi Ptuj goji odlično dveletno sodelovanje. Po enoletnem premoru bodo letos nastopili tudi predstavniki društva Herzogstadt iz partnerskega mesta Burghausen. Po besedah Zajka nameravajo letos turnirski prostor zapolniti, obenem pa upajo na širitev projekta, v kolikor bo to interes tako društva kot tudi lokalne skupnosti. Ob tem Zajko poudarja, da si veliko zahvalo pri izpeljavi Ptujskih grajskih iger zaslužijo tudi prijatelji in sponzorji društva, ki pomagajo, da se projekt izpelje na tako visokem nivoju. „V prihodnjih letih bomo morda razmišljali tudi o širitvi grajskih iger na druge dele grajskega kompleksa," je še zaključil Zajko. Dženana Bečirovič Središče ob Dravi • Sezona vlaganja v Gosadu na višku Delajo s polno paro Medtem ko vsi drugi veselo dopustujejo, v Drogi Kolinski, PE Gosad, v Središču ob Dravi delajo s polno paro. Ukvarjajo se z vlaganjem zelenjave in ta pač ne mora čakati. Medtem ko vi lenarite, so vam v Gosadu že skoraj pripravili ozimnico. V poslovni enoti je zaposlenih 29 delavcev in njihovo število se po lanskih odpuščanjih ne zmanjšuje več, zato upajo, da bo tako tudi ostalo. S tako majhnm številom zaposlenih bi bilo nemogoče opraviti delo v dveh izjemah, zato so v Ker pa so sredstva za kmetijstvo, zlasti ko gre za SKOP in bodoče KOP programe vedno manj, nekateri pa bi bili verjetno najraje, če ga sploh ne bi bilo več potrebno dajati za neposredna plačila, so se močno zaostrili tudi pregledi upoštevanja zahtevanih pogojev za posamezne ukrepe. Že lani konec leta je izbruhnila prva huda jeza kmetov, ko so izvedeli, da nimajo dovolj ur izobraževanja za izpolnjevanje SKOP zahtev in ni malo takih, ki jim je Agencija letos že poslala negativne odločbe za prejetje sredstev iz naslova subvencij. Vroča kri pred dobrega pol leta se je razvnela predvsem ob vprašanju, kje naj bi bilo zapisano, koliko ur izobraževanja je potrebnih vsako leto posebej za doseganje pogoja. Znano je bilo namreč le, da v petletnem trajanju tega progama kmetje morajo „nabrati" 15 izobraževalnih ur. Kot se je izkazalo ob koncu lanskega leta, pa je bilo nekje vmes, česar menda ni opazil in vedel nihče od kmetijskih svetovalcev (ne le na Ptuju, ampak tudi drugje po državi), zapisano tudi, da sezoni najeli še 40 študentov in 6 sezonskih delavcev. Predelavo so začeli 18. junija, letos kar 14 dni prej kot običajno, ker je bila vsa zelenjava prej pripravljena. Začeli so vlagati kumarice, ki jih kupujejo na Madžarskem, kjer imajo je določena kvota ur potrebna za vsako leto posebej in sicer za prvo leto štiri, za drugo pa sedem ur izobraževanj. Ni tako malo kmetov, ki so se vključili v SKOP program, pa tega pogoja niso dosegli, zato so letos dobavitelji velika namakana polja. Letos so v Gosadu vložili okoli 600 ton svežih kumar, kar pomeni milijon in pol steklenic kumaric. Vlaganje so nadaljevali s papriko, ki so je pospravili v lonce okrog 80 ton oziroma so izdelali okrog že sledile negativne odločbe. Drugi del negativnih odločb je povezan s t.i. ukrepom obdelave strmih površin oz. košnje strmih travnikov. Takrat, ko so se za ta ukrep kmetje dokaj množično odločali, je bilo tre- 2000 enot. Papriko vlagajo predvsem v obliki filetov. Poleg madžarske sta jim domačo papriko dobavljali tudi ormoška in črenšovska zadruga, ki sta letos imeli prav tako krasen pridelek. Potem bi po programu morali mesec dni vlagati rdečo peso, ki je bodo vložili čez 200 ton. Ker pa je letos rdeča paprika prehitevala kar za mesec dni, so morali rdečo peso malo odložiti na stran in se posvetiti papriki, ki ne more čakati. Te dni so tako pričeli izdelovati ajvar in vlagati pločevinke filetov. Ajvar bosta dve izmeni izdelovali mesec dni. Kot pravi Marinka Lašič, imajo v proizvodnji opravek z živo robo, ki je pokvarljiva, zato se je treba hitro prilagajati razmeram. Vsega skupaj bodo predelali 280 ton rdeče paprike. Rdečo peso običajno kuhajo v eni izjemi, ker gredo odplake iz tovarne preko čistilne naprave v potok Trnavo. Če imajo prekoračitev kubikaže, naprava ne zmore svojega dela in kaj hitro bi bilo lahko kaj narobe. Ker se proizvodne linije ba navesti velikost površine, pogoj pa je bil najmanj 30% naklon za prejetje nekoliko nižje subvencije, ali okorg 50% in več odstotni naklon za pridobitev višje subvencije. Po ureditvi GERK-ov pa je marsikje pokrivajo, pa tudi ne gre, da bi v drugi izmeni poleg pese delali še kakšen drug izdelek. Kampanja se bo zaključila oktobra, nato pa bodo spet izdelovali hren, omake, dvojni paradižnikov koncentrat, po tihem pa upajo, da jim bo Droga morda prepustila še polnjenje gorčice. Med največjimi težavami je gotovo problem skladišč, ki jih imajo najetih kar nekaj v okolici. Problem je predvsem pozimi, ko se temperature spustijo nizko, hlad pa še zlasti škodi občutljivim kumaricam, ki so paradni konj Droge. Zato seveda morajo še posebej paziti na kvaliteto. Pred leti so preizkušali različne receptu-re za svoje izdelke, trenutno pa izdelujejo izdelke le po standardnih recepturah, saj so potrošniki navajeni na Drogin okus in nočejo drugega. Lašičeva obžaluje tudi zaprtje TSO, s katero so lepo sodelovali. Droga Kolinska je namreč prišlo do odstopanj v velikosti prijavljenih površin; nekje večjih, nekje manjših. Država se je odločila, da prizna do 5% odstopanje, kar pomeni, da pri prijavljenem hektarju strmega travnika lahko pride do znižanja površine za pet arov, ne da bi to vplivalo na izplačilo subvencije. Vsakršno večje odstopanje (seveda v minus) pa pomeni avtomatsko zavrnitev izplačila oz. negativno odločbo. In teh negativnih odstopanj je menda v hribovitih predelih na našem območju kar veliko... Primerov oz. razlogov, zakaj se pišejo negativne odločbe, se seveda še več; nanašajo se pač na različne ukrepe. Vračati bodo večinoma morali že itak najrevnejši Kot pravijo v ptujskem KGZ, so na večino negativnih odločb, ki so jih prejeli kmetje, že spisali in odposlali pritožbe, zdaj pa je obdobje, ko kmetje že prejemajo negativne odločbe na svoje pritožbe. Vendar pa se kmetje očitno še ne zaveda- zelo velik porabnik sladkorja pri izdelavi pijač, v Gosadu pa izdelujejo sladkor v prahu. Doslej so pakirali tudi 5-gramski sladkor, žal pa so jim to dejavnost ukinili. Večino sovjih izdelkov prodajo v Sloveniji, okrog 40 % pa jih tudi izvozijo na Hrvaško. Tam je prodaja zadnje leto nekoliko slabša zaradi eksperimenta z Vitaminko, ki je v preteklosti delala njihove izdelke, a se ni obneslo. V Sloveniji delajo veliko za Spar (450.000 litrskih kumar) in druge trgovske verige. PE Gosad je del Droge Ko-linske, kljub temu pa je že nekaj časa naprodaj. Kot je povedala Lašičeva, se je oglasilo že nekaj resnih oglednikov. Poslovna enota je dobro opremljena, posodobljena in posluje z dobičkom, zato upajo, da bodo morda ostali del sistema Droge, ki se bo jeseni reorganiziral. Viki Klemenčič Ivanuša jo, kaj to dejansko pomeni; dobiti negativno odločbo na pritožbo oz. pač na poslano vlogo namreč ne pomeni le izgube sredstev (neposrednih plačil) za določene ukrepe za lansko leto, ampak bodo prav kmalu sledile še odločbe Agencije za vračilo sredstev za nazaj! To pa zna marsikaterega kmeta hudo udariti po žepu; večinoma, na žalost, gre namreč pri negativnih odločbah za kmete s sicer manjšimi površinami, se pravi za manjše kmetije, s področja Haloz in deloma Slovenskih goric. Za ljudi torej, ki jim je bil vsak tolar prejšnja leta nujen za preživetje. Kako bodo vračali ves denar za nazaj, si ne zna prestavljati nihče. Prav tako, vsaj na KGZ Ptuj, ne upajo niti pomisliti, kaj bodo zahtevki Agencije povzročili med prizadetimi kmeti in kako bo to vplivalo ne samo na njihov, že itak nizek socialni status, ampak tudi na ohranitev majhnih kmetij na podeželju. In kaj je o tem zapisala Agencija za kmetijske trge in razvoj? „Prejemniki odločb za vračilo sredstev za OMD in SKOP, pri katerih je bilo odstopanje pri površinah med letoma 2004 in 2005 večje od 5 %, imajo po prejemu odločbe 30 dni časa, da neupravičeno prejeta sredstva vrnejo brez obresti. Po preteku 30-dnevnega roka bodo začele teči zakonite zamudne obresti, prav tako pa bo takrat agencija odločbe za vračilo sredstev predala v izterjavo na DURS." Po zaenkrat povsem neuradnih ocenah naj bi prejete subvencije zaradi teh napak vračalo okrog 35% kmetov v državi... Foto: SM Kjer po uvedbi GERK-ov prihaja do več kot pet odstotkov odstopanja kmetijskih površin, zajetih v SKOP in OMD, je Agencija kmetom že poslala negativne odločbe, zahtevana bodo tudi vračila že prejetih sredstev v prejšnjih letih Rdeča paprika je presenetila vse, zrela je kar mesec dni prej kot običajno. Kmetijska politika • Je pričakovati novo afero v kmetijstvu? Ko se bodo usipale zahteve po vračilu sredstev .... Letošnje leto, po dokončni uveljavitvi GERK-ov, torej natančnih posnetkov stanja in meja kmetijskih površin, ki se lahko uporabljajo v zahtevkih za subvencije, se bo marsikateremu, zlasti manjšemu in manj poučenemu kmetu, lahko krepko zamerilo. Na dan namreč prihajajo stvari, ki jih je bilo možno pred nekaj leti še bolj ali namerno nekoliko prikriti ali vsaj malo prikrojiti. Velikokrat tudi povsem nenamerno. Foto: vki Podravje • Posledice letošnje suše so nepopravljive Škoda zaradi suše spet na račun kmetov? Čeprav je kmetijsko ministrstvo že lani uvedlo obvezno zavarovanje kmetijskih pridelkov proti nekaterim naravnim ujmam, suša ne spada med te kategorije, kar pomeni, da pridelkov proti suši ni možno zavarovati, četudi bi kmetje za ta primer želeli vplačati zavarovalno premijo. Prav vročinsko in sušno letošnje julijsko obdobje pa je ponovno hudo udarilo po aktualnih poljščinah, predvsem koruzi in bučah, precej škode pa napovedujejo tudi sadjarji. Suša nikakor ni pustošila samo po prekmurskih njivskih površinah, čeprav se Prekmurci glede škode najbolj glasni. Po oceni kmetijskih strokovnjakov je suša v povprečju v enaki meri kot Prekmurje prizadela tudi območje Ptujskega, Dravskega polja in Ormoža. Najbolj vidne posledice suše so na koruznih poljih, vendar ne vseh. Zanimivo je, da njiva dobesedno uničene koruze lahko v neposredni bližini druge njive, kjer je koruza videti v povsem normalni rasti. Prizadetih okrog 6500 hektarjev koruznih polj Razlike v škodi na koruznih posevkih so posledica tal; najhuje so jo poljščine skupile na prodnatih tleh. „Škoda je tako zelo različna, glede koruze lahko rečem, da je na nekaterih njivah praktično nad 80 do 100%, na drugih pa veliko manjša ali sploh nična. Vsekakor pa je v ospredju problematika zrelosti koruznih storžev; suša je namreč koruzo najbolj prizadela prav v fazi cvetenja, zato na določenih površinah ne bo pridelka. Posledica tega, tudi zato, ker je koruze zaradi obveznega kolobarjenja, koruznega hrošča in obvezne prahe zasajene nekoliko manj kot prejšnje čase, vseeno pa velja za našo osnovno krmno rastlino, je lahko precejšen dvig cene koruze na trgu - podobno kot smo letos doživeli s pšenico," ocenjuje in napoveduje kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak. Ne glede na različno prizadetost koruznih polj velja že zdaj splošna ocena, da bo precej manjši pridelek na okrog 6500 hektarjih koruznih njiv, kar pomeni dobro polovico (od skupno 12.000 ha) vseh s koruzo zasajenih polj na našem širšem območju. Ne glede na stanje koruze pa Brodnjak kmetom priporoča, da se z morebitno silažo naj nikakor ne hiti: „Pravi čas za silažo je ustrezno stanje mlečne zrelosti koruznega zrna. To se ugotovi tako, da Letošnja suša je hudo prizadela koruzo, vendar ne povsod enako; na fotografiji je jasno vidna njiva povsem uničene koruze zaradi suše (v ozadju), v ospredju pa je druga njiva, kjer koruza skorajda ni poškodovana. se koruzno zrno prelomi po dolžini in ko je mlečna črta na polovici spodnje četrtine zrna, je pravi čas za spravilo. V tej fazi je namreč doseženo optimalno razmerje med hranljivostjo in mlečno zrelostjo!" Sicer pa so marsikje zaradi opeklin uničene tudi buče; po zadnjem deževju se je na prizadetih bučah že razvil proces gniljenja in zna se zgoditi, da bo kakšno njivo buč potrebno celo podorati. „Tam, kjer so buče morda že zrele in primerne za treblje-nje, se lahko že izkoščičijo, sicer pa to nima smisla." O podobnih opeklinah zaradi sonca in suše vse več govorijo tudi sadjarji, očitno pa letošnje sušno obdobje z izjemno visokimi temperaturami ne bo ostalo brez posledic v vinogradništvu. Pobuda republiški Upravi za zaščito in reševanje je že poslana Zaradi neizpodbitnih dokazov posledic letošnje suše je del regijske komisije za Ob koruzi so med najbolj prizadetimi poljščinami še buče, sicer pa je škoda velika tudi na travinju in v sadovnjakih. ocenjevanje škode za območje Podravja že zadnji teden julija opravil pregled stanja in zadnjega julija podal tudi pobudo Upravi RS za zaščito in reševanje, naj v čimkrajšem roku izda sklep za začetek zbiranja podatkov o oceni suše na nivoju občin oz. lokalnih skupnosti. „Po pregledu stanja in oceni pričakujemo ponekod , zlasti na peščenih in prodnatih tleh, tudi za 50 % in več odstotno zmanjšanje pridelka koruze ter nekaterih drugih poljščin, pri travinju pa drugega ali tretjega odko-sa praktični ni pričakovati. Posledice suše so vidne že na vseh območjih, tudi na težjih tleh, vendar so najhujše na najplitvejših prodnatih in peščenih tleh Ptujskega in Dravskega polja. Na travinju, ki ima plitvejši koreninski sistem pričakujemo izpad pridelka med 25 in 40%. Na sejanih travnikih prihaja do propadanja travne ruše, posebej, če so na njih prevladovale bolj zahtevne trave in tam je škoda zaradi pomanjkanja vlage še veliko večja. Posledice suše so na lažjih prodnatih tleh absolutno že nepopravljive in tudi sedanje oz. naslednje padavine ne bodo popravile stanja, saj ni več možno pričakovati, da bi se kateri storž normalno razvil. Zato pričakujemo, da bo pridelek koruze za zrnje na teh površinah zmanjšan za najmanj 50%, vključno tudi s silažno koruzo," so v oceni zapisali člani regijske komisije. Po njihovi oceni se največja škoda pričakuje na njivskih površinah na območju od Starošinc, nad cesto Maribor - Kidričevo, Hajdoše, Hajdina nad cesto Maribor - Ptuj, Kidričevo, ob cesti Ptuj - Pra-gersko, celotno območje med Dornavo - Borovci - Sobetin-ci - Moškanjci - Cvetkovci - Mezgovci in do Ormoža ter Središča ob Dravi. Na osnovi teh ugotovitev komisije je vodja KSS in pred- sednik regijske komisije Peter Pribožič zadnjega julija naslovil pobudo na Upravo RS za zaščito in reševanje v Ljubljano, v kateri je med drugim zapisano: „ Ker so posledice suše na kmetijskih rastlinah na večih območjih Slovenije izrazito vidne, je potrebno začeti postopek zbiranja podatkov. Lokalne skupnosti morajo kmete pozvati k zbiranju podatkov. Na območju Podravja so posledice suše posebej izrazite na njivskih in travniških površinah Dravskega in Ptujskega polja ter na travnih površinah Slovenskih goric in Haloz. Prizadeti to tudi trajni nasadi, sadovnjaki in vinogradi. Postopki o ocenah škode zahtevajo veliko časa in angažiranja ljudi, poleg tega pa bo letošnje spravilo pridelkov datumsko veliko prej kot sicer. Zato je nujno, da se postopki zbiranja podatkov posledic suše začnejo res čimprej in zato tudi predlagam, da Uprava izda sklep za začetek postopka na nivoju občin." Po zakonu se sicer tovrsten sklep Uprave lahko izda v tre- nutku, ko prve ocene škode presežejo 0,3 promila prihodkov državnega proračun, kar pa po mnenju Pribožiča ni več vprašanje, saj o škodi zaradi suše poročajo iz večih koncev države. Za lansko škodo po suši (še) nobenega eura... Ne glede na to, pa ostaja eno veliko odprto vprašanje; tudi če bo namreč izdan sklep in potem škoda dejansko popisana ter posredovana vladi v obravnavo, seveda z namenom, da za povračilo škode nameni nekaj denarja, ni nobenega zagotovila, da bodo prizadeti kmetje tudi res dobili kakšen euro iz državne blagajne. Po lanskoletnih izkušnjah očitno - ne! Tudi lani je namreč vlada dobila v razpravo oceno škode po lanski suši, toda odločbe o kakršnemkoli, še tako minimalnem povračilu, vse do letos ni bilo; ne sprejete in ne izdane. SM Ljutomer • Prleški sejem po celen Lotmerki Slabo vreme pokvarilo sejemsko dogajanje Tako kot lansko leto je tudi letošnjo 23., tradicionalno sejemsko prireditev Prleški sejem po celen Lotmerki pokvarilo slabo vreme. Po spodbudnem pričetku, ko so ljutomersko mestno središče preplavili ponudniki najrazličnejših izdelkov in storitev na številnih stojnicah, je kmalu po 10. uri pričelo močno deževati in ogromna množica obiskovalcev je v hipu zapustila prizorišče. Tokratna, že triindvajseta osrednja gospodarsko-turistična prireditev v prleški prestol- nici, bi po scenariju izvajalca, Turističnega društva, sicer zajela več smeri z izkazovanjem poti vinogradništva, filmskega festivala, kasaškega športa, obrti in turizma. Novost so bile postavljene stojnice obrtnikov in podjetnikov na lokaciji Starega trga, v živo so svoje dejavnosti predstavili lončar, kovač in sodar, odlično je bilo poskrbljeno za lačne in žejne z mnogimi kulinaričnimi in gastronom-skimi dobrotami, značilnimi za prleško pokrajino. Kljub popoldanski izboljšavi vremenskih razmer je večerna zabava odpadla, saj je organizator sicer predvidena nastopajoča ansambla Štrk in Drugo dugme odpovedal. NŠ Foto: SM Foto: SM Juršinci • Osrednja slovesnost ob 13. občinskem prazniku Praznovanje v znamenju Janeza Puha 13. občinski praznik Občine Juršinci so proslavili v soboto na osrednji občinski proslavi, v počastitev tega pa so letos pripravili kopico prireditev. Slavnostni govornik je bil župan Alojz Kaučič, ob tej priložnosti pa so podelili tudi občinski plaketi in priznanja. Plaketo so prejeli kmetija Hojnik iz Hlaponcev in mesarija Ivana Čeha iz Juršincev. Letošnji dobitniki priznanj so ekipa Strelskega društva Juršinci, vaški odbor Kukava, vaški odbor Dragovič, moška gasilskega desetina društva Grabšinski Breg in občinski svetniki iz prejšnjega mandata Roman Matjašič, Franc Rižnar, Jože Šoštarič in Martin Slodnjak. »Verjamem in upam, da se Foto: Dženana Bečirovič Goste je na osrednji prireditvi nagovoril župan Alojz Kaučič (desno). bo tudi v prihodnje naša skupna pot tlakovanja lepšega jutri nadaljevala na način, ki smo ga dosegli in ki je viden danes. Vsaka misel, želja in ideja po ustvarjanju boljšega jutri je lahko realizirana s pomočjo potrditve in strinjanja občank in občanov. Zato cenimo in čuvajmo materialne in še posebej osebnostne vrednote, ki jih imamo,« je ob občinskem prazniku dejal Kaučič. Po kratkih pozdravnih govorih je sledil še en pomemben dogodek, obiskovalci so si lahko premierno ogledali dokumentarni film o rojaku Janezu Puhu, ki so ga skupaj z društvom rojaka Janeza Puha posneli v videoprodukciji Tinčka Ivanuša, avtor besedila pa je novinar Franc Milošič. Proslavo so zaključili z družabnim srečanjem pred večnamensko dvorano pri osnovni šoli Jur- Foto: Dženana Bečirovic Š111C1. Na osrednji proslavi so podelili občinska priznanja in plakete. Dženana Bečirovic Trnovska vas • S sestankom zadovoljni Bo cesta skozi Trnovsko vas končno varnejša? Zaradi vse gostejšega prometa skozi občino Trnovska vas in slabe prometne varnosti za udeležence v prometu si civilna pobuda iz Trnovske vasi skupaj z vodstvom občine prizadeva za čimprejšnjo ureditev pločnikov in kolesarskih stez ob prometni regionalki. Foto: Dženana Bečirovic Zupan Občine Trnovska Vas Alojz Benko je prepričan, da se pogovori odvijajo v pozitivni smeri. O realizaciji te zahteve je beseda tekla v Sv. Juriju ob Ščavnici na sedežu DARS-a, kjer so se minuli teden sestali župan občine Trnovska vas Alojz Benko, predstavniki Direkcije za ceste Republike Slovenije, predstavniki DARS-a, predstavniki izvajalcev del na avtocestnem odseku Le- nart-Cogetinci in predsednik civilne pobude Občine Trnovska vas Danilo Muršec. Na problematiko zagotavljanja prometne varnosti ob regionalni cesti R1-2 2 9 Rogoznica-Senarska, ki vodi skozi naselja Ločič, Trnovska vas in Biš v občini Trnovska vas in meri 5.387 metrov, je civilna pobuda občine Trnovska vas že večkrat opozorila. V zadnjem letu se je promet tovornih vozil zaradi gradnje avtoceste Maribor-Lendava zelo povečal. Kot opozarja Muršec, je na tej cesti, kjer zaradi gradnje avtoceste poteka čezmerna obremenitev, nujna zagotovitev varnost vseh udeležencev v prometu, predvsem pešcev in kolesarjev. Sestanek, ki je potekal za zaprtimi vrati, je bil namenjen dogovorom o ureditvi ravno te ceste. Kot je po sestanku povedal župan Občine Trnovska vas Alojz Benko, je ta potekal uspešno. »Prepričan sem, da se bodo zadeve odvijale v pozitivni smeri. Nekaj korakov smo že naredili, potrebno je poiskati še pravne temelje za izvedbo projekta,« je dejal Benko. Tudi predsednik Civilne pobude Trnovska vas Danilo Muršec, je izrazil zadovoljstvo s potekom sestanka. »Zavzemamo se za odgovorno reševanje problemov, ki nas tarejo. Predstavniki DARS-a in izvajalcev so razumeli zahtevo, da je potrebno sanirati poškodovana cestišča po postopkih, ki so praksa tudi drugje po Sloveniji in v okviru pravnih okvirjev, ki jih postavlja zakonodaja. Občina in Direkcija RS za ceste bosta skupaj z Ministrstvom za promet, ki je po besedah župana Alojza Benka že pokazalo pripravljenost prisluhniti pobudam lokalne skupnosti, morali najti dolgoročne rešitve za zagotavljanje prometne varnosti,« je poudaril Muršec. Udeleženci sestanka bodo pogovore nadaljevali 20. avgusta, ko bodo ponovno poskušali najti optimalne rešitve. Kot je dejal Benko, so se dogovorili, da si vsi udeleženci sestanka do takrat pripravijo osnovo in natančneje določijo pričakovanja, pri čemer je poudaril, da so največji problem sredstva. O vrednosti investicije je bil govor tudi na minulem sestanku, podrobneje pa se bodo tega dotaknili na naslednjem srečanju. »Upal bi si trditi, da se bo do 20. avgusta že vedelo, kolikšen del bo kdo prispeval, kako bodo dela potekala in podobno. Občina ima del sredstev zagotovljenih. Realna možnost za začetek del pa je po mojem mnenju naslednje leto ali leto 2009,« je izpostavil Benko. V Civilni pobudi Trnovska vas poudarjajo, da bodo aktivnosti, ki bodo potekale v naslednjih dneh spremljali in na odločitve tudi ustrezno reagirali. Dženana Bečirovic Svet je majhen Blair je vstopil v zgodovino Že v osnovni šoli so nas naučili, da je zgodovina oziroma čas edini pravi sodnik, samo tako se - v dobrem in slabem smislu - politične odločitve ali voditelji vpišejo v knjige. Anthony Charles Lynton Blair je zaključil svoje premiersko desetletje. Edini politični voditelj, ki je prostovoljno zapustil delovno mesto v zadnjih šestdesetih letih, od danes naprej le še čaka na Veliko neizogibno Sodišče. Osebno še danes hranim simpatičen spomin na trenutek, v katerem je sveže nominiran premier med preprosto selitvijo pred desetimi leti, dvema mesecema in petindvajsetimi dnevi vstopil v Downing Street z obešalnikom kravat. Če želimo iskati metafore, je bila Blairova vladavina točno takšna: preprosta v stilu, a vseeno zelo angleško elitna, kot so njene kravate. Konzervativno odprta. Za Veliko Britanijo in za mednarodne odnose se začenja nova doba. A Tony Blair pušča za sabo nekaj naukov, ki se jim današnje sodobne evropske levice ne morejo izogniti, če se želijo resnično in učinkovito soočiti s sedanjo družbo. Škot, kije obiskoval Eaton in Oxford, je ustanovil Novo laburistično stranko, jo rešil globoke krize, ki se je vlekla s konca sedemdesetih let, in si izmislil s pomočjo prof. Giddensa »tretjo pot«, ki je še danes tako popularna po Evropi. Tretja pot je optimalna, učinkovito pragmatična, mešanica socialne države, svobodnega trga, popularne in elitistične politike. Da bi se pripravil na prevzem oblasti, je na začetku devetdesetih obiskal ZDA in skušal razumeti, kako je tamkajšnim demokratom uspelo zmagati po Reaganovi dobi. Pa so mu odgovorili, da se vse vrti okrog gospodarstva in pridobitve podpore srednjega sloja. Labour Party se je tako odpovedala revolucionarnim temeljem boja med slojem in pomanjšala moč sindikatov. Blairisem je predvsem revolucija znotraj same levice. Je sprejemanje in sobivanje z moderno družbo. Blairisem je nekaj, česar celinske levičarske stranke še niso dojele. Kot je pravilno poudaril v Wall Street Journal-u Peter Shotard, je Blair ves čas imel in upošteval osebni moto: »Do the right thing! (Naredi pravo stvar!)« Tako kot vsa inteligentna elita, kije že v mladosti zaradi sistema pripravljena za bodoče vodenje in zasedanje vrhovnih položajev, se je zavedal, da niso volivci tisti, ki mu bodo narekovali, kaj je prav, ampak da taksne odločitve pripadajo le pravim političnim voditeljem. Državljani podarijo legitimnost. Država zahteva sposobnost. Ko je Tony Blair 18. marca 2003 imel v parlamentu zgodovinski deveturni govor, seje še enkrat kot osamljen vodja odločil, da bo »naredil, kar je prav«. Odločil seje za boj proti terorizmu in diktatorjem. Po devetih urah so predstavniki državljanov podprli Blaira, tako kot so ga že prej, da je »naredil, kar je prav«, v Bosni, na Kosovo, v Siera Leoneju in Afganistanu. Orožje za masovno uničevanje je bilo temeljno vprašanje za napad Iraka. Danes nas teokratičen Iran opozarja, da širjenje tovrstnega orožja predstavlja ključno vprašanje za svetovno varnost. Bil je neke vrste Churchill, verujoč v nekatere človeške vrednote. Volivci so ga vedno podprli. Vedno so mu podarili nov mandat. Zanj mednarodna politika ni bila samo igra interesov, temveč tudi prepričanj. Tony Blair je bil prepričan, da »appeasement« politika z diktatorji nikamor ne pelje. Zgodovina ga bo sodila. Blair je bil vizionar tudi glede Evropske unije. Kot je sam izrazil na začetku mandata, si je želel prizadevati, da bi Veliko Britanijo znova »postavil v srce Evrope« ter končno spoprijateljil svoje državljane z Brusljem. V kratkem je moral ugotoviti, da »mi« Evropejci nismo sami v simfoniji z Unijo. Ustavna pogodba je bila zavrnjena prav v najbolj evropsko entuziastičnih državah. EU, s svojo katastrofalno kmetijsko politiko »ni pripravljena vstopiti v XXI stoletje«. Rešil je severnoirske težave, precej bolj kompleksen, zgodovinsko in čustveno zapleten politični primer od našega Piranskega zaliva, na način, ki ni predvideval pošiljanja pobud malo pred volitvami v deželi sogovornika, ko vsak najmanj izkušen politik na svetu dobro ve, da ne bo rodilo sadov. Ni mislil, da si bo takšnim sebičnim ravnanjem polepšal ugled pred lastno in mednarodno javnostjo ter si zagotovil kotiček v zgodovini. On je lahko samozavestno zaključil svojo dobo z besedami: »Od leta 1945 obstaja le ena vlada, ki lahko trdi, da je dosegla takšne cilje; to je naša.« Sedaj ga čaka funkcija posebnega odposlanca za Bližnji vzhod. Eden najbolj neprijetnih položajev na svetu. Upajmo, da bo bivši premier prišel do boljših rezultatov. Bližnji vzhod še vedno čaka na Aleksandra Velikega, ki bo presekal gordijski vozel. Politika je umetnost mogočega, a včasih lahko tvegaš narediti tudi kaj nemogočega. Dr. Laris Gaiser Kog • Literarni večer z Levom Deteio Presvetljevanje polpreteklosti Ob likovni koloniji, ki je nedavno potekala na Kogu, so na Turistični kmetiji Hlebec gostili tudi pesnika Leva Detelo, ki je pripravil zanimiv literarni večer. Spregovoril je predvsem o tem, kako je postal pesnik oziroma pisatelj in kaj ga nenehno žene v umetniško ustvarjanje. Lev Detela po mamini strani izvira iz Središča ob Dravi, kjer je obiskoval osnovno šolo in kjer je doživel otroštvo, ki je neusahljiv vrelec njegovega ustvarjanja. „Najprej je bila Drava, ta velikanska pokrajina, širok panonski kot, do Varaždina je bilo strašansko daleč, vse je bila avantura, arhaično življenje, gosi na cesti, vse to me je fasciniralo. Velik je bil razpon med tem preprostim življenjem in tistim v Ljubljani, v tistih zelo radikalnih, ideoloških vladnih časih, v katerih se je čutila energija nove bodočnosti." Njegov ustvarjalski opus obsega preko 30 naslovov, kritiki pa ga označujejo kot vsestranskega besednega ustvarjalca, med čigar deli izjemno mesto zavzema njegova lirika, s katero je pred zainteresirano javnostjo potrdil svojo umetniško nadarjenost in samosvojo izvirnost. Sicer pa je udejstvoval tudi na proznem, dramskem, kritiškem in kulturno poročevalskem področju. Že vrsto let izdaja tudi literarno revijo Log v nemškem jeziku. Na vprašanje, zakaj piše, je odgovoril:"Nekaj je v človekovi duši, neka privlačnost do besed, do oblikovanja misli, zgodb. Nekaj tli v človeku, kar ni niti beseda, niti glasba, je nek umetniški pristop približevanje nečemu, kar se lahko razvije v umetnost. Ko sem bil otrok in še nisem znal pisati, sem imel ta privilegij, da sem lahko svojemu dedku, ki je bil državni tožilec, narekoval zgodbe, ki sem si jih kot 5-letnik izmišljal. Palčki, čarovnice in druga pravljična bitja so obvladovala moj svet. Vse je ostalo zapisano v zvez- V lepem ambientu kmetije Hlebec je Lev Detela spregovoril o tem, kaj ga je oblikovalo v pesnika. kih, veliko pa se je prelilo v moje knjige." Literatura ga je privlačila že v šoli, kjer je ogromno bral. Njegovo poklicno in osebno pot je v veliki meri začrtal tudi študij. Od leta 1958 je študiral slavistiko na univerzi v Ljubljani pri prof. Slodnja-ku, ki so ga leto za tem odstavili kot predstojnika. „Šlo je za nekakšno politično kampanjo proti profesorju, češ da je naredil prestopek proti konvencijam takratnega socializma. V Berlinu je izdal slovenskega Die Geschichte der slowenischen Literatur, ampak to je bil le eden od razlogov, zakaj so ga odstavili. V njej je paralelno obravnaval dva avtorja 2. svetovne vojne - Balantiča in Kajuha, pri čemer je Balantiča mestoma celo povzdignil nad Kajuha. Upiral se je tudi univerzitetnim reformam." Še ena malenkost je dala Levu Deteli vedeti, da se razpoloženje v Sloveniji ne sklada z njegovim. V revijo Mlada pota je pošiljal svoje črtice, ki so imele nekoliko uporniški značaj. Nekoč jim je poslal ljubezensko črtico o 2. svetovni vojni. V njej se politično nevtralni Slovenec zaljubi v hčerko nekega Nemca. Ivan Potrč, ki je bil nekak mentor revije, mu je v odgovor napisal: „Z vašim humanizmom je nekaj narobe." To je Leva Detelo razgrelo in dodalo kamenček v mozaik odločitve, da nadaljuje študij na dunajski univerzi. Tam je osem semestrov študiral umetnostno zgodovino in slovanske jezike. „Potem pa je profesor Han naredil napako, da mi je priskrbel petletno štipendijo literarnega značaja v Ameriki, kar me je popolnoma odgnalo v literaturo. Veliko sem se ukvarjal tudi z novinarstvom, sodeloval sem z ORF, z Radiom Trst, za Deutsche Welle sem pisal kulturne oddaje, to me je držalo nad vodo, ker z literaturo se ni bilo mogoče preživljati. Dobil sem kar nekaj nagrad v nemškem govornem prostoru, napisal sem namreč tudi 10 knjig v nemškem jeziku." Na vprašanje v katerem jeziku razmišlja, pove, da mu slovenščina teče spontano, v memščini pa mora delati konstrukte, zdi se mu bolj hermetična, zato je z nemščino veliko eksperimentiral. Pisatelj se tačas ukvarja z ustvarjanjem knjige Presvet-ljevanje polpreteklosti na internetu, v Mariboru se dogovarja za izdajo knjige Zvezde zanke, rad pa tudi veliko potuje, predvsem v vzhodne slovanske dežele. Viki Klemenčič Ivanuša Skavtstvo - bum stoietja Skavti na Ptuju po 2. sv. vojni Leta 1992 je idejo za ustanovitev skavtov na Ptuju prinesel kapucin pater Miha Sekolovnik, takratni upravitelj župnije sv. Ožbalta. Za skavte so ga navdušili mariborski skavti, ko se je udeležil njihovega tabora (to je vrhunec skavtskega leta, ko skavti skupaj preživijo 10-14 dni). V šolskem letu 1992-93 se je šest kandidatov odločilo za usposabljanje za skavtske voditelje in pater Miha za duhovnega vodjo. Voditelji, Zdenka Prevolšek, Polona Majcenovič, Fani Pečar, Alojz Tepuš, Janez Janžekovič, Zlat-ko Pintar in pater Miha Seko-lovnik, so se usposabljali za skavtske voditelje v Mariboru in 7. avgusta leta 1993 so naredili obljube na Polenšaku. Prvo leto so delovali pod okriljem Maribora, leta 1994 leta pa je bil ustanovljen samostojni steg Sončna pesem Ptuj 1. Sestavljali sta ga veji četa in klan ter skupnost voditeljev (SKVO). V steg so se lahko takrat prostovoljno vključili vsi mladi, starejši od 11 let, ker za mlajše še ni bilo usposobljenih voditeljev. Po večletnem razmišljanju pa je leta 2002 Tadej Pintar (med prvimi izvidniki, ki so naredili obljubo poleti 1994) dal pobudo, se udeležil taborne šole VV in v šolskem letu 2002-03 ustanovil prvo ptujsko krdelo. Kasneje sta Olga in Jože Mi-kulec, oba nekdanji četovodji in stegovodji, ustanovila tudi skupino odraslih skavtov na Ptuju. Tako se sedaj lahko k skavtom na Ptuju vključijo otroci od 8 let naprej (volčiči) pa vse do odraslih, ki se lahko pridružijo ali voditeljem ali odraslim skavtom. V četi, kjer delujejo izvidniki in vodnice, je največji poudarek na vzgoji zdravega odnosa do narave, na ekologiji, preživetju v naravi, skavtskih spretnostih in na odnosu do Boga in bližnjega. Metodo veje klana (PP - popotniki in popotnice) gradijo trije temelji: pot, skupnost, služenje. Izhajajo iz celostnega pogleda na človeka, ki je vedno na poti, je socialno bitje in se popolno uresniči v dobrih delih. Leta 1993 sta začela z delovanjem četa, v katero so vključeni skavti od 11. do 16. leta in klan, v katerem so vključeni skavti od 16. do 21. leta. Klan je štel 15 članov, četa pa 25 članov. Srečevali so se tedensko v učilnicah župnišča sv. Ožbalt. V četi so bili ustanovljeni štirje vodi, dva dekliška (Prepelice in Pelikanke) in dva fantovska voda (Orli in Levi). Skupnost voditeljev (SKVO) je imel mesečna srečanja. Tednikova knjigarnica Bližina večnosti UNa-Carin Lindquist Veslanje brez vesel Tokratni knjigarnico začenjam z verzi Daneta Zajca (1929-2005), ki so uvrščeni v zbirko Drugi komadi: še 11 pesmi za mlade in vse druge (Izbral in uredil in opombe napisal Andrej Ilc. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006. Zbirka Sončnica.): Z mano gre Z mano gre ta, ki ne gre. Stopa z mano v moje stopinje. Moje telo je njena navzočnost. Ko grem po žlebu, po previsu, ko se iz obraza v obraz spogledam z jamo pod mojim razkorakom, je zraven. Da ne padeš, pravi. Da ne padeš, kije ni zraven. Saj je drugod. Je bogvekje. In je sonce za hrbtom. In je veter. In so zastave iz megle na vrhovih. In ni nobenega zvoka. In je zraven. In je ni. Njen glas je zaupljiv šepet vetra v uho. Morda ta pesem sploh ni prava, morda sploh ne govori o smrtni slutnji. O beli ženi. Najverjetneje je to ljubezenska pesem ali pa vsaj senčna pesem v svoji tišini. Sploh ni pomembno. Pesem je, ki stopa v srce. In branje ljubezni in branje smrti - kaj ni to tudi dvojina? Kaj nista senci življenja, spremljevalki po volji in/ali brez nje - zdaj ljubezen, zdaj smrt? Ampak, spoštovani bralci Knjigarnice, s to uvodno izbrano pesmijo bi rada opozorila na prozno delo Ulle-Carin Lindquist (1953-2004) z naslovom Veslanje brez vesel (Prevedla Sara Grbovic. Ljubljana: Študentska založba, 2006. Knjižna zbirka Posebne izdaje. 170 str.). Knjiga Veslanje brez vesel je ... mislim, ni prava avto-biografija, ni dnevnik, ni psihološki priročnik, ni roman, ne novela, ni grozljivka, ne ljubezenska zgodba, ni doktor roman, ne priročnik za paliativno medicino, ni pedagoško čtivo, ne poetično branje, ni sentimentalno branje ... In hkrati vse to je. In še več! Je knjiga vseživ-ljenjske modrosti v najboljšem pomenu besedne zveze. Naj vas odlomek pojasnjevalnega začetka privabi k branju celote: To je moj debut in moj finale. Tole je o mojem finalu. Ne gre za spomine, kot si jih človek predstavlja. Ampak za nekakšen dnevnik z zapiski svojih misli in kratkimi skoki v spomin, ki sem si jih zapisala. Zato teh nekaj intervjujev in dokumentarnih opažanj. »Sredi življenja« me je napadla neobičajna bolezen, »amiotrofična lateralna skleroza«, ALS. Napreduje hitro in agresivno. Samo en konec je: smrt... Občutim globoko obžalovanje nad vsem, česar ne bom mogla doživeti. Obupana sem, da bom kmalu zapustila svoje štiri otroke ... Obenem občutim veliko srečo in veselje nad vsem, kar doživljam prav zdaj. Nekajkrat vsak dan se moja hiša napolni s smehom. Se to sliši čudno? In na koncu trivrstičnica Joshua Beckmana (na začetku navedeni Drugi komadi): Cigarete te bojo ubile. Si tako lepo povedala, da sem si zaželel še eno. Liljana Klemenčič Foto: vki Rokomet Ines Černe odhaja iz ŽRK MT Ptuj Stran 12 Nogomet Zavrč in Aluminij z bivšima prvoligašema Stran 12 Športno plezanje Mina prvič letos brez finala Stran 13 Judo Vlado Čuš zadovoljen z medaljama iz Beograda Stran 13 NK Gerečja vas Ponosni na opravljeno delo Stran 14 Kolesarstvo Na Maratonu po Prlekiji 772 kolesarjev Stran 15 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak tednik RADIOPTUJ tta. afeletcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Drava Besek v Varaždin, Gliha na Ptuj Po samo štirih odigranih krogih v 1. SNL sta se že zgodili prvi zamenjavi na trenerski klopi prvoligaških moštev. Povod za odstop trenerjev Nafte (Milka Burovskega) in Drave (Dražena Beska) je bil precej podoben; Nafta je na domačem igrišču izgubila z Domžalami 0:6, z enakim izidom pa so Ptujčani klonili v Celju. Pol ducata prejetih zadetkov (brez danih) pa je ob katastrofalni predstavi moštva na igrišču vendarle preveč. Šala na račun tega, da mora imeti trener vedno pripravljen kovček, je tudi tokrat pokazala, da ima osnovo v realnem življenju. Čeprav pri Štajerskem tedniku precej optimistično spremljamo rezultate ekip in posameznikov iz krajev Spodnjega Podravja, pa je bila realno igra Drave v letošnji sezoni daleč od prvoligaške. Morda bi se potek dogodkov zasukal v popolnoma drugo smer, če bi Drava dobila prvo tekmo z Mariborom, saj bi se moštvo psihološko zagotovo močno dvignilo. Ker se to ni zgodilo, je pot krenila strmo navzdol; svetel trenutek je bil le drugi polčas tekme z Interbloc-kom, ki pa gre v veliki meri na račun fantastičnih navijačev iz Argentine in domačih Modrih kurentov. Dražen Besek tega drsenja navzdol ni znal ustaviti in je še naprej vztrajal pri zastavljenem konceptu igre, ki pa ga igralci med pripravami in v prvih tekmah te sezone niso vzeli za svojega. Prav ta neprilagodljivost (enih in drugih!) je privedla do sedanje situacije, ko je bil rez že nujen. Svoje so k temu dodale zamude pri izplačilih plač nogometašem; težko je neobremenjeno igrati no- gomet, ko stanje na bančnem računu kaže rdeče številke. Vse skupaj se je kulminiralo v celjski Areni Petrol, kjer se je jasno videlo, da Besek stanja v ekipi ne obvladuje več. Sledila je logična odločitev njega samega in upravnega odbora s predsednikom Robertom Furjanom na čelu: Dražen Besek odhaja, na njegovo mesto pa je v torek UO imenoval Primoža Gliho (doslej trenerja Bežigrad Olimpije), ki je bil že pred enim letom med najresnejšimi kandidati za mesto trenerja Drave. Takrat še ni imel ustrezne licence za vodenje prvoligaškega kluba, tokrat pa te formalne ovire ni bilo več. »Že na prvi tekmi, ki jo bom vodil, želim, da ljudje zadovoljni zapuščajo stadion po koncu tekme. Oni igralcem izkažejo spoštovanje s tem, da pridejo gledat tekmo, igralci pa jim morajo to vrniti s primerno borbenostjo,« je svoj osnovni pogled na nogomet strnil Primož Gliha. Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Skupaj z Beskom bo odslej v NK Varteks deloval tudi njegov pomočnik Nikola Jaroš. PrvaLiga Telekom u Slovenije 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Rezultat zaostale tekme 3. kroga: Livar Domžale 0:1 (0:0). 1. MARIBOR 4 3 0 1 9:6 9 2. MIK CM CELJE 4 2 2 0 9:2 8 3. DOMŽALE 4 2 2 0 8:1 8 4. KOPER 4 2 1 1 4:3 7 5. HIT GORICA 4 2 1 1 4:3 7 6. PRIMORJE 4 2 0 2 5:4 6 7. INTERBLOCK 4 1 1 2 2:4 4 8. NAFTA 4 1 1 2 3:8 4 9. DRAVA 4 1 0 3 4:11 3 10. LIVAR 4 0 0 4 3:9 0 PARI 5. KROGA - SOBOTA 17.00: Koper - Interblock, Domžale - Maribor; NEDELJA 17.00: Drava - Nafta, Livar - Primorje; NEDELJA 20.00: HIT Gorica - MIK CM Celje. Nogomet • PrvaLiga Telekom Slovenije, 5. krog Z novim trenerjem do zmage? Nogometaši ptujske Drave so prejšnjo soboto dobili pravo lekcijo v celjski Areni Petrol; proti domači ekipi CM MIK Celje so prejeli pol ducata zadetkov, na nasprotni strani pa niso resneje ogrozili celjskega vratarja. Visoki poraz in slabše igre od pričakovanega in načrtovanega, ena zmaga (Interblock) in trije porazi (Maribor, Primorje in MIK CM Celje) ter samo tri točke so bili razlogi, da je prišlo do prekinitve sodelovanja med Dravo in hrvaškim trenerjem Draženom Beskom. Ko ne gre, se ponavadi zamenjajo trenerji, nikoli pa se ne zamenjajo nogometaši. To je vsem ljubiteljem nogometa še kako jasno. V začetku tedna je najprej odstopil Dražen Besek, klub je začel pogovore z 39-letnim Primožem Gliho, sicer nekdanjim uspešnim slovenskim nogometnim reprezentantom. Pogajanja so bila uspešna in Primož je že v sredo s tribun spremljal ekipo Drave na prijateljskem srečanju s Poletom iz Svetega Martina na Muri. V Foto: Črtomir Goznik Na četrtkovi tiskovni konferenci NK Drave je predsednik Robert Furjan predstavil novega trenerja Primoža Gliho, ki bo v nedeljo nogometaše Drave že vodil na prvenstveni tekmi z Nafto. nedeljo pa na Ptuj prihaja prav tako ranjena Nafta, ki je nekaj ur prej kot Drava zaradi slabih rezultatov prekinila sodelova- nje z Milkom Burovskim. To bo torej dvoboj ranjenih levov, ki se bodo želeli dokazati svojim novim strategom. Problemi Lendavčanov nas ne zanimajo, pa čeprav bosta tam igrala Aleš Čeh in Matjaž Lunder, ki sta ravno iz Drave prestopila k Nafti (tretji, Viktor Trenevski, pa trenutno zaradi poškodbe ne more pomagati svojemu moštvu). Kakšnih revolucionarnih sprememb pri Dravi ni pričakovati. V konkurenci za sestavo ekipe ne bo Marka Drevenška, ki je v Celju dobil rdeči karton. V štirih dnevih je težko pričakovati, da bi se Ptujčani popolnoma pobrali od šoka v Celju, seveda pa obstaja želja, da to Primož Gliha Za reprezentanco Slovenije je odigral 28 tekem in dosegel 10 zadetkov. Odstop Borisa Emeršiča Na torkovi seji UO je podal odstopno izjavo tudi v. d. poslovnega direktorja NK Drava Boris Emeršič. »Zaradi prezasedenosti sem podal odstop, še naprej pa ostajam aktiven v nogometni šoli,« je povedal po odstopu. naredijo čimprej. Na prvi tiskovni konferenci je Primož Gliha povedal, da so nogometaši Drave dobro telesno pripravljeni. Največ bo moral novi strateg narediti na psihološki pripravi igralcev. Če mu bo to vsaj delno uspelo, potem lahko upamo, da bodo nogometaši Drave v nedeljo zaigrali dobro ter si priigrali tako želeno drugo zmago v prvenstvu. V bistvu po štirih odigranih krogih še ni nič izgubljenega; cilje pred prvenstvom je z dobrim nadaljevanjem še mogoče doseči. Pomembno vlogo pa bi lahko ponovno imeli domači navijači, ki bi s svojim navijanjem dali ekipi Drave še dodatno vzpodbudo. Ko je najtežje, je potrebno pomagati in ne obrniti hrbta svojemu klubu, saj je to najlažje. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Za Draženom Beskom je buren teden: v ponedeljek je odstopil z mesta trenerja pri NK Drava, v torek pa ga je UO NK varteks iz Varaždina imenoval na mesto trenerja tega kluba. Predvsem navijači Varteksa so to novico sprejeli z velikim navdušenjem (glej forum na www.nk-varteks.com). Prijateljska tekma: Polet - Drava 0:6 (0:4) Strelci: 0:1 Kmetec (7), 0:2 Ogu (10), 0:3 Zilič (26), 0:4 Bošnjak (45), 0:6 Grbec (65), Drevenšek (75. iz 11m) DRAVA: Dabanovič, Šterbal, Emeršič, Kalamante, Nežmah, Horvat, Kelenc, Tisnikar, Ogu, Zilič, Kmetec. Igrali so še: Germič, Grbac, Obi, Drevenšek, Kurež, Štrukelj, Prejac, Bošnjak, Novak. Nogometaši ptujske Drave so v Svetem Martinu na Muri v sosednji Hrvaški, odigrali prijateljsko srečanje z domačim Poletom. Novi strateg Drave Primož Gliha je srečanje spremljal s tribun ter si tako ogledal igro svoje ekipe, ki tokrat ni nastopila z vsemi nogometaši. Danilo Klajnšek Nogomet • 2. SNL Zavrč in Aluminij z bivšima prvoligašema Drugoligaško nogometno prvenstvo, kjer ima naše področje dva zastopnika, bo očitno v letošnji sezoni zelo zanimivo. Kar precej klubov je, ki si želijo uvrstitev na prvo ali vsaj na drugo mesto, ki še vodi v kvalifikacije za 1. SNL. V prvem krogu smo lahko v zavrču spremljali lokalni derbi med domačimi nogometaši in gosti iz Kidričevega. V izredno težkih pogojih za igranje so slavili gostje; prve tri točke so odpotovale v Kidričevo. Pri domačinih je bilo po koncu tekme čutiti žalost, pri gostih veselje. Zmage in porazi pa bodo morali hitro v pozabo, saj nogometaše Aluminija v soboto čaka premierni domači nastop proti velenjskemu Rudarju, Za-vrčani pa v nedeljo potujejo k lanskoletnemu prvoligašu Beli Krajini iz Črnomlja. Kidričani so torej novo prvenstvo začeli tako, kot so želeli in pričakovali. Jutri pa jim v goste prihaja očitno zelo močna ekipa Rudarja iz Velenja, ki je kar s 7:0 premagal novinca v 2. SNL, Krko iz Novega Mesta. Očitno so varovanci bivšega selektorja slovenske nogometne reprezentance Slovenije Branka Oblaka s tem napovedali tudi kandidaturo za najvišje mesto. Sami sebi so takoj na začetku naprtili vlogo favorita in kot takšni tudi prihajajo v Kidričevo. A favoriti ne zmagujejo vedno. »Normalno je, da smo Foto: Črtomir Goznik V Zavrču je bilo na razmočenem igrišču težko prikazati dober nogomet. zadovoljni s tremi točkami, ki smo jih osvojili v Zavrču, sedaj pa bi to radi ponovili proti Rudarju iz Velenja. Ogledal sem si Velenjčane na srečanju z No-vomeščani in odkrito moram reči, da imajo zelo dobro ekipo, da so zelo močni in po mojem mnenju glavni favorit za naslov prvaka. Dali bomo vse od sebe, kaj pa se bo iz tega izcimilo na tem srečanju, pa bomo videli,« je pred sobotnim srečanjem v Kidričevem dejal Bojan Špeho-nja, trener Aluminija. Prav tako zahtevno srečanje, povrh še gostovanje, čaka nogometaše Zavrča v Črnomlju. Videlo se bo, kako so varovanci trenerja Mirana Emeršiča preboleli domači poraz proti Aluminiju. »Bela Krajina je nekoliko nepričakovano izgubila v Krškem in sedaj bodo njihovi nogometaši želeli popraviti vtis iz prve tekme. Zanesljivo Padalstvo • Tekma svetovnega pokala v Italiji bodo zelo motivirani, saj se zavedajo pomembnosti srečanja. Zmage pa si želijo tudi zaradi tega, ker se želijo čim prej vrniti v 1. SNL in da ne bi že po dveh krogih preveč zaostali. Mi bomo igrali po svojih zmožnostih, predvsem borbeno in disciplinirano ter poizkušali vzeti tisto, kar se nam bo ponudilo,« je dejal pred tekmo v Črnomlju trener Zavrča Miran Emeršič. Danilo Klajnšek Petra Jurič spet na stopničkah za zmagovalce Pretekli konec tedna se je v italijanskih Dolomitih in sicer v mestecu Belluno, odvijalo četrto tekmovanje Svetovnega pokala v padalskih skokih na cilj. Tekmovanje je potekalo v izredno močni mednarodni konkurenci, saj se ga je udeležilo kar 41 ekip iz šestnajstih držav. Kljub večji udeležbi je organizatorju, Aeroklubu Belluno, uspelo izpeljati vseh osem tekmovalnih serij brez večjih zapletov. Tekmovanja so se udeležili tudi padalci Aerokluba Ptuj in z njimi padalka Petra Jurič, ki je ponovno poskrbela za veselje v ptujskem taboru. Uvrstila se je na več kot odlično tretje mesto, katero si je delila z rojakinjo in večkratno svetovno prvakinjo Ireno Aubelj. Zmaga v ženski kategoriji je prav tako pripadla slovenski predstavnici, Maji Sajovic, druga pa je bila Naumienia Sadovy iz Poljske. V skupni razvrstitvi Svetovnega pokala med dekleti Petra Jurič trenutno brani drugo mesto. Tudi v ekipni razvrstitvi je bilo zelo napeto, saj se je šele v zadnji, osmi seriji pokazalo, kdo je najboljši. Zmago so si z odlično predstavo priborili slovenski profesionalni padal- Ekipa AK Ptuj (na fotografiji) je bila na tekmi svetovnega pokala v Italiji najvišje uvrščena amaterska ekipa. ci Elan ALC Lesce Bled, drugi so bili madžarski vojaški padalci Szolnok 1, tretje mesto pa je pripadlo nemškim vojaški ekipi Sportfoerdergruppe. Tudi Ptujčani niso bili od muh: kljub skopemu treningu in nekoliko slabšemu začetku, so se v Bellunu kot najboljša amaterska ekipa uspeli prebiti do 7. mesta. Po štirih tekmovanjih se trenutno nahajajo okrog 5. mesta. V moški kategoriji je tokrat presenetil Nemec Marco Pflu-eger, ki je zelo ostro začel, po četrti seriji prevzel vodstvo in na koncu s samo tremi kazenskimi centimetri prepričljivo zmagal. Na drugo stopničko je stopil Italijan Giuseppe Tresol-di, na tretje mesto pa je dosko-čil Švicar Andrč Bachmann. Da se Svetovni padalski pokal v skokih na cilj počasi bliža koncu in da se forma najboljših padalcev stopnjuje, kažejo tudi zelo dobri rezultati v posamezni konkurenci. Kljub temu, da so se z letom 2007 nekoliko spremenila pravila tekmovanja in da se je premer izhodiščne točke (ki padalcu prinaša najboljši rezultat 0.0 kazenskih centimetrov) zmanjšal iz 3 na 2 centimetra, so rezultati po osmih skokih zelo visoki. Na naslednje tekmovanje Svetovnega pokala v skokih na cilj bodo Ptujčani odpotovali v avstrijski Salzburg konec meseca. JM Rokomet • ZRK MT Ptuj Ines Černe odhaja iz kluba Ptujske rokometašice marljivo trenirajo pod vodstvom trenerja Nikole Bistroviča in pomočnika Boštjana Kozela in se pripravljajo na začetek nove sezone. Letos bodo Ptujčanke nastopale brez Vanje Raško-vič, Darje Rajišič in Sanje Po-točnjak, ki so pred pripravami prestopile v druge klube. Zadnja novica pa prihaja iz strokovnega štaba, saj mesto športne direktorice ŽRK Mercator Tenzor Ptuj zapušča Ines Černe - Mlač, ki je to delo opravljala leto in pol. Izkušenj, marljivosti in pripadnosti klubu ji po polnih 28-ih igralskih sezonah vsekakor ne manjka (prejšnji klubi: Drava, Olimpi-ja, Parma, Branik in ponovno Drava, kjer je tudi zaključila igralsko kariero): »Res je, da odhajam iz mesta športne direktorice, to se bo zgodilo 31. avgusta. Sedaj sem še na dopustu, potem pa me čaka novo (staro) delovno okolje,« je potrdila svoj odhod Ines Černe - Mlač. Za marsikoga to nepričakovana poteza, saj je ŽRK Merca-tor Tenzor Ptuj v minuli sezoni pokazal in dokazal, da je drugi slovenski ženski rokometni kolektiv, takoj za evropskim Krimom. O razlogih za svoj odhod pa je Ines Černe - Mlač dejala: »O odhodu sem razmišljala že dalj časa, razlogov, da zapuščam mesto športne direktorice, pa je več. Bistveno je bilo to, da sem od nekaterih znotraj in okrog kluba pričakovala. Po drugi strani želim klubu vse najboljše, predvsem nadaljevanje napredka v vseh segmentih. Ostala bom sim-patizer kluba, tekme pa bom obiskovala takrat, ko mi bo to dopuščal čas.« Na vprašanje, ali se je s tem zaključilo obdobje delovanja Ines Černe - Mlač v rokometu, katera je bila nekakšen zaščitni znak ptujskega ženskega rokometa, pa bo dal odgovor čas. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Ines Cerne bo športna direktorica ZRK Mercator Tenzor Ptuj samo še do 31. avgusta. Prijateljska tekma: Lokomotiva -Mercator Tenzor Ptuj 32:18 (17:10) ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Puš 4, Majcen 1, Prapotnik 2, Ciora 3, Kikanovič 2, Strmšek 1, Mihič 5, Obrežan, Levstik, Volarevič, Marinček, Kelenc, Notesberg. Trener: Nikola Bistrovič. Ptujske rokometašice so odigrale svoje prvo pripravljalno srečanje v okviru priprav na novo sezono v 1. slovenski ženski rokometni ligi in sicer v Zagrebu, proti domači Lokomotivi, ki jo vodi znani trener Josip Šojat. To je bil praktično prvi resnejši stik z žogo za igralke iz Ptuja, ki so se do 17. minute dobro držale, saj so takrat vodile z rezultatom 7:6. Sledilo je obdobje dobre igre rokometašic Lokomotive, ki so prepričljivo dobile prvi polčas. Prednost domačih je bila vedno višja in na koncu so slavile visoko zmago. Vsekakor pa je potrebno omeniti, da so rokometašice Lokomotive v višji stopnji pripravljenosti, saj so z vadbo pričele veliko prej od svojih nasprotnic iz Ptuja. Danilo Klajnšek Rokomet • Jeruzalem Ormož Vzpodbuden začetek Ormožanov Prijateljska tekma: Jeruzalem - Crvena zvezda 33:28 (16:14) Jeruzalem: G. Čudič, Cvetko; Bel-šak 5, Korpar 2, Krabonja 2, Halilovič 1, Radujkovič, Bogadi 2, R. Bezjak 6 (1), B. Čudič 9 (5), Sok 2, Hebar, Pisar 4, Sam. Korez, Potočnjak. Trener: Saša Prapotnik. Crvena zvezda: Aleksič, Živojinovič, Dimitrijevič; Pavlov 5 (1), Radanovič 1, Ščepanovič 6, Lekovič, Mihajlovič 5 (1), Pejovič 6, Karleuša 1, Čirič 1, Petrovič 1, Nenadič, Stojkovič, Glišič, Zelenovič, Miloševič 2. Trener: Vuk Roganovič. Sedemmetrovke: Jeruzalem 6/7, Crvena zvezda 2/2. Izključitve: Jeruzalem 12, Crvena zvezda 6 minut. Na Hardeku je padla nekoč slovita, danes pa povsem povprečna beograjska Crve-na zvezda. Meseca septembra jih kot srbske prvake čakajo kvalifikacije za uvrstitev v ligo prvakov proti beloruskemu prvaku Brestu Meškovu. Glede na prikazano v Ormožu se jim slabo piše. »Jeruzalemčki« so s svojo igro proti rdeče-belim že nakazali stil svoje igre, ki bo temeljil na trdni obrambi s prehodi v hiter protinapad. V lepem številu se je obeh prvih kontrolnih tekem udeležila tudi publika. Za začetek več kot vzpodbudno. UK Športno plezanje • Tekma svetovnega pokala na Kitajskem Markovičeva prvič letos brez finala Najboljši športni plezalci in plezalke na svetu so pretekli vikend tekmovali za točke svetovnega pokala v Kitajskem Ximingu. Ptujčanka Mina Mar-kovič na četrti letošnji tekmi za svetovni pokal prvič ni prišla v finale; osvojila je končno 17. mesto. Medtem, ko se Markovi-čevi nastop ni posrečil, je bila s svojim nastopom in zmago zelo zadovoljna druga Slovenka Maja Vidmar, ki je dosegla drugo zmago v nizu. Po prihodu iz Kitajske se Markovi-čeva ni preveč obremenjevala zaradi povprečne uvrstitve in je o svojem nastopu dejala: »S svojim plezanjem sem razočarana, saj res nisem pokazala vsega, kar znam. Napake sem delala skozi celo smer, dobro Mina Markovič Tekma SP v Ximingu, rezultati: 1. Maja Vidmar (Slo) 2. Angela Eiter (Avs) 3. Yuka Kobayashi (Jap) 17. Mina Markovič (Slo, PD Ptuj) sem plezala le v kvalifikacijah, kjer nas je osem plezalk prišlo do vrha. V polfinalu sem čutila malo nezaupanja in sem slabše »delala« predvsem z nogami.« Najboljša športnica lanskega leta v Mestni občini Ptuj je letos nanizala v svetovnem po- kalu niz vrhunskih uvrstitev, saj je bil druga, sedma in osma, medtem ko je bila na mastersu šesta. O prvem delu sezone Markovičeva pravi: »Do sedaj mi je zares šlo zelo dobro, tako da sem zadovoljna s svojim plezanjem in rezultati. Ti rezultati so celo boljši kot sem pričakovala, saj sem trenutno na 4. mestu v skupni uvrstitvi svetovnega pokala in na 5. mestu na svetovni jakostni lestvici najboljši športnih plezalk sveta.« Do naslednjega vrhunca sezone svetovnega prvenstva v španskem Avilesu, ki bo od 17. septembra do 23. septembra, Markovičeva ne bo počivala, ampak jo že v začetku meseca septembra čaka posebna tekma v italijanskem Arcou, kjer bo na povabilo organizatorjev plezalo le osem najboljši plezalk na svetu. Lani je Ptujčanka na svetovnem prvenstvu dosegla deseto mesto, zato ima v Avilesu naša športna plezalka bolj skromne želje: »Na svetovnih prvenstvih so zmeraj prisotna presenečenja. Moja želja je, da bi na tekmovanju plezala dobro in popravila lansko uvrstitev.« Mina Markovič sodi v sam vrh najboljših športnih plezalk na svetu in je, podobno kot v prejšnjih sezonah, tudi v tej sezoni naredila v rezultat-skem smislu korak naprej. David Breznik Judo m EYOF - Beograd 2007 Selektor Čuš zadovoljen z medaljama Beograd 21. - 28. 7. 2007. Slovenska reprezentanca mladih športnikov med 16. in 18. letom je na 9. olimpijskem festivalu evropske mladine (EYOF) svojo nalogo opravila odlično, saj se domov vrača s šestimi medaljami, od tega dvema bronastima v judu. Drugo mesto je v finalu troskoka dosegla Maja Bratkič. Za plavalno odličje je poskrbela Kranjčanka Urša Bežan, ki je bila druga. Teniški del karavane je lahko prav tako silno zadovoljen, saj je Polona Hercog med posameznicami pometla s konkurenco ter se tako veselila prvega zlatega od-ličja na tako pomembnem tekmovanju; hkrati je to tudi edino zlato za slovensko odpravo. Hercogova je v navezi z Mihom Plešnikom v mešanih dvojicah osvojila še srebrno odličje. Največ odličij so naši mladi športniki osvojili leta 1999 na Danskem, deset; najmanj pa leta 1997 v Lizboni in 2003 v Parizu, ko so dobili le štiri od-ličja. Športne igre mladih ali nekakšne olimpijske igre na ravni Evrope so največje tekmovanje za športnike te starosti, zato je vsekakor čast za tiste, ki so si priborili mesto v ekipi, ki se ji ponuja skok na vrh med vrhunski šport. Športniki se tudi zaobljubijo, da bodo tekmovali v športnem duhu, spoštovali pravila ter da ne bodo uživali prepovedanih substanc ali poživil. Našo državo so mladi v vsej zgodovini dostojno zastopali na tekmovanjih tega ranga ter se domov večinoma vračali z vrhunskimi rezultati ter medaljami. Mnogi izmed njih so danes vrhunski tekmovalci ter ambasadorji slovenskega športa. Svojo kariero so tako začeli tudi mnogi slovenski judoisti, med njimi tudi Urška Žolnir, ki je kasneje osvojila tudi olimpijsko kolajno. Med več kot 3.000 športniki je v Beogradu na Eyofu nasto- Slovensko delegacijo na Olimpijskem festivalu v Beogradu je sprejel tudi slovenski veleposlanik v Beogradu, sicer nekdanji ptujski župan, dr. Miroslav Luci. Sprejemu so med drugimi prisostvovali podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec, selektor slovenske judo reprezentance Vlado Čuš in dobitnici prvih medalj za Slovenijo Kristina Vršič (judo) in Maja Bratkič (atletika). palo 57 Slovencev, ki so tekmovali v atletiki, kolesarstvu, športni gimnastiki, plavanju, tenisu, judu in vaterpolu. Pred pričetkom prvenstva se je največ pričakovalo od judoistov, ki so pred dvema letoma osvojili kar 3 zlate kolajne (tudi ptujska judoistka Lea Murko), ki pa so tudi tokrat navdušili z dvema osvojenima medaljama. Na tokratnih igrah je za prvo slovensko odličje poskrbela ju-doistka Kristina Vršič (JK Du-plek), ki si je okrog vratu obesila bronasto medaljo, uspeh pa sta še isti dan dopolnila Uroš Kavčič (JK Murska Sobota) s petim ter Andraž Jereb (JK Alpina Žiri) s sedmim mestom. Judoistična odprava pa se je nove kolajne ponovno veselila tudi tik pred zaključkom iger. Jan Ratej (JK Bežigrad) si je namreč v kategoriji nad 90 kilogramov priboril bronasto kolajno. Zadovoljen je bil tudi selektor slovenske judoistične reprezentance, trener JK Drave Ptuj Vlado Čuš, ki je dejal: »Do- bro delo v klubih in v okviru reprezentance je prineslo izjemen uspeh tudi na tem prvenstvu. Dve bronasti medalji Vršičeve in Rateja, 5. mesto Kavčiča in 7. mesto Jereba so dosežek ki nas uvršča v prvo četrtino najuspešnejših držav med judoisti. Verjamem da Motokros bodo ti reprezentantje, med katerimi se je letos zelo dobro izkazala tudi ptujska judoist-ka Urek Urška z dobrim delom in vztrajnostjo napredovali in bomo o njih v prihodnjih letih še veliko dobrega slišali.« Sebi Kolednik Peter Tadič na SP v Bolgariji do B finala V bolgarskem mestu Seniev-lo je potekalo letošnjo mladinsko svetovno prvenstvo v mo-tokrosu; na njem je sodeloval tudi Peter Tadič iz Majšperka in sicer v kategoriji do 125 ccm. V številčni in močni konkurenci je mlademu tekmovalcu šlo zelo dobro na treningih in je bil vedno blizu finalne skupine. Žal pa se mu na koncu ni Šah » Ptuj Open« še do nedelje Foto: Črtomir Goznik Sahisti na turnirju »Ptuj Open 2007«, ki od pretekle nedelje poteka v ptujskem Narodnem domu, bodo svoje dvoboje zaključili v nedeljo, 19. 8. Kolesarski novici Guček četrti na Češkem V letošnji sezoni so kolesarji KK Bike - EK Haloze 2002 zelo uspešni, saj se na vseh tekmovanjih uvrščajo na stopničke. Tokrat je veliki uspeh dosegel Andrej Guček, ki je na amaterskem prvenstvu na Češkem v kronometru zasedel četrto mesto. Celjan v vrstah ptujskega kluba nam je o svojih začetkih povedal naslednje: »Za kolesarstvo me je navdušil prijatelj, s katerim sva skupaj vozila za rekreacijo, oziroma za svojo dušo. Ker sem človek izzivov sem se odločil, da stopim stopničko višje in pričel tekmovati v slovenskem pokalnem tekmovanju. Za nastopanje za ptujski klub pa sem se odločil predvsem zato, ker so mi ponudili priložnost nastopanja. V pogovoru z Iztokom Robičem sem o klubu zvedel same dobre stvari, predvsem pa to, da Andrej Guček, KK Bike Ek Haloze je eden najbolje organiziranih kolesarskih kolektivov v Sloveniji. Zato odločitev ni bila tako težka.« Nastop na amaterskem prvenstvu pa je prineslo tudi zelo dobro uvrstitev za Andreja. »Uvrstitev tik pod stopničke je zame zelo dobra, še posebej če upoštevam dejstvo, da je to moja prva tekmovalna sezona, hkrati pa je to nagrada za dobro delo, ki sem ga opravil. V bistvu pa je to zame izhodiščna točka za nadaljnje delo in še višje rezultate, ki si jih želim doseči v prihodnji tekmovalni sezoni,« je dejal Andrej Guček. Lenartčani v Avstriji Mladi kolesarji TBP Lenart so nastopili na tridnevni etapni dirki v Avstriji, kjer so bili v številčni konkurenci uspešni, predvsem pa so si nabrali potrebne izkušnje. Tako je v 1. etapi v konkurenci U - 15 dosegel Primož Krulik petnajsto, Marko Pavlič pa sedemnajsto mesto, v 2. etapi je Dani Pšajd bil sedmi, Simon Komperšak pa petnajsti; v tretji etapi je Dani Pšajd bil deseti, Simon Komperšak pa petnajsti. V skupnem seštevku je bil najboljši Dani Pšajd, ki je po treh etapah zasedel trinajsto, Marko Pavlič sedemnajsto, Simon Komperšak pa devetnajsto mesto. V konkurenci mlajših mladincev je Andrej Rajšp po treh etapah zasedel dvanajsto mesto. Danilo Klajnšek izšlo, saj je finale »zgrešil« za pičle pol sekunde. V nastopu v B - finalu pa je zadel osmo mesto. Verjetno bi bila v tej vožnji uvrstitev še boljša, če Peter ne bi imel težav na štartu. Sicer pa mladega motokrosista iz Majšperka že to nedeljo čaka nastop na državnem prvenstvu v Šentvidu. Danilo Klajnšek Peter Tadič Foto: DK Foto: DK 40 let NK Gerečja vas Ponosni na opravljeno delo V Športnem parku Gerečja vas je bilo 15. avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja izredno slovesno, domače športno društvo je namreč praznovalo 40-let-nico uspešnega delovanja. Praznični dan so delili s številnimi prijatelji nogometa, nekdanjimi in sedanjimi igralci, donatorji, sponzorji ter gosti od blizu in daleč. Domači nogometaši so odigrali tudi dve prijateljski srečanji z Aluminijem in Mariborom Branikom. Ogledal si ju je tudi športni direktor mariborskih nogometašev Zlatko Zahovič. V kulturnem programu je zapel mešani pevski zbor Gerečja vas, ki ga Foto: Črtomir Goznik Na praznični dan so nogometaši Gerečje vasi odigrali dve prijateljski tekmi, prvo z Aluminijem, drugo z Mariborom Branikom. Med gledalci je bil tudi športni direktor Maribora Zlatko Zahovič. Foto: Črtomir Goznik Štefan Lukas, predsednik SD Gerečja vas, eden od sedmih dosedanjih predsednikov. ŠD Gerečja vas so vodili še Branko Kirbiš, Janez Turnšek, Karl Svenšek, Darko Drevenšek, Martin Turk in Jože Panikvar. vodi Peter Krajnc, zaigrala pa sta tudi ansambla Plamen in Ptujskih pet v novi sestavi. Udeležence prireditve ob 40-letni-ci ŠD Gerečja vas je pozdravil predsednik Štefan Lukas, ki je skupaj s podžupanom Karlom Svenškom podelil zahvale vsem, ki so društvu pomagali pri izgrajevanju nogometne ekipe in športnega parka. V imenu občine Hajdina je govoril župan Radoslav Simonič, ki je društvu zaželel še veliko Foto: Črtomir Goznik SD Gerečja vas se je ob svoji 40-letnici zahvalilo številnim posameznikom, sponzorjem in donator-jem, ki so jim vsa leta stali ob strani, jih podpirali na športnem poligonu kot tudi pri izgrajevanju športne infrastrukture. Nogomet • Turnir v Slovenji vasi Prvo mesto ekipi iz Starš Nogometni klub Slovenja vas je minulo soboto in nedeljo izpeljal memorialni nogometni turnir, ki je potekal v čast vsem preminulim članom njihovega kluba. Na turnirju je nastopilo pet ekip (Grajena, Starše, Hajdo-še, Zlatoličje in Slovenja vas), v nedeljski finalni del pa so se uvrstile prve tri. Prizadevnim domačim organizatorjem jo je v soboto nekoliko zagodel dež, zato pa je bilo toliko bolje v ne- deljo, kjer so lahko številni ljubitelji nogometa videli tri lepe nogometne predstave. Največ je prikazala okrepljena ekipa iz Starš, za katero igra tudi nekdanji igralec Drave Aljaž Zajc. Pred poslednjo tekmo finala športnih in drugih uspehov, občina jim bo tudi v bodoče pomagala v okviru svojih možnosti. Ob občinskem prazniku Hajdina pa bo društvo prejelo občinsko priznanje. Prvo igrišče so imeli gere-ški nogometaši na zadružnem pašniku. Na pobudo mladih je leta 1967 prišlo do ustanovitve športnega društva. Zgodovino društva so začeli pisati Branko in Martin Kirbiš, Franc in Stanko Paveo, Maks, Martin in Franc Kajsersberger, Darko, Janez, Marjan, Štefan in Franc Drevenšek, Franc Kiseljak, Milko Panikvar, Janez Turnšek, Mirko Vogrinec, Ivan Dreven-šek, Franc Pauko in takratni predsednik vaškega odbora Ivan Zupanič. V občinski nogometni ligi so pričeli tekmovati že v letih 1967/68; od začetka tekmujejo v vijoličastih dresih. Kmalu so se preselili na novo lokacijo, kjer so še danes in kjer so pričeli izgrajevati športni park. V štirih desetletjih se je nabralo precej lepih uspehov, v letih 1998/99 so se uvrstili v III. SNL, danes tekmujejo v Štajerski nogometni ligi. Danes imajo več kot sto članov v vseh starostnih kategorij. Na praznični dan so se s ponosom spomnili na opravljeno delo. V Športnem parku Gerečja vas je bilo 15. avgusta veselo še dolgo v noč. MG so se v eksibicijskem srečanju pomerili nekdanji igralci Slovenje vasi in sedanja mlajša generacija, ki se po enoletnem premoru spet pripravlja za nastop v B. ligi MNZ Ptuj. REZULTATI - FINALE: Grajena - Starše 1:3, Hajdoše - Grajena 2:0, Starše - Hajdoše 2:0. VRSTNI RED: Starše 6, Haj-doše 3 in Grajena 0 točk. DK Skupinski posnetek udeležencev eksibicijske tekme nekdanjih igralcev Slovenje vasi in sedanje mlajše generacije. Športni napovednik Nogomet 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 5. KROGA - SOBOTA 17.00: Koper - Interblock, Domžale - Maribor; NEDELJA 17.00: Drava - Nafta, Livar - Prlmorje; NEDELJA 20.00: HIT Gorica - MIK CM Celje. 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 2.KROGA - SOBOTA 17.30: Aluminij - Rudar Velenje, Krka - Zagorje; NEDELJA 17.30: Mura 05 - Bonifika, Bela Krajina - Zavrč, Triglav Gorenjska - Krško. 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD PARI 2.KROGA - SOBOTA 17.30: Kovinar Štore - Paloma, Trgovine Jager - Pohorje, Koroška Dravograd -Črenšovci; NEDELJA 17.30: Stojnci - Tehnostroj Veržej, Odranci - Roma, Šmartno 1928 - Maleč-nik, Dravinja - MU Šentjur. ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA PARI 1. KROGA - SOBOTA 17.30: Šoštanj - Šentilj Jarenina, Partizan Fram - Simer Šampion, AHA EMI Bistrica - Gerečja vas Unuk-šped, Zreče - Podvinci, Oplotnica GIC Gradnje Rogaška; NEDELJA 17.30: Železničar - Mons Claudius, Holermuos Ormož - Peca. 1/16 FINALA MNZ PTUJ SOBOTA 17.00: Boč - Bukovci, Rogoznica - Spodnja Polskava, Pragersko - Podlehnik, Graena - Hajdina, Apače - Tržec; NEDELJA 10.30: Hajdoše - Slovenja vas, Skorba - Leskovec; NEDELJA 17.30: Gorišnica - Lovrenc, Zgornja Polskava - Cirkulane. 1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA 3. KROG: Britof - Aluminij 1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA 3. KROG: Britof - Aluminij LIGA - U 14 VZHOD 2. KROG: Aluminij - MIK CM Celje (sobota 11.00), Simer Šampion - NŠ Poli Drava (10.00) 2. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD 2. KROG: Malečnik Maribor - NŠ Poli Drava 2. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA 2. KROG: Malečnik Maribor - NŠ Poli Drava DK Nogomet • 1. SML, 1. SKL Tokrat uspešnejši mladinci 1. SML REZULTATI 2.KROGA: Aluminij -Bilje Primorje 2:0, Mura 05 - Rudar Velenje 2:2, Domžale - HIT Gorica 3:1, Triglav - Maribor 1:7, Koper CM - MIK Celje 1:1, Dravograd - Britof 3:1, Svoboda - Interblock Factor 1:2 1. MARIBOR 2 2 0 0 2. DOMŽALE 2 2 0 0 3. MIK CM CELJE 2 110 4. RUDAR (V) 2 110 5. DRAVOGRAD 2 1 0 6. INTERBLOCK F. 2 10 7. BILJE-PRIMORJE 2 1 0 8. HIT GORICA 9. BRITOF 10. ALUMINIJ 2. TRIGLAV 2 2 0 0 3. KOPER 2 2 0 0 4. INTERBLOCK F. 2 110 5:2 4:2 11. MURA 05 12. KOPER 13. SVOBODA 14. TRIGLAV 2 1 0 2 1 0 2 1 0 2 0 1 2 0 1 2 0 0 2 2 0 0 2 9:1 6 5:1 6 5:1 4 5:2 4 4:4 3 3:3 3 3:3 3 3:4 3 2:3 3 1 1 0 5. HIT GORICA 6. DOMŽALE 7. BRITOF 8. ALUMINIJ 9. RUDAR (V) 10. DRAVOGRAD 2 11. MARIBOR 2 12. MIK CM CELJE 2 0 0 2 13. MURA 05 2 0 0 2 14. SVOBODA 2 0 0 2 5:2 6:5 1 0 1 1 0 1 0 0 2 4:5 4:7 3:5 0:2 2:7 1. BILJE-PRIMORJE 2 2 0 0 7:0 6 4:2 4 3:2 4 1 0 1 1 0 1 1 0 1 1:1 3 2:8 0 2:4 2:4 1:3 1:3 0 1:10 0 ALUMINIJ - BILJE PRIMORJE 2:0 (2:0) STRELEC: 1:0 Krajnc (26), 2:0 Krajnc (30) ALUMINIJ: Llpovac, Kušar, Rešek, Draškovlč (Lončarlč), Žmavc, Mlha Lešnik, Rotman, Vajs, Bečlrl (Rav-njak), Meznarlč (Šešo, Kušar), Krajnc (Kamenšek). Trener: Bojan Flls 1. SKL REZULTATI 2. KROGA: Aluminij - Bilje Primorje 0:1, Domžale - HIT Gorica 1:2, Mura 05 - Rudar Velenje 2:3, Triglav - Maribor 2:1, Dravograd - Britof 4:1, Koper - MIK CM Celje 1:0, Svoboda - Interblock Factor 1:3 ALUMINIJ - BILJE PRIMORJE 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Jogan (11) ALUMINIJ: Zajc, Jovlč, Petek, Mlakar, Polajžer, Medved, Delamea, Kek (Sltar), Hajšek, Mllec, Plslak. Trener: Slmon Vldovlč. LIGA - U 14 VZHOD REZULTATI 1. KROGA: Slmer -Alumlnlj 0:0, Dravograd - AHA Emml Blstrlca 4:0, Le cog Sportlf - MIK CM Celje 1:3, Tehnostroj Veržej - Marlbor 0:3. Srečanja NŠ Poll Drava - Ljutomer, Rudar Velenje - Davldov Hram ln Nafta -Mura 05 bodo odlg-rane kasneje. SIMER ŠAMPION -ALUMINIJ 0:0 ALUMINIJ: Frlež, Dvoršak-Špehar, Cesar, Babšek, Ornlk, Jus (Pungar-šek), Žurej (Gajser), Pulko, Sltar, Horvat, Šešo. Danilo Klajnšek Kolesarstvo • Maraton po Prlekiji Na maratonu 772 kolesarjev Na maratonu po Prlekiji, ki se je iz term Banovci preselil v bioterme Mala Nedelja, je sodelovalo 772 kolesarjev, ki so se pomerili v treh težavnost- nih preizkušnjah, na progah v dolžini 20, 45 in 65 kilometrov. Največ svojih članov (70) je prispeval Tondach Boreci, 24 jih je prišlo iz Triglava, 15 pa iz Ruš. Najstarejša udeleženca sta bila Miroslav Mihec iz Maribora (82 let) in Marica Stanek iz Radencev (70 let). NŠ Sejemski tek v Ljutomeru Množična udeležba tekačev Tradicionalnega, že 12. sejemskega teka se je v okviru občinskega praznika udeležilo 193 tekačev vseh starostnih kategorij. Tekmovalci, pretežno iz severovzhodne Slovenije in Hrvaške, so se pomerili po ulicah mestnega središča na razdalji 250, 450 in 900 metrov ter na relaciji Ljutomer-Cezanjevci-Ljutomer (3000 in 8500 metrov). Zmagovalci po posameznih kategorijah na razdalji 8500 metrov so bili - člani (do 19 let): Matej Nidorfer (TS Radenska); 20-29 let: David Rihtarič (ŠD Severovzhod), 3039 let: Ivan Čorba (TS Ivanec); 40-49 let: Jože Kirm (Tržič); 50-59 let: Branko Lehner (AK Lenart); 60-69 let: Rajko Zupančič (AD Maribor 98); 70 let in st.: Albert Lazar (Filipides Nova). Članice (do 29 let): Katja Vrdjuka (ŠD Severovzhod); 30-39 let: Darja Kokalj (MNZ Policija); 40-49 let: Bernarda Ivančič (MNZ Policija); 50-59 let: Fani Podkrajšek (ŠD Izlake); 60 let in st.: Lojzka Bratuša (TS Radenska). Niko Šoštarič Foto: NS Foto: NS Fit na kolesu Rekreativni intervju z igralcem Vojkom Belšakom Tokrat smo se o kolesarjenju pogovarjali z nekom, ki je sicer iz malo drugačnih vod. Igralca Vojka Belšaka verjetno najbolj poznate iz televizijske oddaje Spet doma, v kateri je upodobil duhovitega in zaljubljenega Robija. Suveren, razmišljujoč in odločen poklicni igralec se je rodil na Ptuju, kjer je med študijem igre na Akademiji za glasbo, režijo, film in televizijo začel svojo igralsko kariero. Temu je sledila prva zaposlitev v SSG Trst, kasneje pa je s svojim delom zaznamoval odre v Kopru in Mariboru, trenutno pa je član ansambla SNG Nova Gorica. Zase pravi, da je vsaka vloga, ki jo odigra, korak naprej v igralski rasti, začetek ustvarjanja pa se začne nekje znotraj samega sebe. Dobra kondicijska pripravljenost, tako fizična kot psihična, sta tudi v igralstvu ključna dejavnika pri premagovanju izzivov in doseganju ciljev, poudarja. Igralstvo je eden od poklicev, v katerih so vztrajnost, motivacija in dober tempo še posebej pomembni. Za to pa je seveda potrebna tudi dobra kondicijska pripravljenost. Kako jo vi ohranjate? Da lahko kljubujem vsakodnevnim Izzivom, ki jih od mene zahteva Igralski poklic, dobro kondicijsko pripravljenost ohranjam predvsem s tekom v naravi in kolesarjenjem, nekako v razmerju 80 proti 20. Kako zahteven je poklic igralca? Vam med pripravami na nove vloge ostane še kaj prostega časa? Sem zagovornik tega, da je treba vedno združiti prijetno s koristnim. Samo igranje na odru in kup drugih obveznosti, ki jih predme postavlja naporen dan, niti niso časovno tako obremenjujoče. Večino časa mi vzame predvsem vožnja na cesti. Glede prostega časa pa je tako, da ga ni, če si ga ne vzameš, in tudi do popolnosti izkoristiš. Kako pa izkoristite svoj prosti čas? Kakšno vlogo imata pri tem rekreacija in zdravo prehranjevanje? Jutro je moj čas za rekreacijo. Ob osmih tek po gozdu v bližini ali pa popoldansko kolesarjenje po bližnjih kolesarskih poteh s hčerko v otroškem sedežu. Tek in kolesarjenje se mi zdita še posebej primerna, ker sta tako rekoč zastonj. Potrebuješ le dobro kolo in tekaške copate, pa si na konju, obenem pa nisi vezan na odpiralne čase fitness centrov ali plavalnih bazenov. Tudi zdrava prehrana je v mojem življenju zelo pomembna. Izbiram jedi, ki jih potrebujem in ki si jih moje telo zaželi, tako ne zadovoljim samo organizma, ampak delujem tudi v zadovoljstvo duše. V zadnjem času posegam predvsem po zdravi mediteranski prehrani in se poslužujem načela, da sam poskrbim za to, kaj bom jedel. V vlogi Robija, ki ste ga upodobili v pogovorni oddaji Spet doma, ste dali vtis, da ste odličen »Sam svoj mojster«. Ste morda kdaj tudi sami doma popravili ali pa celo sestavili kakšno kolo? Seveda. Doma sem obkrožen s samimi ženskami in že po pravilih so tovrstna opravila moško delo. Sem že zakrpal kakšno gumo in nastavil kolesarski sedež, vendar pa je dandanes tehnologija tako napredovala, da kakršnokoli bolj zapleteno »operacijo« raje zaupam strokovnjakom, ki so za to še najbolj usposobljeni. Pravite, da za ohranjanje kon-dicijske pripravljenosti tudi kolesarite. Vedno kolesarite sami in samo zase, ali pa se tudi kdaj udeležite kakšnega rekreativnega ali tekmovalnega maratona? Najraje kolesarim sam oz. v družbi moje hčerke. Sem pa že večkrat razmišljal, da bi se kdaj preizkusil tudi na kakšnem takšnem dogodku. Vendar pa si moram najprej kupiti primerno kolo, saj si ga trenutno sposojam od punce. Hkrati pa vedno znova izgubim kondici- jo, ko jo končno naberem. Redna vadba je torej izredno pomembna. Glede na zahtevnostno stopnjo Poli maratona, o katerem sem že precej slišal, pa resno razmišljam, da bi se ga letos udeležil, če bom seveda lahko pobegnil drugim manj prijetnim obveznostim. Kaj bi sporočili ljudem, ki se že rekreirajo in tistim, ki tega še ne počnejo? Predvsem, da nam sodobna družba in sodoben način življenja krade pomemben čas. Pri ogromno ljudeh ne gre za to, da se nočejo re-kreirati, ampak da so ujeti v neke urnike. Rekreacija in zdravje nista nekaj samoumevnega, ampak vrednota, v katero je potrebno tudi vlagati, tako čas kot tudi denar. NAGRADNI Poli maraton REBUS Rešitev Poli maraton rebusa, ki smo ga objavili prejšnji petek, se glasi 5. Poli kolesarski maraton, kar je pravilno ugotovilo 7 bralcev. Med njimi smo izžrebali g. Edija Kozela s Ptuja, ki za nagrado prejme brezplačno prijavnino na največji kolesarki rekreativni dogodek v Sloveniji - 5. Poli maraton, ki bo 8. septembra na letališču Moškanjci pri Ptuju. Nagrajencu/nagrajenki čestitamo, za vas pa smo že pripravili nov izziv! Poženite svoje male sive celice, rešite spodnji rebus in zadenite nagrado! Če se kolesa sreče privrtijo do vas, vam lahko prinesejo privlačno nagrado - brezplačno prijavnino za 5. POLI maraton! Pravilno rešitev rebusa skupaj z vašimi osebnimi podatki (ime, priimek, naslov, davčna številka, telefon) do ponedeljka, 20.8., z dopisnico pošljite na naslov: Dialog-si.net, Slovenska 54, 1000 Ljubljana, ali pa do torka, 21.8., na e-mail naslov: rebus@polimaraton.si. Ne pozabite pripisati Nagradni Poli maraton rebus. Nagrajenec, ki ga bomo izžrebali med pravilno prispelimi odgovori, bo objavljen v naslednji petkovi številki Štajerskega tednika! P.S. - Idejo za rešitev rebusa lahko poiščete tudi na www.polimaraton.si! Če hočeš biti fit Če si želiš zabaven dan Če ti je kolo užitek _II M A K^ATO f* www.polimaraton.si Zabavno fit s kolesom! Letališče Moškanjci pri Ptuju 8. september 2007 Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji! Kuharski nasveti Slive Slive se bolj raznolike kot večina drugega sadja. Razlikujejo se po času zorenja, obliki in barvi plodov in po okusu. V Evropi so doma okroglasto-ovalne, mod-ro-vijoličaste slive, ki vsebujejo veliko sladkorja in imajo okusno sredico oziroma meso. Večina sliv ima izrazito vdolbinico po dolgem in se po tem razlikuje od češpelj. Podolgovate češplje imajo čvrstejšo meso, ki ga lahko z lahkoto odstranimo od koščice. Slive so cenjene kot namizno sadje in sadje, iz katerega lahko pripravimo številne jedi in sadne izdelke. Večina sliv dozoreva v prvi in drugi polovici avgusta; najprimernejši čas obiranja določimo po temeljni barvi kože, po številu dni od cvetenja do obiranja, čvrstosti ploda in razmerju med sladkorji in kislinami. Slive, razen nekoliko večje količine sladkorja, vsebujejo še nekaj kislin in beljakovin in niso primerne za dolgo skladiščenje. So pa zaradi sladkorja in kislin odlično živilo za predelavo. Posušene slive imajo visoko energijsko in di-etetično vrednost, zato jih kot suhe prav tako uporabimo za namizno sadje. Slive pa vedno pogosteje uporabljamo tudi pri pripravi slano sladkih jedi. Tako so slive z čvrstim mesom primerne tudi za peko na žaru in jih ponudimo kot prilogo. Pred peko na žaru jih najprej razpolovimo. Z majhnim ostrim nožem zarežemo okrog koš-čice. Ravnamo se po vdolbini Tačke in repki Garje pri muci Bralka Anica iz Ptuja ima doma psička mešančka, starega 3 leta, in muca, starega 5 let. S ceste jo pobrala oziroma rešila pred smrtjo drobnega mladega mucka, nekaj mesecev starega, ki pa ima glavo polno krast, tudi v ušesih se vidi črna vsebina in mucek se močno praska po glavi in ušesih. Veterinar ji je omenil, da ima verjetno garje. Dobil je tudi injekcijo, vendar se še dalje močno praska. Gospo Anico skrbi, ali se lahko njen kužek in mucek ali pa celo ona sama naleze garij od malega muca in kako ukrepati. Glede na opisano klinični na slivi. Polovico slive ločimo, da sprostimo koščico. Če se meso še drži koščice, si pomagamo z nožem. Koščico odstranimo in slive po želji olupimo. Nato jih glede na njihovo velikost narežemo na krhlje ali na lističe. Tako narezane med samo peko na žaru začinimo s soljo in rahlo popramo. Na žaru jih pečemo s pomočjo manjše količine surovega masla. Med samo toplotno obdelavo pa slive pridobijo na barvi. Od toplotnih postopkov bi slive lahko tudi dušili s pomočjo sladkorja, saj so za sladke jedi kisle, zato jim zmeraj dodajamo sladkor. Tako kot jabolčne rezine pa so tudi olup-ljene slive, katerim odstranimo koščico, primerne tudi za cvrenje. Preden jih ocvremo, jih dodatno sladkamo, vdol-binico lahko napolnimo s sladkim gostim nadevom, kot so nadevi iz orehov, lešnikov ali kokosov nadev, jih nato pa-niramo v razžvrkljanem testu in na hitro ocvremo. K tako pripravljenim ocvrtim slivam ponudimo tekočo sladko kre- mo ali tolčeno sladko smetano. Od krem lahko zraven ponudimo vanilijevo ali orehovo kremo ali poljubni sladoled. Slive pa so primerne tudi za pripravo sladkih cmokov in teh najverjetneje pripravimo največ. Slivove cmoke lahko pripravimo iz krompirjevega, skutnega, paljenega ali rezan-čevega testa. Najpogosteje uporabimo za osnovo krompirjevo in skutno testo. Skut-no testo najbrž zato, ker ga izredno hitro pripravimo in tako lahko tudi v zadnjem trenutku pripravimo hiter sladki dodatek ali jih pripravimo za večerjo in zraven ponudimo še sladki puding ali kompot. Slive pa so primerno sadje tudi za pripravo sadnih izdelkov. Tako je prav slivova marmelada ena izmed najbolj cenjenih domačih marmelad. Zraven odličnega okusa in arome se ponaša še s temno modro - vijoličasto barvo, ki nam v veliki meri kasneje pomaga za dekoracijo sladkih jedi. Manjšo količino slivove marmelade pripravimo v kratkem času in še stanovanje smo lepo odišavili z naravnim vonjem. Marmelado pripravimo tako, da slive operemo po želji, olupimo in jih grobo narežemo, lahko pa v multi-praktiku tudi zmeljemo. Tako pripravljene vsipamo v večjo kozico z dvojnim dnom, da se sadje ne prijema. Narezane slive vkuhavamo približno dve uri in nato dodamo večjo količino ogretega sladkorja. Na tri kilograme zmletih sliv dodamo en kilogram in pol ogretega sladkorja. Marmelado kuhamo še toliko časa, da se sladkor stopi in se marmelada dovolj zgosti. Slivova marmelada bo imela izrazitejšo barvo, če jo ves čas vkuha-vanja kuhamo odkrito. Slive pa tudi drugod v svetu uporabljajo za pripravo slanih in sladkih jedi. Tako jih v Franciji pripravljajo skupaj s svinjino, prav tako tudi dušene z govedino in marelicami. Na Nizozemskem iz sliv pripravijo slano - sladko omako in jo ponudijo k jedem iz divjačine, Brazilija pozna sladko slivovo juho, zraven katere vedno ponudijo opečeni toast, v Nemčiji pa pripravljajo sladki slivov kolač, tako kot tudi pri nas. Zraven tega pogosto pripravimo še slivovo pito, zavitek. Nada Pignar, profesorica kuharstva sliko ima verjetno vaš mali mucek res garje po glavi in verjetno tudi v ušesih. Precej pogoste so pri mucih, ki so brez doma in rastejo v slabih prehranjevalnih razmerah. Najpogostejša vrsta garij pri mucah je Notoedres cati. Gar-javci naseljujejo vrhnjo plast kože po glavi in z glave se lahko razširijo po vsem telesu. Na koži povzročajo močno vnetje, rdečico, kraste in močan sr-bež. Pri psih so najpogostejši Sarcoptes scabei. Samica vrta kanale v koži, v katere leže jajčeca. Razvojni krog od jajčeca do odrasle garje traja 17 do 21 dni. Pri kužkih se spremembe Foto: Emil Senčar Na sliki je močno prizadet garjav muc, brezdomček, najdenček v centru Ptuja; sedaj je popolnoma ozdravljen in živi pri družini, ki ga je posvojila. najprej pojavijo na glavi, okoli oči in po smrčku, komolcih, prsih, konicah ušes. Koža močno srbi. Ušesne garje pa povzročajo pršice Otodectec cynotis, ki se pogosto pojavljajo pri mucah in psih. Ušesne pršice se nahajajo v ušesnem kanalu in se tam hranijo z odmrlimi kožnimi celicami. V sluhovodu se intenzivno premikajo, kar živalim povzroča srbenje. Zadeva se močno zakomplicira s pojavom bakterijske okužbe. Pride lahko do močnega gnojnega vnetja sluhovoda, do pre-drtja bobniča in resnih nevroloških znakov pri živali, izgubo ravnotežja in orientacije. Diagnozo je pri malem mucu gospe Anice relativno lahko postaviti. Zraven klinične slike, ki je karakteristična, je potrebno pri diagnosticira-nju kožnih garij narediti globok kožni ostružek, ki ga pregledamo pod mikroskopom. V njem najdemo žive povzročitelje. Ušesne garje pa lahko vidimo z dobrim halogenim otoskopom že v samem ušesu. Otoskop je priprava oz. inštrument za pregled sluhovoda pri ljudeh in živalih. Vidimo premikanje drobnih otodek-tesov in posledično vnetje Vaša vprašanja v zvezi z nego hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: na-biralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. sluhovoda. Prognoza in terapija obeh vrst garjavosti pri mucih in psih je za izkušenega veterinarja zelo ugodna. Garje so popolnoma ozdravljive. Potrebno pa se je držati navodil veterinarja glede aplikacij zdravil in kontrolnih pregledov. Določen procent ljudi lahko v stiku z garjavo živaljo razvije srbeče spremembe po koži v obliki papul, predvsem po rokah in telesu. Parazit se na človeku ne razmnožuje in spremembe večinoma izzvenijo po 14 dneh. Ušesne garje se v nobenem primeru ne zaredijo v človeških ušesih. Gospe Anici svetujem obisk v ambulanti za male živali z vsemi tremi živalcami. Malega muca bomo pregledali in zdravili, starejšemu mucu in psičku pa aplicirali preventivno ampule proti garjam in tako preprečili morebitno okužbo z garjavci. Mali mucek ji bo neizmerno hvaležen in vsekakor se ji bo z igrivostjo, veseljem in dobro voljo oddolžil za njeno dobroto. Emil Senčar dr.vet.med. V vrtu Vrt dobiva jesensko podobo Po dolgih vročih in sušnih poletnih dnevih so avgustovske pogostejše deževne osvežitve oživile tudi vrtno naravo. Jesensko cvetje je iz ovenelosti znova zadehtelo, sveže noči in sončni topli po-znopoletni dnevi so ugodni za zorenje sadja in plodov vrtnin, vrtno rastje pa ob zaključevanju vegetacije in pripravi na zimski počitek že dobiva jesensko podobo. V SADNEM VRTU dozorevajo zgodnje jesenske sorte jablan, hrušk in breskev. Njihovo dozorevanje je lahko časovno neenakomerno. Redkejši in soncu izpostavljeni plodovi se bolje obarvajo in nekaj dni prej dozorijo kot gosteje obloženi na zasenčenih vejah. Glede na namen uporabe pridelka sadja (ali ga nameravamo porabiti v svežem stanju, ga hraniti ali predelati v sokove, mezge ali posušimo) upoštevamo stanje zrelosti. Plodove za hrambo v svežem stanju oberemo v drevesni zrelosti, za sprotno uporabo obiramo plodove v užitni zrelosti, za predelavo pa, ko so že prezoreli in dosežejo največjo možno stopnjo naravnega sladkorja. Sadje obiramo vselej postopoma, kot dozoreva, večkratno obiranje pa ugodno vpliva na razvoj in kakovost plodov, ki pri dozorevanju in obarvanosti zaostajajo. V avgustu je ugoden čas za cepljenje sadnega drevja na način okulacije na speče oko, ki ga lahko opravimo vse dotlej, dokler je podlaga v muževnem stanju. Obrane grme kosmulj, rdečega in črnega ribeza ter drugih vrst jagodičevja oplevemo, izrežemo koreninske izrastke in odstranimo poškodovane veje ter plitvo okopljemo, da se zemlja manj izsušuje. Vso nego grmov opravimo z namenom, da jim čim dalje v jesen zadržimo zdravo zeleno listje. Poganjke malin, ki so letos rodili, porežemo do tal, odstranimo iz nasada in zažgemo, da preprečimo nadaljnji razvoj in širjenje bolezni in škodljivcev. Za redčenje, prikrajševanje vej in znižanje vrhov pri orehih je avgusta najprimernejši čas. Pri pozni zimski rezi orehov je pritisk sokov na nastale rane lahko tako močan, da ob solzenju prično trohneti. V OKRASNEM VRTU je v drugi polovici avgusta čas za sajenje čebulic in gomoljev lilij, irisov, potonik, krokusov in jesenskega podleska, da se, dokler je zemlja še topla, ukoreninijo. Zgodaj posejane dvoletnice mačeh, šebojev, klinčkov, ki so se že razvili v velikost sadik, presajamo ob ugodni vlažnosti zemlje na stalno mesto na cvetlične gredice, da se bodo pred nastopom jesenskih slan dobro ukoreninile in obrasle za boljšo prezimitev. Odcvetele cvetove dalij sproti odstranjujemo, da preprečimo širjenje cvetne plesni na zdrave cvetove, pri gladio-lah pa jih izrezujemo s steblom vred do vrhnjega lista. Mnoge vrste okrasnih trajnic že zaključuje vegetacijo v avgustu in se pripravlja na zimo. Z raznimi opravili, nego, obdelavo, pri nekaterih z dohranjevanjem pomagamo, da bodo za prezimitev čim bolje pripravljene. V ZELENJAVNEM VRTU avgusta sadimo sadike glavnate solate, kolerabice, listnatega ohrovta in rabarbaro, sejemo pa že zimsko solato, motovilec in špinačo za spomladanski pridelek. Ker nam ni znano, kakšna bo zima, je zimsko solato, ki bo prezimila na gredicah na prostem, priporočljivo sejati in presajati v več časovnih presledkih, vsaj eden od posevkov bo gotovo dobro prezimil. Izpraznjene gredice, ki jih ne nameravamo posaditi z jesenskimi vrtninami, zasejemo z rastlinami za zeleno gnojenje. Za setev izberemo mešanico, ki bo po 6 do 8 tednih, še pred nastopom jesenskih slan, godna za odkos. Pokošeno in ovenelo še pred zimo zakopljemo. Takšna gredica je po prezimitvi prva godna za zgodnje vrtne posevke. Miran Glušič, ing. agr. Bkk&kdan 11 avgusta - 23, avgusta 17-petek y 18-sobota J* 19-nedelja 20-ponedeljek 0 21-torek 22-sreda 23-četrtek é- Veličina je izbira Zdravniki se leta dolgo šolajo, da postanejo kvalificirani, da lahko pomagajo ljudem. Nikogar ne poznam, ki bi pustil službo direktorja podružnice in naslednji dan odšel v operacijsko sobo ter izvedel operacijo na očesu. Da se človek lahko usposobi za druge ljudi, mora veliko brati, se uriti in vaditi. Odnosi z ljudmi so najtežji del vsakega posla. Velika veličina je veličina izbire, ne sreča ali naključje. Vsako podjetje želi svojega človeka izuriti. Ne za to, da bo dober, temveč odličen pri delu z ljudmi. To je neprecenljiva veščina, ki je nujna, če želiš pomagati sočloveku. Ljudje so večinoma srečni, če so dobri. Ker da zaslužiš le zase, je dobro čisto dovolj. Vse preveč ljudi hodi na delo le zato, da zaslužijo denar. Redki gredo na delo, da bi bili koristni drugim. Sto ljudi, sto poslanstev. Ljudje namreč hodijo na delo iz različnih razlogov. Če njihovi razlogi niso v skladu s poslanstvom podjetja, se to pozna v zmedi ter izgubi časa in denarja. Mnogi posli propadejo le zato, ker pri njih sodelujejo različni ljudje z različnim poslanstvom. Preden pustite službo, si zapomnite, da obstajajo tri vrste denarja in da ni nobena vrsta boljša od druge. Konkurenčni denar, na primer, ni nič boljši ali slabši od kooperativnega ali duhovnega denarja. Konkurenca ima svoj namen. Konkurenca omogoči, da so cene vse nižje in kvaliteta vse višja. Zaradi konkurence smo poslovneži ves čas na preži, razmišljamo bistro in hitro. Če ne bi bilo konkurence, ne bi bilo toliko novih izdelkov in izumov, ki spreminjajo način življenja. Če ne bi bilo konkurence, bi bilo gospodarstvo še vedno podobno tistemu, ki smo ga živeli pred 20. leti - centralnemu nadzorovanemu tipu. Če ne bi bilo konkurence, bi bilo manj izzivov za podjetnike. Če se kot podjetnik ne boste nenehno izpopolnjevali na vseh ravneh in če ne boste tekmovalni, boste težko preživeli. Če niste tekmovalni, boste težko sodelovali in delali za kooperativni denar. Veliko zaposlenih se na primer spopada s finančnimi težavami le zato, ker so šibki na ravni denarnega toka. Četudi bi dobili povišico, bi finančno ostali revni. Resnični namen posla se skriva v poslanstvu. Ko govorimo o poslanstvu podjetja, govorimo o dveh poslanstvih - o poslovnem in o duhovnem poslanstvu. Posli z duhovnim poslanstvom ustvarijo nek višji namen, s katerim se lahko poistovetijo tudi drugi - recimo - dvigniti finančno blaginjo človeštva. Zadnjič sem srečal prijatelja, ki mi je povedal, kako to delajo v njihovem podjetju. Rekel je: »Svoje partnerje in sodelavce velikokrat spravimo v zadrego, saj jim ponudimo več, kot zahtevajo, ali pa jim njihove naložbe povrnemo hitreje, kot smo se dogovorili na začetku. Zakaj to počnemo? Ker vemo, da če bomo najprej poskrbeli za uspeh naših partnerjev in sodelavcev, si bodo le-ti bolj prizadevali podpreti poslanstvo našega podjetja. V srcu vemo in z našimi izkušnjami smo spoznali, da če postavimo naše partnerje in sodelavce ter naše poslanstvo na prvo mesto, bo temu sledila tudi finančna nagrada. Smo delali kdaj napake? Seveda!« Mitja Petrič Ob zori ljubezni Duševno zdravje Rak (21. 6. - 22. 7.) Ljubezen - ljubeča trdnost zaupanja (1) Nesporno je, da so to zelo nežni, senzitivni in občutljivi ljudje. Seveda si zapolnijo vse stvari do potankosti, in tudi ko ste vi že nekaj davno pozabili, bodo oni to nosili v srcu. Znani so po tem, da se na ljudi navežejo in da jih imajo za svoje. Občutek povezanosti in varnosti je nekaj svetega in od nekdaj težko sprejemajo spremembe. Rak - Oven Na eni strani zanimiva kombinacija, ki se na začetku neizmerno privlači, in čeprav čutita drugače, sta si za nekaj Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966. V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. časa zanimiva. Ko začne Rak Ovna instinktivno omejevati v njegovih aktivnosti, postane Oven nekoliko preveč neposreden in s tem lahko občutljivega in senzitivnega Raka prizadene - včasih tudi podzavestno. Kljub temu da je od začetka intimno življenja zelo prijetno, saj kaj kmalu sprevrže v nočno moro. Seveda obstaja zatem velika nevarnost, da gresta vsak po svoji poti, kajti barčica pluje po nemirnem morju - ali se kdaj to umiri, je odvisno od njiju. Rak - Bik Drug drugega neizmerno dobro čutita, blizu so jima užitki in kuharske veščine. Vsak po svoje se lahko razvajata, in ker spadata med »počasni« znamenji, morata nujno poskrbeti za neko popestritev. Seveda je Rak znan po tem, da nekoliko zaniha in Bik to prav rad tolerira, kajti v zameno dobi ljubezen in varnost. Slednja je tudi skupna vrlina, ki jo potrebujeta in nenazadnje negujeta. Res je tudi dejstvo, da skupaj lahko rešujeta težave, ki lahko nastanejo, in vsak po svoje se zavedata, da je prava pot skupna. Zdi se, da kmalu lahko učita mlade zakonce, kaj pomeni srečen in uspešen zakon. Rak - Dvojčka Dvojček je pravo nasprotje, kajti nekaj mu pomeni družba, zna se poveseliti in biti od časa do časa tudi neodgovoren, Rak pa je zadržan, tih in miren. Pri tej kombinaciji pride to velikih značajskih nasprotji. Težave nastanejo lahko v intimnem življenju. Dvojček težko počaka in Rak noče biti vedno tarča spora. Kaj kmalu se pokaže, da jima je usoda namenila drugo pot. Zdi se, da avantura lahko spodleti že v vsakem začetku. Stvar ostane nekoliko dlje, če Rak zna veselega Dvojčka motivirati. Glede zakonskega življenja pa kaj kmalu sledi ločitev. Rak - Rak Zdi, se da sta si podobna kot jajce jajcu. Tako se težko osrečita, kajti pretirano vlečeta vrvico ljubezni na svojo stran. Seveda je nesporno dejstvo, Redoljubnost Tine je diplomiral, v kratkem naj bi se tudi zaposlil v podjetju očetovega prijatelja. Skrbi pa ga, ker ni redoljuben, že od nekdaj rad zamuja, tudi v šoli je imel pogosto probleme zaradi tega. Rad bi se spravil v red, pa ne ve, kako, na domače pri tem ne more računati, ker se je preselil na svoje. Jutranja prebujanja tako ostajajo zanj nočna mora. Tine je premalo povedal o sebi, o svojem razvoju, soci-alno-kulturnih pogojih družine iz katere izhaja, o vzgojnem ravnanju njegovih staršev, družinskih vrednotah ipd. Vse kaže na to, daje Tinetova osebnostna struktura nevrotično strukturirana, kar pomeni, da je bila v otroštvu ovirana njegova osebnostna rast in ne more vzpostaviti zdravega ravnotežja v sebi in s svetom. Vsekakor je imelo na to največji vpliv vzgojno ravnanje njegovih staršev, ki je bilo verjetno preveč dopuščajoče in tudi onemogočajoče v samostojnosti ter zelo verjetno bile takoj zadovoljene njegove potrebe. Tine teži k navezanosti, samovolji in radostnem sprejemanju vsega novega, sočasno pa se boji vsega predpisanega, določenega, trdnega in urejenega. Nočem špekulirati v zvezi s tem, saj imam premalo podatkov na razpolago, tako da lahko svetujem Tinetu, da poišče pomoč psihiatra ali kliničnega psihologa, ki bosta lahko ugotovila ozadje njegovih težav, ki ga lahko onemogočijo pri zadržanju dela, ki ga ima. Vsekakor se bo moral naučiti živeti, torej čustveno končno dozoreti! Mag. Bojan Šinko da sta vsak po svoje izjemno občutljiva in tako včasih ni potrebno veliko, da se drug drugega prizadeneta. Prepiri pa se ne končajo tako zlahka, ampak se lahko nadaljujejo v nedogled. Modro bi bilo, da vsak na svoji strani premislita, kaj delata, in da se zaneseta na prirojeno intuicijo. Uspeh je vseeno možen, kajti če vsak na svoji strani sprejemata kompromise, je uspeh na dlani. Vi sprašujete. PIP svetuje. PRODAJA DELNIC IN PLAČILO DAVKA V začetku leta sem kupil 10 delnic Krke iz Novega mesta za ceno 800,00 €. Pred časom pa je cena delnic Krke narasla na 1.000,00 €, zato sem delnice prodal po novi ceni. Letos maja pa sem tudi prodal delnice Perutnine Ptuj, ki sem jih prejel v zameno za certifikat. Zanima me, kako je s plačilom davka v primeru prodaje delnic? V kolikor se s prodajo delnic ustvari dobiček - t. i. kapitalski dobiček, ki pomeni razliko med višjo prodajno vrednostjo (1.000 €) in nižjo nabavno vrednostjo (800 €) delnic, se od te pozitivne razlike (200 €) plača davek. Kapitalski dobički so obdavčeni v okviru dohodnine, in sicer v okviru dohodka iz kapitala. Za to vrsto dohodka veljajo posebna pravila ter se tudi obdavčuje ločeno od dohodnine. V kolikor se v posameznem davčnem letu ustvari kapitalski dobiček, v Vašem konkretnem primeru je to letos, se mora najkasneje do 28. 02. naslednjega leta pred pristojnim davčnim uradom vložiti napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, ki so bile izvedene v preteklem davčnem letu. V napovedi se morajo zabeležiti nabavne in prodajne vrednosti vrednostnih papirjev, stroški, ki ste jih imeli s pridobitvijo ali odsvojitvijo, saj se vam določen delež stroškov prizna kot davčno priznan strošek ter tako znižuje vašo davčno obveznost. V kolikor ste delnice pridobili in odsvojili preko borzno posredniške hiše, vam bo le-ta tudi posredovala podatke za izpolnitev vaše davčne napovedi. Višina davka je odvisna od dobe imetništva vrednostnega papirja oz. preprosteje rečeno - višina davka je odvisna od tega, kako dolgo ste bili lastnik delnic. V kolikor lastništvo delnic in drugih vrednostnih papirjev traja do pet let, se plača 20 % davek na kapitalski dobiček, v primeru, da traja lastništvo od pet do deset let, se plača 15 % davek, v primeru trajanja lastništva od deset do petnajst let, se plača 10 % davek, v primeru trajanja lastništva od petnajst do dvajset let, se plača 5 %, v primeru trajanja lastništva vrednostnih papirjev nad 20 let pa se ne plača davka od kapitalskega dobička. V vašem konkretnem primeru se bo glede prodaje delnic Krke plačal davek v višini 20 % kapitalskega dobička znižan za določene stroške transakcij, v kolikor boste to uveljavljali. Kar pa se tiče prodaje delnic Perutnine Ptuj, za to prodajo ne boste plačali nobenega davka, ker ste njihove delnice pridobili v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij. V primeru prodaje tako pridobljenih delnic namreč zakon izrecno določa, da se ne plača davek od kapitalskega dobička. Če potrebujete brezplačno pravno pomoč nam pošljite vaše vpraSanje s pripisom "za Štajerski tednik" ali nasobiščitevKrempljevi ulici 1 na Ptuju ali pokličite na telefonsko številko 02 7711159. Zavod PIP nudi brezplačno pravno pomočssoglasjem Ministrstva za pravosodje. ©PIP pravo informacije pomoč PIP Center Ptuj Krempljeva ulica 1 2250 Ptuj T 02 771 11 59 F 02 771 11 60 ptuj@zavodpip.si www.zavodpip.si Delovni čas med delavniki od 8. do 16. ure, v soboto in v nedeljo zaprto. Rak - Lev Lev spada med samozavestne in direktne predstavnike zodiaka, tako ga nič ne spravi iz tira, ampak je lahko v svojem bistvu tudi zelo direkten in Raka lahko popravi, kaj naj še spremeni. Nasveti so v osnovi dobronamerni. Lev pričakuje, da ga Rak pohvali, mu laska in pove, kako je v osnovi velikodušen. Rak se mora Levu nekoliko prilagoditi in je on tisti, ki vodi in usmerja zadevo - kar v bistvu sploh ni težko, ampak je še prijetno. Razmerje temelji na neki strasti in ljubezen preprosto gori. Možna je tako uspešna avantura kot zakon! Rak - Devica Nakazano je, da se v osnovi iztočnice spodbudne in da tako lahko uvidita, da imate nadvse veliko skupnega in da je med njima že kmalu, ko sta se spoznala, neka usodna privlačnost. Seveda je resnica ta, da je Rak nekoliko bolj čustven od zadržane Device in vendarle se med njima lahko razvije prijetna ljubezen in romantična igrivost. Podarjata si majhna in praktična darila - to pa že zaradi tega, ker sta vsak po svoje varčna. Edina nevarnost je, da ne postane preveč enolično in poprčki so lahko občasni prepiri. Kljub temu pa je prognoza za srečen zakon dobra. (Nadaljevanje prihodnjič) Lahko me obiščete tudi na spletu: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog Info - Glasbene novice Ljubitelji glasbe s Ptuja in iz okolice bomo nocoj (v petek, 17. avgusta) lahko nedvomno uživali, saj bo ob 20. uri v dominikanskem samostanu na Ptuju koncert skupine Kvinton. Šest izvrstnih glasbenikov bo predstavilo tudi nekaj novih pesmih, izmed katerih je meni najljubša Gustlova podoknica. Vabim vas torej na koncert, da izberete svojo najljub-šopesem skupine Kvinton in da mogoče nazdravite ter se dobro zabavate s svojimi prijatelji. GREEN DAY so si vzeli čas pri za pripravo naslednika neverjetno uspešnemu albumu American Idiot. Idejno zelo odprta trojica je skozi poletje masirala poslušalce s skladbo Working Class Heroes, a boljši poznavalci glasbe prav gotovo veste, da original te pesmi pripada Johnu Lennonu. Nič kaj izvirnejša ni tudi mlečna in neverjetno kratka instrumentalna rock tema THE SIMPSONS THEME (**), ki je bolj parodija kot resna pesem in je vodilna tema risanke o Simsonovih. V zadnjem tednu so mojo pozornost z vidika zrele in mogoče celo že resne rock glasbene sfere pričarale tripesmi za čisto petico. To so: Message To Myself pevke Melisse Etheridge, Nolita Fairytale pevke Vanesse Carlton in Breakfest In Bed pevke Joan Osbourne. Podoben trikratni preblisk so prinesli tudi trije mladeniči ali bolje rečeno najstniki, ki lovijo in na nek način tudi usmerjajo tok soul in r&b glasbe v ZDA. To so Mario z novo soul balado How Do I Breathe, Eamon z zaščitniško soul in r&b harmonijo How Could You Bring Him Home in Chris Brown z vročim in modernim r&b komadom Wall To Wall. Vas morda zanima, kdo izvaja najbolj vročo pesem v tem trenutku v ZDA? Podatek povzemam po uradni Billboardovi lestvici singlov Hot 100, ki je v začetku meseca avgusta dobila novo formulo in je sedaj narejena ali bolje rečeno sestavljena na naslednji način: predvajanost pesmi na radijskih in televizijskih postajah prinaša 55 %, prodaja single plošč in legalno snetih mp3 glasbenih datotek prinaša 40 % in streaming prinaša 5%. Po tej formuli je v tem trenutku najbolj vroča pesem v ZDA zares izjemno vroča in opolzka r&b ter raggae obarvana zadeva BEAUTIFUL GIRLS (****), ki jo izvaja novinec SEAN KINGSTON, v bistvu kopija pevca Akona. Ob tem naj dodam še to, da obstaja tudi ženska verzija pesmi s podnaslovom The Reply, ki jo izvaja JoJo. Pridna, mogoče celo preveč pridna je v letu 2007 JENNIFER LOPEZ. Zakaj? Posnela je namreč že dva filma, album v španskem jeziku in z možem Marcom Anthonyjem skupaj prepevata na veliki koncertni turneji. Ampak tu se delaholična J.Lo ni ustavila, saj je med poletjem posnela material tudi za nov album v angleškem jeziku, ki se bo na policah s ploščami pojavil jeseni. Kot blisk je prejšnji teden prišel pevkin novi hit DO IT WELL (****), kije z vidka r&b in pop glasbe dovolj prodoren, surov in v končni fazi zveni celo seksi. Vam je znano ime ALI CAMPBELL? Če ste ljubitelji skupine UB40, potem gotove veste, da je to njihov pevec. Po dvanajstih letih bo pevec izdal drugi samostojni album Running Free in na njem bodo zapeli tudi Smokey Robinson, Mick Hucknall in Katie Melua. A najavno sproščujočo pop in reagge skladbo HOLD ME TIGHT (****) je na fin način prepel sam. Nekateri boste prepoznali skladbo, saj jo je daljnega leta 1968 v izvirniku zapel Johnny Nash. Nizozemski DJ in producent ARMAND VAN HELDEN se je leta 1970 rodil v Bostonu. Njegova krivulja glasbene popularnosti je vsekakor v vzponu in po dvanajstih letih ustvarjanja lahko kmalu pričakujemo najboljšo plato do sedaj - Ghettoblaster. Mojster produkcije se v osnovi v minimalističnem plesnem pop komadu I WANT YOUR SOUL (*****) vrača v 80. leta, komad pa bazira na samplih in vokalnih delih hita Do You Want It Right Now pevke Siedah Garrett. Techno! Techno! Techno! Ta glasbena zvrst še ni izumrla in je bila v glasbi najbolj prisotna v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Eni izmed pionirjev tech-na so nedvomno SCOOTER in ti so naredili komercialni bum v cool plesnem komadu THE QUESTION IS WHAT IS THE QUESTION (****). V teh dneh pa se na sceno vračajo še eni pionirji techna, WESTBAM, z zelo sostificiranim plesnim komadom LOVE IS EVERYTHING (***). David Breznik Glasbeni kotiček Collection - The Traveling Wilburys (2007 - Universal - Multimedia) Poseben prostor so si v sila kratkem času delovanja v glasbeni zgodovini zagotovili The Traveling Wilburys. Kdo so bili ti rock strici ali pravi dinozavri rock muzike? Prav boste prebrali, saj so v kvintetu delovali George Harrison, Jeff Lynne, Bob Dylan, Tom Petty in Roy Orbison. Impo-zanten spisek glasbenikov je tudi iz glasbenega vidika poskrbel za vrhunsko dvojno kompilacijo in pridodan DVD z neizvirnim naslovom Collection. Ta je sicer na tržišču že kakšna dva meseca, ampak po načelu hiti počasi sem album držal nekaj časa zase in sem v tednu, ko se vsi spominjamo Elvisa Presleyja, zanalašč izbral vsaj malo podobno glasbo, kot jo je igral kralj in jo zelo cenim. The Traveling Wilburys so vse skupaj zares zapakirali z besedico rock, ampak njihova glasba je veliko več kot to, saj se na primer povezuje s folk-rockom, rockabillyjem, rock'n'rollom, countryjem in podobnimi kultnimi glasbenimi izpeljankami. Čeprav gre za staro glasbo, zveni vseh petindvajset pesmi na projektu dovolj sodobno in v osnovi prepriča še tako zahtevnega konzumenta rock glasbe. Genialni teksti velikih mojstrov sploh niso vprašljivi in enako velja tudi za preproste rock harmonije, ki večinoma presegajo aktualne ukalupljene rock pesmi. Petindvajset pesmi je enostavno absolutno preveč, da bi vam jih podrobneje predstavili, zato sledijo le najslajši bonbončki. Na zgoščenki številka ena boste enostavno zapeli ob najbolj znani in komercialni pesmi End Of The Line, ki ima sila nagajivo rock osnovo s countryjevskimi linijami. Glavni vokalisti so Orbison, Harrison in Dylan, ki si je svoj ego napolnil v dinamični in ritmično enostavni skladbi Dirty World. Fantastično vzdušje pričara preprosta Handle With Care, v kateri vokalno nastopajo vsi asi, a tisti, ki enostavno blesti, je pokojni Roy Orbison. Ta si je prilastil na kolekciji hitov zasedbe The Traveling Wil-burys svoje dobre tri minute v „ša la la la la" tipični Orbiso-novi rock melodiki v skladbi Not Alone Any More. Prav dobro se boste zabavali ob misli na prejšnjo noč v energičnem komadu Last Night, ki ima tudi malo ojačano pihalno sekcijo v ozadju, kar celotno pesem še ojača in jo naredi še bolj komercialno nabito. Rock'n'roll energijo 50. let prejšnjega stoletja prinaša pesem Rattled, ki pa je premalo trda, a je dovolj poskočna, da vžge. Na prvem delu sta dodani še dve do sedaj neobjavljeni pesmi, in sicer zaspana Dylanova Like A Ship in zabavna Harrisonova poslastica Maxine, v kateri se prevečkrat ponovi nalezljiv refren. Tudi druga zgoščenka ima dve novi bonus pesmi: umirjeno Nobody's Child in priredbo rock standarda Del Shannon z naslovom Runaway. Sho-bi-do-a in tlesk s prsti vas bo spremljaj skozi preveč komercialno izpoved 7 Dealy Sins, ki jo bolj kot poje pripoveduje Dylan. Ob koncu pesmi moram opozoriti na posamične odlične saksofonske solistične parte. Iz komercialnega smisla in tudi po melodiki ter harmonijah velja izpostaviti Where Were You Lat Night, New Blue Moon in Inside Out. Pravi odklop je „naspidirana" Wilbury Twist, ob kateri takoj zasrbijo pete. Čisto nasprotje pa je Pettyjeva žalostna rock balada You Took My Breathe Away, ki ponuja v tekstu kar nekaj življenjskih nasvetov ali modrosti. Pet genialnih rockerjev iz skupine The Traveling Wil-burys je skupaj posnelo le dva album, vendar so pesmi, ki so jih posneli skupaj, večne. Tako album Collection zares prinaša stilsko staro glasbo, ki pa ne glede na to še zmeraj zveni zelo sveže, in kar je najpomembnejše, zelo prepričljivo. Kvaliteta je zagotovljena in zagotovljeni bodo tudi glasbeni užitki ob poslušanju odličnih The Traveling Wilburys! David Breznik Filmski kotiček ZLOM Vsebina: Ted Crawford je zelo inteligenten (in bogat) raziskovalec, ki se je specializiral na odkrivanje napak v različnih strukturah, bodisi avionih, zgradbah ali celo v ljudeh. Poročen z mlado, seksi ženo, ostareli Ted težko sprejme dejstvo, da ga vara z lokalnim policajem, zato jo mrtvo hladno ustreli, se preda policiji, podpiše priznanje, nato pa iz zapora metodično obrača na glavo državnega tožilca in z njim celoten pravni sistem. Igre mačke in miši se lahko prične ... Anthony Hopkins je zaslovel pred dobrimi petnajstimi leti, ko je brez napake odigral Hannibala Lecterja. Čeprav se je po filmih in TV nadaljevankah sprehajal že desetlet- Fracture Igrajo: Anthony Hopkins, Ryan Gosling, David Strathairn Režija: Gregory Hoblit Scenarij: Daniel Pyne, Glenn Gers Žanr: triler Dolžina: 112 minute Leto: 2007 Država: ZDA ja prej, je šele leta 1991 postal svetovno znan. Kot pravi, bo temu liku večno hvaležen, saj mu je omogočil pobeg iz dolgočasnega angleškega gledališča, kjer vsi dobri igralci slej ko prej obtičijo v vlogah iz Shakespearjevih del, dokler jih ne pobere smrt. Očitno se je Anthony tega zelo bal, saj je zavrgel vse ugledne nazive, vključno z nazivom »sir,« ki mu ga je podelila angleška kraljica, in raje postal ameriški državljan. Kmalu se je izkazalo, da mu Shakespearja res ne bo treba več igrati. Še več, kmalu mu sploh ne bo treba več Kdo je glavni igralec v filmu Zlom? Odgovor:_ K in NAGRADNO VPRAŠANJE O Ime reševalca:_ Naslov:_ Davčna številka:________ Nagrajenka prejšnjega tedna je Lea Gorišek, Majšperk 52,2322 Majšperk. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v tem vikendu v ptujskem Mestnem kinu. Odgovore pošljite do srede 21. avgusta, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Infb). igrati. Vlog za igralce njegovega formata je v Hollywoo-du bore malo. Tako je začel igrati prav vsepovsod, kjer so ga hoteli. V poceni znanstveni fantastiki, v kostumskih epih, ki kina sploh niso videli, v akcijskih buddy-buddy komedijah, nato je še dvakrat odigral Lecterja. Skratka, ni bilo filma, ni bilo žanra in ni bilo filmskega dna dovolj nizkega, da Hopkins v njem ne bi odigral. Pričel se je izgubljati v nepregledni puščavi igralcev, nominacij za oskarja pa ni bilo več. Za film Zlom se torej zdi, kot da je Hopkins nekega dne poklical svojega agenta in mu rekel: »Halo, naročam film, v katerem bom spet igral Lecterja, a ta lik naj ne bo Lecter.« Kar slišimo, kaj je agent rekel: »Ni problema!« In tako smo dobili film Zlom. Anthony Hopkins igra lik, ki ga zna igrati najbolje: filmskega masterminda, ne-gativca, ki z migom prsta ob-nori ljudi, ki v svoji aroganci mislijo, da ga bodo pojedli za malico. Obvezna osvetlitev njegovega obraza je v skoraj vsaki sceni od spodaj navzgor, saj to vsakemu obrazu (Hopkinsovemu pa toliko bolj) nadene masko demona. Hopkins temu liku ne doda prav ničesar, česar nismo že videli, a ga je vseeno užitek gledati prav vsako sekundo, ko se pojavi na platnu. Film na srečo ne pretirava z raznimi »tvisti« in »nenadnimi preobrati,« s katerimi bi utrujal gledalce, temveč gre za mirno in relativno linearno sodno dramo, v kateri smo gledalci, tako kot glavni negativec, vedno nekaj korakov pred pozitivci. Če odmislimo precej za lase privlečen konec, ki s pravnega stališča ne drži vode in je tu le zato, da je gledalcu (in ne zgodbi) zadoščeno, je film Zlom običajna in relativno zanimiva vaja iz žanra, ki pa bi brez Hopkinsa verjetno hitro poniknila v pozabo. Matej Frece Vsak o sredû in nedeLi o mfid 19.10 in 20. uro Štajerski TEDNIK Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Preko, Lagat, odelo, Slrok, Pečovnlk, glas, plesalka, AC, ostrilo, rosopas, presnovltev, Evan, stari, otročija, brle, Tate, Petr, Jan, LA, Trezlka, Ajanta, Ind, Ana, Okorn, Ornlk, skovlk, opus, Enslkat, Kanada, Matt, Rotman. Ugankarskl slovarček: AJUTAJA = tajsko mesto ob rekl Menam; APTHORP = amerlškl glasbenl teoretlk (Wllllam Foster, 1848 - 1913); ETO = japonskl rokoborec (Masakl, 1954 - ); MIHALE = bajtar lz Bevkovlh zblrk novel; NJERKA = paclflškl losos; OBOH = nlgerljskl boksar (Peter, 1968 - ); OSIK = hrib v Člčarljl; ROTET = nlzozemska sorta rdečega ribeza; SMIT = nlzozemskl popevkar (Jantje, 1985 - ). Zanimivosti Pri 114 letih umrla najstarejša Zemljanka Tokio, 14. avgusta (STA) - V domu za ostarele na jugozahodu Japonske je v ponedeljek popoldne v starosti 114 let umrl najstarejši človek na Zemlji - Japonka Jone Minagava. Mi-nagavova, ki je sama vzgojila štiri sinove in hčerko, je bila kljub visoki starosti vse do zadnjega pri močeh, zdravnik pa je kot vzrok smrti navedel le visoko starost, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Njeni skrivnosti dolgega življenja sta bili dobra hrana in obilen počitek. Mina-gavova seje rodila 4. januarja 1893, za najstarejšo Zemljanko pa so jo razglasili januarja letos, potem ko je umrla Emma Faust Tillman, hči osvobojenih ameriških sužnjev. Pre- živela je kar štiri svoje otroke, živi le še njena hčerka, ima sedem vnukov, 12 pravnukov in dva prapravnuka. Kljub visoki starosti naj bi Minaga-vova zelo rada jedla slaščice in dobro hrano nasploh, čemur je sama tudi pripisovala zasluge za dosego tako častitljive starosti. Vsak dan je popila tudi kozarček japonskega sa-keja ali kake druge alkoholne pijače. Japonke sicer med vsemi Zemljani v povprečju dosežejo najvišjo starost, kar strokovnjaki pripisujejo predvsem zdravi tradicionalni prehrani in visokemu standardu zdravstvene oskrbe. Po podatkih japonske vlade je pričakovana življenjska doba Japonk lani znašala 85,81 leta. Japonci so po pričakovani življenjski dobi z 78,8 leta drugi na svetu pri moški populaciji. Pred njimi so prebivalci Islandije, ki v povprečju živijo 79,4 leta. Italijani se na dopustu zredijo za tri kilograme Rim, 14. avgusta (STA) - Okoli 60 odstotkov Italijanov se na dopustu močno zredi. Po raziskavah italijanske strokovne revije Dimagrire se Italijani v poletnih mesecih v povprečju zredijo za tri kilograme. Najbolj izpostavljeni so moški nad 50 let. Anketiranci trdijo, da se pri hrani spozabijo zlasti na družinskih srečanjih, premamijo pa jih tudi slaščičarne. Kot najbolj tvegane ocenjujejo all inclusive počitnice, kjer jim je hrana na voljo ves čas brez doplačila. Revija je opozorila, da tudi otroci na dopustu pridobijo veliko telesne teže. Po raziskavah revije naj bi imelo 24 odstotkov italijanskih otrok prekomerno telesno težo, osem odstotkov pa naj bi jih celo trpelo za hudo debelostjo. Od vseh anketiranih otrok jih 45 odstotkov lahko na dopustu je, kolikor hoče in kar hoče. V Estoniji slep moški ponovno aretiran zaradi vožnje Tartu, 14. avgusta (STA) - Estonska policija je pred dnevi že drugič ustavila voznika, za katerega se je izkazalo, da je slep, poroča nemška tiskovna agencija dpa. 20-letnika so zaradi nepravilne vožnje ustavili v soboto zjutraj blizu mesta Tartu na jugu države, pri tem pa se je izkazalo, da mladenič ni le slep, temveč da je že drugič storil enak prekršek. Slepi voznik je bil pijan, z njim pa so bili trije sopotniki, je za dpa povedala predstavnica estonske policije Marge Kohtla. Predrznega slepca so sicer prvič ustavili že pred tednom dni, ko ga je spremljal sopotnik brez vozniškega izpita. Sedaj mu grozi 30-dnevna zaporna kazen in zaseg avtomobila, katerega lastnik je. RADIOPTUJ 89,8° 98,2 ° 104,3MHz SOBOTA, 18. avgust: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). NEDELJA, 19. avgust: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasveti (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenke gorice). PONEDELJEK, 20. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Sport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenke gorice). TOREK, 21. avgust: 5.00 štajerska budilka, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrav-ju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO: Sredi življenja (Marija Slodnjak). 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Koroški radio). SREDA, 22. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtič-karije (Tatjana Mohorko in Miša Pu-šenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). ČETRTEK, 23. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (po- novitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). PETEK, 24. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napo-vednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nah-berger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si Horoskop OVEN Komunlkaclja ln lntelektualne stvarl vam bodo šle zelo dobro od rok In narediti boste morali načrt, česa se lotlte ln po katerem prlnclpu boste delall. Varovatl se vendarle gre površnostl. Avgustovske nočl bodo nekollko bolj skrlvnostne v ljubeznl, barka bo plula po valovltem morju. BIK Zavlhall sl boste rokave ln boste zelo napredni, kajti nekateri vas bodo preganjali. Morate se pre-maknltl z ene točke na drugo. Čas je, da naredlte nekaj zase ln da začnete telovadlt all pa se od-pravlte nablrat gozdne plodove. Globoko v sebl začutlte strast, kl jo boste lzražall v ljubeznl. DVOJČKA Teden, kl je pred vaml, bo v svojem blstvu nekaj posebnega, seveda se boste kaj kmalu tudi saml zavedall dejstva, da lz majhnega raste vell-ko. Skozl pogovor ln razllčne obllke sodelovanja sl ustvarite svoje mnenje ln lmell boste možnost, da se dobro lzrazlte v plsnl besedl. RAK Čaka vas napredek ln počasl boste upall pogumno stopltl korak all dva naprej. Odpravite se na nek lzlet, kjer nelzmerno užlvate, se sprostlte ln pozablte na vsakdanje skrbl. Na delovnem mestu poskrblte ln stvarl obrnete v svojo korlst. Čudežl se dogajajo lz dneva v dan. LEV -î ^ V službi vas bodo poslali na neko pot all pa boste morali narediti raziskavo. Seveda se boste dela lotlll zagnano ln tako prldoblll ugodne rezultate. Čas je, da se odpravlte po nakuplh ln da se sprostlte. Korlstlla bl vam medltaclja all da greste vsak dan na sprehod ob mlrnl rekl. DEVICA Energlje bodo močne ln znall boste nltl usode vlečl v svojo korist. Zavedali se boste lastne pomembnostl ln lmell dovolj neke volje za lzzlve, kl bodo hltell v vašo bllžlno. Odpravlte se lskat zdravllne zellšče ln poglejte lz zakladnlce časa našlh bablc. Ljubezen; mlrovanje! TEHTNICA Sreča bo v tem, da najdete notranjl mlr ln da se soočlte z ustvarjalno energijo v sebi. Tiste rečl, kl jlh ne morete povedatl glasno, sl boste pač zaplsall na llst paplrja. Čas je, da sl nekatere stvarl prlznate ln zavedajte se, da probleme plše žlvljenje zato, da jlh lz dneva v dan rešujete. ŠKORPIJON Prlvlačlle vas bodo nekatere lnformaclje ln na pravllen načln boste znali reči bobu bob. Roje-nlce so vam že ob zlbelkl podarlle moč ln dlnamlč-no energljo ln v tem tednu jo boste lahko uporablll sebl v prld. Vablla vas bo neokrnjena narava ln razlskovanje le-te. STRELEC Na delovnem mestu boste mo-rall pokazatl svoje sposobnostl In se dokazati v retoriki. Kaj kmalu ugotovlte, kako morate speljatl vodo na svoj mlln. Besedno boste relatlvno močnl ln se so-očlll z vsem tlstlm, kar vam je bllzu. V ljubeznl bo svoboda tlsta, kl bo na prvem mestu. KOZOROG Partnerjeva pomoč bo zelo dobrodošla ln na drugl stranl sl boste prizadevali, da se sami dokažete ln da stvarl poveste tako, kot jlh v nekem trenutku občutlte. Odpravlte se lahko na neko sprostltev ln naredlte nekaj zase v smlslu tega, da greste v naravo all na krajšl oddlh. VODNAR tiiuUM Tečejo nitke In spoznali boste, Wmr da je življenje lahko simbolizirano z morskim dnom: čudežno, skrlvnostno ln nerazlskano. Imell boste prlložnost, da določene stvarl razrešlte ln da jlm prldete do dna. Konec koncev lahko lzhajata prl reševanju lastnlh težav lz dejstva, da nlste saml. RIBI Sreča vas ne bo zapustlla ln ljudje vas bodo mnogo naučlll o tem In onem. Seveda se je včasih bolje zapretl vase, toda tokrat bodo besede bolj na mestu ln tako vam bo mnogo lažje. V okrllju doma ste lahko nekollko bolj nemlrnl, toda zavedajte se, da tam, kjer je volja, tam je_tudl pot rešltve. Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog S Obiščite naš prenovljen spletni portal www.tednik.si Cirkulane • Dva velikana v Slatini Postavljeni so še zadnji klopotci Ce so v prvi polovici avgusta med haloškimi bre-gačami odmevali zvoki harmonike s trobento in klarinetom, ponekod pa še značilno ljudsko petje, je bil razlog za to vedno en sam: nekje, v enem izmed vinogradov, so postavljali tipičen šesterokraki haloški klopotec. Med zadnjimi tovrstnimi akcijami je bila tudi postavitev kar dveh klopotcev v kraju Slatina, ki jo je že desetič zapored pripravilo cirkulansko društvo za ohranjanje starih običajev. Za postavitev takšnega klopotca velikana, kot so ga na sredin praznik postavili v Slatini, je potrebnih kar nekaj parov močnih in spretnih moških rok. No, klopotci se sicer pričenjajo po tradiciji postavljati že v drugi polovici julija, praviloma na Anino nedeljo; t. i. zadnji rok za postavitev glasnega „ptičjega strašila" pa je menda prav 15. avgust, ko so se tega lotili Cirkulan-čani. Ja, veste nepisano pravilo je takšno, da se majhni klopotci začno staviti hitro, že julija, od Anine nedelje naprej. Tisti pravi, ta veliki, pravimo jim velikani, pa se morajo postavljati šele avgusta, od Lovrenca naprej pa do velike maše," je razložil Miro Lesjak. Za postavitev takih dveh velikanov, ki dosegata višino slabih petih metrov, je bilo sicer treba kar precej močnih in spretnih moških rok. Prvega so člani društva postavili v vinogradu Antona Milošiča, drugega pa nato pri Devekovi domačiji, ves čas postavljanja in sestavljanja številnih lesenih delov pa je za dobro vzdušje in „moralo" tako 'postavljačev' kot publike z domačimi vižami skrbel priložnostni ansambel, ki se je poimenoval kar Vaški godci. Potem ko je prvega velikana na enem hribu s klopotanjem z drugega hriba pozdravil še drugi klopotec, pa je sledila zaslužena malica s hladno pijačo. Pa ne le za delavce, ampak za vse prisotne. Klopotci naj bi se po tradiciji snemali za martinovo, do takrat pa jih bo po Halozah in Slovenskih goricah slišati na desetine. Med njimi tudi dva cirkulanska velikana. SM Gornja Radgona • 33. odprto državno tekmovanje vin Ptujski sauvignon šampion Pred 45. mednarodnim kmetijsko-živilskim sejmom, ki bo v Gornji Radgoni od 25. do 31. avgusta, je potekalo ocenjevanje vinskih vzorcev. Letošnjega, že 33. odprtega ocenjevanja vinskih vzorcev v Gornji Radgoni se je udeležilo 253 pridelovalcev iz Avstrije, Hrvaške, Makedonije, Nemčije, Slovaške, Srbije in Slovenije, komisija pa je v štirih dneh pregledala in ocenila 656 vzorcev. »Ocenjevalni 100-točkovni sistem, ki je bil uveden že preteklo leto, se je ponovno izkazal za dobrega in objektivnega. Odlično so ga sprejeli tudi ocenjevalci. Novost letošnjega ocenjevanja so deskriptorji - opisne ocene, ki vinogradniku povedo o vinu bistveno več kot samo številčna ocena. Vtise enologov o barvi, bistrosti, vonju, okusu, intenziteti, harmoničnosti ter njihov končni vtis o vinu lahko vinarji s pridom uporabijo za svoje nadaljnje delo in promocijo vin. Ugotavljam, da je bila kakovost vin zelo visoka, nekoliko manj izražena je bila njihova sortna cvetica. Eks-traktnost vin je zelo velika, višji so tudi alkoholi, zato bo to odličen letnik za arhiv,« je povedal predsednik ocenje- vanja dr. Mojmir Wondra. S kvaliteto ocenjenih vzorcev sta zadovoljna tudi oba predsednika posameznih komisije, dr. Miran Vodopi-vec in mag. Anton Vodo-vnik. »Splošen vtis z letošnjega ocenjevanja je po mnenju članov moje komisije zelo dober. Ponovno je dokazalo, da je znanje vinogradnikov tako pri delu v vinogradu kot tudi pri kletarjenju na zelo visoki ravni. Vina so bila do-negovana zares strokovno, stabilizirana v mikrobilo-škem, fizikalnem in kemičnem smislu. Zasledili nismo nobene napake. Osebno sem nekoliko več pričakoval le od aromatičnih vin, ki se niso pokazala v vsem svojem blišču. Razloge za to pa vidim predvsem v izrednih vremenskih razmerah, ki so vladale v preteklem letu. Poleg strokovnega dela so še vedno potrebni tudi dobri naravni pogoji,« je povedal Vodopi-vec, Vodovnik pa je dodal: »Ocenjevanje je bilo izvedeno odlično. Teklo je gladko, umirjeno in v zelo dobrih pogojih. Kakovost vin je bila izvrstna. Zato so bili morda ocenjevalci še strožji, zahtevnejši do vin. Z gotovostjo si upam trditi, da že srebrna medalja pomeni brezhibno vino. Noben vzorec ni bil izločen, ni bilo vinskih napak, sodelujoči vinarji so izbrali brezhibna vina. Število vzorcev se je povečalo, kar je nadvse razveseljivo. Zasluga za to gre tudi dobri promociji nove blagovne znamke Vino Slovenija Gornja Radgona. Izkazalo se je, da je ocenjevanje v Gornji Radgoni očitno vse pomembnejše za promocijo vinarjev. Upam, da višje število vzorcev napoveduje tudi živahnejši utrip v vinarstvu.« V sklopu letošnjega 45. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni bo 28. avgusta dan vinogradnikov in vinarjev, takrat pa bodo podeljena tudi priznanja in medalje s tokratnega ocenjevanja. Podeljenih bo 15 velikih zlatih medalj, 123 zlatih in 326 srebrnih medalj, deset vzorcev pa si je v okviru letošnjega ocenjevanja pridobilo naziv šampion. Šampioni v posameznih kategorija so postali: beli pinot 2006 (Vinska klet Goriška brda), laški rizling 2002 (PRA-VINO Čurin-Prapot-nik, Kog), chardonnay 2006 (Silvester Marič, Petrovče), laški rizling 2001 (Vladimir Kupljen, Okoslavci), merlot bagueri 2004 (Vinska klet Goriška brda), teran 2005 (Denis Hovelja, Dutovlje), sa-uvignon nobl 2006 (Ptujska klet, Ptuj), sauvignon 2006 (Društvo Grozdek Maribor), rumeni muškat 2006 (Vinska klet Prus, Metlika) in muškat-na penina 2006 (Jeruzalem Ormož VVS, Ormož). Poleg številnih odlikovanj so znani tudi prvaki vinskih turističnih cest za letošnje leto, med njimi tudi renski rizling Emila Tropa iz Lahon-cev pri Ivanjkovcih na Jeruzalemski vinski turistični cesti in charddonnay Marka Šebarta iz Lormanja pri Lenartu na Mariborski vinski turistični cesti. Niko Šoštarič Foto: SM Od tod in tam Dornava • Varovanci Zavoda razstavljajo Foto: SM Avla dornavske občinske stavbe v poletnih mesecih gosti likovno razstavo varovancev zavoda dr. Marijana Borštnarja. Obiskovalci si lahko ogledajo več likovnih stvaritev z različno tematiko, ki so jih varovanci ustvarili v okviru svojega izobraževanja. „Likovno izražanje med drugim predstavlja obliko in vrsto komunikacije, saj posamezniki preko slike izražajo svoja doživetja, predstave in zaznave, skratka svoj svet. Sicer pa v zavodu na ta način razvijamo in spodbujamo posameznikov likovni potencial, ki pa ne pozna vsiljevanja njemu neprepoznavnih oblik, ampak temelji na svobodi lastnega izražanja. Da bi lažje razumeli njihova dela, se moramo vsekakor zavedati, da gre pri osebah z motno v duševnem razvoju za razkorak med mentalno in kronološko starostjo," sta razstavi na pot pojasnila mentorja Gregor Samastur in Andreja Reberc Ribarič. SM Lenart • Srečanje upokojencev in Agatina noč Foto: ZS V soboto, 11. avgusta, je na lenarški Poleni potekalo tradicionalno srečanje upokojencev Slovenskih goric. V kulturnem programu so nastopile številne pevske in folklorne skupine društev upokojencev, srečanje pa je trajalo do večera. Zvečer seje pričela tradicionalna Agatina noč. Agatino noč je tudi letos spremljalo tekmovanje v snemanju Agatinega venca. Gre za konjeniško tekmovanje, ki so ga prvič izvedli v lanskem letu. Med konjeniki se je letos najboljše odrezal Dejan Lukšič, drugi je bil David Vogrin in tretji Grega Polanec. Zmago Šalamun Ljutomer • Koncertni večer Azzehove in Šeherezade Foto: NS Ljubitelje resne glasbe sta v ljutomerski glasbeni šoli s svojim nastopom navdušili domačinka Fada Azzeh na klavirju in sopranistka Šeherezada, ki prihaja iz Pariza. Je v tesni navezi z znano in priznano ljutomersko flavtistko Lilijano Novak, ki v francoski prestolnici ustvarja že več kot tri desetletja. Na njeno pobudo je do koncerta tudi prišlo, mladi umetnici pa sta izvajali dela Puccinija, Mozarta, Verdija in Offenbacha. Fada Azzeh (na posnetku levo) je iz klavirja diplomirala na glasbeni akademiji v Ljubljani pri slovenski pianistki in glasbeni pedagoginji Dubravki Tomšič Srebotnjak. NŠ Rogoznica • Peta mednarodno likovno srečanje Umetniki odkrivajo in slikajo lepote Rogoznice Kulturno življenje v PČ Rogoznica je zelo bogato. V koledar poletnih dogajanj že peto leto vpisujejo tudi mednarodno likovno kolonijo oziroma sečanje, ki je odkar imajo tudi krajevni praznik, sestavni del vsakoletnega praznovanja v četrti, ki poteka kot druženje med prebivalci posameznih naselij na območju četrti. Letošnji praznik PČ Rogoznica bo že četrti po vrsti. Izvedli bodo tradicionalna športna srečanja, likovno kolonijo, na osrednji praznični dan, 4. septembra, bodo namenu predali športno igrišče v Spodnjem Velovleku, takrat bodo tudi odprli razstavo del ustvarjalcev na letošnji peti mednarodni likovni koloniji oziroma mednarodne likovnem srečanju, kot ga uradno poimenujejo. Dan za slikanje bo letos 18. avgust, drugi dan bo v znamenju druženja in poglabljanja umetniških in siceršnjih stikov med kulturami različnih okolij. Pričakujejo slikarje iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Gorenjske. Po sklepu upravnega odbora KD Rogoznica udeležence vabijo na srečanje, kar pomeni, da je zaprtega tipa, omejeno na število dvajset. Sredstva, ki jih lahko porabljajo za te namene, so omejena, je pred letošnjim mednarodnim likovnim srečanjem, ki praznuje že peti mali jubilej, povedal vodja likovne sekcije pri KD Rogoz-nica in organizator likovnega srečanja Maks Menoni, tudi sam aktivni udeleženec srečanja. Klasičnega vodje srečanja nimajo, ob organizatorju pa imajo še strokovne sodelavce, prof. likovne vzgoje Jožeta Foltina, kustosinjo Simono Menoni in Franca Simoniča. Zanimanje za likovno srečanje na Rogoznici je iz leta v leto večje, tudi zato so se odločili, da ne vabijo domačih slikarjev oziroma umetnikov iz bližnje okolice. »Naš namen je zbirati likovnike oziroma slikarje iz čim širšega okolja, da bi spoznavali naše življenje in delo, naše mesto, avtohto- no okolje PČ Rogoznica. Letos je naša želja, da bi udeleženci mednarodnega likovnega srečanja slikali širše območje Rogoznice oziroma območje letošnjega praznovanja, to pa je Spodnji Velovlek. Motivov je veliko, iskanje motivov prepuščamo samim slikarjem. Tudi tehniko slikanja si sami izberejo, mi ponudimo oziroma zagotovimo samo osnovni material (komplet barv, olj, platno). Tisti pa, ki se odločijo za zahtevne tehnike, ponavadi dela prinesejo s seboj, ker bi ga sicer v enem dnevu ne mogli v celoti ustvariti. Avstrijci se ponavadi odločajo za ateljejsko delo, hrvaški slikarji za delo na terenu, prvič pa se nam bodo letos pridružili slikarji iz Madžarske in Gorenjske,« je na kratko letošnje udeležence predstavil Maks Menoni. Izjemen fond likovnih del Skozi kolonijo in njene ustvarjalce se je z leti ustvaril izjemen fond kakovostnih likovnih del, ki odkrivajo in kažejo lepote Rogznice, ki jih bodo letos delno predstavili na stopnišču Mercatorjeve blagovnice. Razstavo bodo odprli 23. avgusta. Nekatere slike krasijo delovne in upravne prostore nekaterih podjetij na Ptuju, pisarne PČ Rogoznica, Društva upokojencev Rogoz-nica in nekaterih drugih. Skupaj s kustosinjo umetnostne zgodovine Simono Menoni, prof. likovne vzgoje Jožetom Foltinom in Francem Simoni-čem vsako leto naredijo izbor, selekcijo nastalih del, ki jih okvirijo in nato skrbno hra- Foto: Črtomir Goznik Maks Menoni, vodja likovne sekcije pri KD Rogoznica in organizator že pete mednarodnega likovnega srečanja: »Letošnji udeleženci prihajajo iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Gorenjske.« nijo. Nekatera dela želijo tudi prodati, predvsem dela tistih avtorjev, za katera pričakujejo, da se bodo še vrnili oziroma, da v svojem fundusu že hranijo kakšno njihovo delo. »Prizadevamo si, da od vsakega avtorja, ki je bil vsaj enkrat na našem srečanju ohranimo vsaj eno delo kot neke vrste trajen dokument njegovega ustvarjanja v našem okolju,« poudarja Menoni. Likovna dejavnost ima v Ro-goznici že dolgo tradicijo. Po menjavi generacij je za nekaj časa zamrla. Mlade želimo naučiti opazovati Pred desetimi leti, leta 1997 so začeli znova na starih temeljih. »Naša želja ob novem začetku je bila, da bi začeli sodelovati z ustvarjalci zunaj naših meja. Še danes se vsi spomnimo tradicije druženja s Koprivnico, v okviru nekdanjih bratskih občin. Začeli smo razmišljati, da bi se začeli ponovno srečevati, to je najlažje na način delovnih likovnih srečanj. Beseda je dala besedo, na koncu je upravni odbor KD Rogoznica prispeval k temu, da so naše besede postale meso. Nastalo je mednarodno likovno srečanje z omejenim številom udeležencev, največ dvajset. Pri likovni sekciji KD Rogoznica pa gre še za eno posebnost, delovanje na način vzgoje mladih, od vrtca do srednje šole. Posebej moram poudariti, da ne gre za klasično likovno šolo, gre za iskanje možnosti, da bi mlade naučili videti lepoto, ki nam jo ponuja okolica, da je ne bi samo gledali. Grozljivo dejstvo je, da vse institucije, mediji, vsi, ki imajo kakršenkoli vpliv na nas, nas na nek način bombardirajo z grozotami, ki se dogajajo pri nas in v svetu, kot da bi naravnost tekmovali, kdo bo povedal kaj bolj grozljivega. Pozabljamo pa na to, da bi mlade, predvsem pa tiste, ki šele vstopajo v šolo, začeli učiti lepot, da je življenje lepo, da ga je potrebno živeti, da je potrebno spoštovati naravo, jo negovati, pri tem pa tudi nekaj žrtvovati. Naše osnovno vodilo je, da mlade učimo opazovati, gledati, videti in da vse to, kar vidijo skušajo posnemati ter prenesti v različne likovne tehnike, » je o začetkih delovanja mednarodnih likovnih srečanj in o skrbi za mlade likovnike, ki je v likovni sekciji KD Rogozni-ca nekaj posebnega povedal Maks Menoni. Iz malega narediti čim več Mednarodno likovno srečanje v Rogoznici podpirajo sponzorji in donatorji ter PČ Rogoznica. Sredstva so minimalna, trudijo se iz malega narediti čim več. Pri tem pa Maks Menoni izpostavlja predsednika KD Rogoznica Marjana Cajnka, ki dobesedno živi za to srečanje v organizacijskem in materialnem pogledu. Po vsakem srečanju novonastala dela takoj razstavijo v Kulturnem domu v Rogoznici, ko se tudi dogovorijo, kdaj in kje bodo odprli razstavo, ki je zadnja leta sestavni del vsakoletnega praznovanja krajevnega praznika. Dogodek ponavadi pospremi pesem pevskega zbora DU Rogoznica ali moškega pevskega zbora. Maks Menoni, predsednik likovne sekcije KD Rogozni-ca, se lahko tudi sam pohvali z izjemnim likovnim opusom. Prvo sliko je naslikal že davnega leta 1967, tako je ob polni penzijski dobi še napolnih 40 slikarskih let. Prva slika je zimski motiv, srnica ob potoku. V njegovi zbirki ima psoebno mesto. Odkar se je pred kratkim upokojil, se posveča po-slikavam kapel. Med drugim je poslikal kapele v Dražencih, Vinečki vasi, Žabjaku in delno tudi v Spodnjih Jablanah (Marijo). Največja slika, ki jo je ustvaril pa meri kar 46 m2 (planinski motiv), krasi dom šolskih in obšolskih dejavnosti v Radencih ob Kolpi. MG Dornava • Izgradnja kanalizacije teče Dela bodo zaključena novembra Potem, ko je izbrani izvajalec, Cestno podjetje Ptuj, letos dokaj pozno pomladi oz. v začetku poletja začel z izgradnjo druge kanalizacijske veje skozi naselje Dornava, dela v teh dneh tečejo s „polno paro". Župan Rajko Janžekovič pravi, da večjih težav, ki bi lahko podaljšala čas izvedbe, zaenkrat ni, manjše težave pa uspejo reševati sproti, tudi na rednih tedenskih srečanjih med vodstvom občine in izvajalci. „Po pogodbi z aneksom mora biti kanalizacija v Dornavi končana do konca novembra in kot sedaj kaže, bo tudi res. Cestno podjetje je sicer dela začelo izvajati z eno samo skupino, že nekaj časa pa so na terenu kar tri skupine, torej zamud ni pričakovati." Občinski svet je pred poletjem potrdil tudi sklep o najetju kredita, s katerim bodo v občini poplačali del že lani izvedenega kanalizacijskega omrežja, del denarja pa bo namenjen za letošnja dela: „Gre za najetje kredita v višini 610.000 evrov, sredstva pa bomo po sedanjih informacijah prejeli septembra," še pravi Janžekovič. Približno polovica kredita bo namenjena poplačilu lani izvedenih del. „Ob tem, ko se pospešeno gradi 'dornavska' veja kanalizacijskega omrežja, se letos oz. hkrati s temi deli, polagajo v zemljo tudi optični kabli povsod, kjer se koplje, deloma pa tam, kjer to še ni bilo urejeno, polagamo v zemljo tudi električno napeljavo in urejamo nastavke za javno razsvetljavo." Prekope čez asfaltirana cestišča, ki so nujni zaradi individualnih priklopov, bodo, kot še pojasnjuje župan, urejali in asfaltirali takoj po položitvi in zasutju kanalizacijskih cevi, tako da morebitna jeza voznikov zaradi poškodovanih cest ne bi smela trajati dolgo. Do konca letošnjega leta bo tako večji del osrednjega območja občine Dornava že imel urejeno kanalizacijo; nanjo pa bodo morali še počakati v Mezgovcih. Po predvidenem terminskem planu se bo gradnja zadnje veje v Mezgovcih začela naslednje leto pomladi, vrednost izvedbe tega dela pa je zaenkrat še bolj ali manj neznanka. „Koliko bo občino stala izvedba kanalizacijske veje skozi Mezgovce, bomo videli potem, ko bo izdelan nov predračun, vsekakor pa izvajalec del ostaja isti, torej Cestno podjetje," je še povedal župan Janžekovič. SM Izgradnja kanalizacije v naselju Dornava teče po planu; trenutno so na terenu kar tri skupine Cestnega podjetja Ptuj. Po podpisani pogodbi morajo biti vsa dela končana do konca novembra letos. Foto: SM Mali oglasi STORITVE 35 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.ple-skarstvo-bezjak.si. PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s.p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933. UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16 in 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije: 03 752 12 00, GSM: 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d.o.o., Stranice. ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM: 041 676 971. Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovre-tova pot 42, Ptuj. SERVIS TV aparatov ter ostale elektronike . Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s.p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571. ŽELITE UREJENO HIŠO IN OKOLICO? Čistilni servis, košnja trave, obrez grmovnic, telefon 041 532 018. Gama gradnje Matjaž Glaser, s.p., Severova ulica 1, Ptuj. A TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s.p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594. KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d.o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si. MS AVTOSERVIS, avtoličarstvo, avtokleparstvo, sklepanje zavarovanj Adriatic Slovenica, dela izvajamo za vse zavarovalnice, Miroslav Slodnjak s.p., Dornava 24, GSM 041 755 253. FASADE iz stiroporja, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s.p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204. RAČUNOVODSTVO za s.p. in d.o.o., Gorazd Tušek, s.p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297. SERVIS ZAMRZOVALNIKOV, montaža klimatskih naprav, šan-ki, ledomati, hlajenja kleti. Bojan Čeh, s.p., Biš 55, Trnovska vas, tel. 031 230 379. NUDIMO vsa kleparsko - krovska dela.(pokrivanje s pločevinasto kritino hosekra ter z vso opečno kritino), nudimo montažo velux oken. Igor Trčko, s.p., Stražgonj-ca 29 a, Pragersko. Tel. 041 857 165. KMETIJSTVO r PO UGODNIH cenah odkupujemo koruzo, pšenico, ječmen in oves. Polje dom, d.o.o., Zagrebška cesta 74, Ptuj. Tel. 041 667 325. NESNICE mlade, rjave, pred nesno-stjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo: Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM bukova drva z dostavo. Inf. na tel. 041 723 957. KUPIM kmetijo ali zemljišča, lahko vzamem tudi v najem za dobro plačilo. Tel. 041 315 392. UGODNO PRODAM več sort kvalitetnega grozdja lendavskih goric, večje količine, inf. na tel. 041 653 378, Zdenka. PRODAM razkalana metrska bukova drva, z dostavo. Tel. 02 740 80 17 ali 041 312 621. PRODAJAMO rjave, ,grahaste, in črne jarkice, tik pred nesnostjo. Opravljena vsa cepljenja. Vsak dan od 8. do 10 ure in od 16. ure dalje. Irgoličevi, Sodinci 22, pri Vel. Nedelji, tel. 713 60 33. KUPIM KORUZO za silos v okolici Ptuja. Tel. 031 787 561. PRODAM drobni krompir in suho luščeno koruzo. Tel. 041 327 147. PRODAM odojke. Tel. 031 593 030. CISTERNO za gnojevko, 2200 l, prodam . Tel. 031 783 325. PRODAM kravo, brejo, simentalko ali menjam za telico ali jalovo kravo. tel. 031 532 785. PRODAM traktor Steyer, 28 konjev ali menjam za manjšega. Ponudbe na telefon 794 36 51. PIŠČANCE, 4 - tedenske, težke od 1 do1,2 kg, po 2 evro za žival, prodajamo. Naročila po telefonu 688 13 81, 040 531 246. Rešek, Starše 23. NEPREMIČNINE PRODAM enosobno stanovanje v centru Ptuja, delno opremljeno, 37,5 m2. Telefon 031 537 146, popoldan. V RABELČJI VASI prodam gradbeno parcelo, 7,4 ara. Tel. 041 789 527. PRODAM stanovanjsko hišo na Kogu, v izmeri 50 m2, cena cca 55.000 €. Tel. 040 422 426. V Markovcih prodamo stanovanjsko hišo, 212 m2 bivalne površine, 75 m2 ostalih pokritih površin, 33 m2 pokrite terase, skupaj s 14 ari stavbnega zemljišča, cena 160.000 €. Informacije vsak delavnik od 8. do 15. ure, IUSING, d.o.o., Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 02 749 21 11, www.iusing.si PRODAM 2, 5 sobno stanovanje v Kvedrovi 1 na Ptuju, za 78.000 €. Tel. 041 937 444 ali 02 772 72 41. INSA^ nepremičnine EUROPARK Maribor tel.: 02/33 05 800, 041/61 71 69, 040/66 33 00 PRODAMO samost. hišo na Ptuju, v izmeri 133 m2, zemljišče obsega 220 m2, etažnost P+M, leta 2002 v celoti lepo obnovljena, vpisana v ZK, bremen prosto, CENA: 100.000 EUR (23.964 mio SIT), ID: 1196 DELO ZARADI širitve lokala Restavracije DE Pancho redno zaposli natakarja ali natakarico. Tel. 02 771 01 86, GSM 041 631 578. Boris Šegula s.p., Rogozniška cesta 20, Ptuj. ZAPOSLIMO voznika avtodvi-gala, po možnosti z izkušnjami, lahko na tovornjaku z dvigalom ali kakšnem drugem gradbenem stroju. Nudimo dobro plačilo. Več informacij na tel. 051 215 238, Avtodvigala Stanko Gojko-šek, s.p., Draženci 76 c, 2288 Hajdina. DISPONENTA za organizacijo prevozov, znanje nemškega in angleškega jezika, vozniško dovoljenje C - E , ni pogoj, zaposlimo Lamot Zdravko, s.p., Ulica Svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 02 629 02 81. VOZNIKA C - E kategorije, špedicija zahodna Evropa, zaposlimo. Lamot Zdavko, s.p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 02 629 02 81. KREDITI! DO 8 LET za vse zap. ter upokojence do 50 % obremenitve doh., stare obveznosti niso ovira. Krediti tudi na osnovi vozila, ter leasingi. Možnost odplačila na položnice. Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560. MOTORNA VOZILA PRODAM Škodo Felicio, letnik 96. Tel. 041 2BB 72S. RAZNO KREDITI - mobilno bančništvo - • POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI { do 8 let) (Tudi za prihodke manjie od 417 C) 1 STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let) SVETOVANJE na \ 051 804 324 INOVATIVA, Milena Prapotnki.p, Plvkova ulica 19/a,2260 PTUJ KUPIM starine: pohištvo, slike, razpela (bogece), ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10. « RADIOPTUJ tu*, ¿filetee www.radio-ptuj.si Razpored dežurstev zobozdravnikov Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Tomaž Kralj, dr.dent.med v Cirkulanah DOM-STANOVANJE V najem oddam enosobno stanovanje v Ptuju. Telefon 041 868 853. ISCEM DELO (likanje) na območju Ptuja. Tel. 777 00 71, po 19. uri. Bar Sedlo Prepolje zaposli natakarico ali študentko. Informacije na telefon 031 880 082. Renata Zacharias, s.p., Bar Sedlo, Prepolje 44, Marjeta na Dravskem polju. ASFALTIRANJE WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711 E - mall: asfalti@wllliams.si www.wllllams.sl SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA dr. dent. med. Zvonko Notesberg Trajanom 1, Ptuj (ob Maribonki mti), tal.: 02 780 6710 ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH možnost obročnega odplačila ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonovlča v Krapini, M. Gubca 49, ordlnira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605 Senpetrska 11,Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 www.avtozebec.com GOTOVINSKI ODKUP VOZIL! KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI! Ponudba rabljenih vozil ZNAMKA LETNIK CENA. OPREMA BARVA AUDI A-4 AVANT 1,9 TDI 2002 12.900,00 AVT. KLIMA KOV. SREBRNA BMW SERIJA 3: 320 D 2005 23.490,00 AVT. KLIMA KOV. T. MODRA FIAT PUNTO 1,2 S 2000 2.990,00 2XAIRBAG KOV. B. RDEČA KIA CARNIVAL 2,9 CRD 2004 15.990,00 KLIMA ČRNA LANCIA ZETA 2,0 T 1996 3.200,00 AVT. KLIMA KOV. B. RDEČA MERCEDESB 180 CDI 2005 20.900,00 KLIMA KOV. SREBRNA MERCEDES C 200 CDI AVANTGARDE 2003 14.900,00 AVT. KLIMA KOV. SREBRNA PEUGEOT 206 1,1 2002 5.595,00 KLIMA KOV. SREBRNA MERCEDES E320CDI KARAVAN 2004 27.990,00 AVT. KLIMA SIVA RENAULT MEGANE COUPE 1,6 1996 2.590,00 TON.STEKLA RUMENA ROVER 214 1996 1.290,00 1XAIRBAG KOV. VIJOLČNA ŠKODA OCTAVIA COMBI 2,0 I 4X4 2002 8.700,00 AVT. KLIMA S. MODRA VW PASSAT 1,8 1997 4.490,00 KUPLJEN V SLO. BELA VW PASSAT 1,9 TDI COMFORTLINE 2005/2006 18.900,00 AVT. KLIMA KOV. RJAVA BMW SERIJA 3 TOURING 318 D 2003/2004 11.400,00 KLIMA KOV. T. MODRA Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640 Avle 'O/HckUv* ODKUP, PRODAJA MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA t OPR. BARVA AUDI A4 2,0 TDI LIMUZINA 2005 19.800,00 AVT. KLIMA KOV. SIVA BMW 525 TDS LIMUZINA 1999 8.100,00 AVT. KLIMA KOV. SIVA CITROEN C8 2,0 HDI 2004 13.700,00 AVT. KLIMA KOV. BEŽ CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI 2004 9.980,00 AVT. KLIMA SREBRNA FORD FOCUS 1,8 TDDI 2004 7.890,00 AVT. KLIMA BELA HYUNDAI ACCENT 1,3 LIMUZINA 2004 6.500,00 KLIMA KOV. MODRA JEEP CHEROKEE 2,5 TDI 2000 8.900,00 KLIMA ČRNA LANCIA PHEDRA 2,2 JTD EXECUTIVE 2004 14.300,00 AVT. KLIMA KOV. S. MODRA NISSAN ALMERA 1,5 2002 6.200,00 KLIMA KOV. MODRA OPEL VECTRA 2,0 DTI COMFORT LIMUZINA 2004 11.300,00 6XAIRBAG SREBRNA PEUGEOT 307 1,6 HDI X LINE 2005 10.300,00 KLIMA KOV. MODRA RENAULT CLIO 1,5 DCI 2002 5.950,00 KLIMA KOV. SIVA RENAULT SCENIC 1,9 DCI 2005 13.390,00 AVT. KLIMA SREBRNA VOLVO V 2,0 50 D KARAVAN MOMENTUM 2004 14.600,00 AVT. KLIMA KOV. ČRNA VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN EMBASSY 2004 13.300,00 AVT. KLIMA KOV. SIVA Na zalogi preko 40 vozil. Prireditvenik Petek, 17. avgust 19.00 Ptujska Gora, dom krajanov, prireditev v sodelovanju z Nedeljskim dnevnikom »Podokničar Nedeljskega« 20.00 Gorišnica, na občinskem trgu, premiera veseloigre s petjem »Radikalna kura« 20.00 Velika Nedelja, pred gradom na poletnem gledališču, teden komedije s Tamburaškim koncertom, komedija Čaj za dve 20.00 Ptuj, Dominikanski samostan, koncert ptujske skupine Kvinton ter praznovanje 10. obletnice ustvarjanja in izdaje drugega albuma, gost večera bo kantavtor Tadej Vesenjak Sobota, 18. avgust 9.30 Veličane, lovski dom, Krajevni praznik KS Ivanjkovci, tekmovanje v streljanju na glinaste golobe 14.00 Grajenščak, posestvo KŠ Ptuj, postavitev klopotca z vinogradniškimi igrami 15.30 Draženci, v jami, ribiško tekmovanje s plovcem, organizira Ribiško društvo Žejne ribice Draženci 19.00 Ptujska Gora, Mednarodni festival folklore na trgu Ptujske Gore, nastopajoči iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije 20.00 Gorišnica, na občinskem trgu, veseloigra s petjem »Radikalna kura« 20.00 Velika Nedelja, pred gradom na poletnem gledališču, teden komedije s Tamburaškim koncertom, komedija Čaj za dve Nedelja, 19. avgust 14.00 Dornava, v kulturnem domu in na športnem igrišču pri osnovni šoli, 14. Lukarski praznik 14.00 Destrnik, 26. kmečki praznik 20.00 Gorišnica, na občinskem trgu, veseloigra s petjem »Radikalna kura« 20.00 Velika Nedelja, pred gradom na poletnem gledališču, teden komedije s Tamburaškim koncertom, komedija Čaj za dve Ponedeljek, 20. avgust 9.00 Ptuj, Oratorij 2007, do 25. avgusta, v prostorih župnijskega urada sv. Jurija, prijave v vseh ptujskih župniščih - Ptuj, dijaški dom, aktivno preživljanje počitnic v Dijaškem domu TV Ptuj Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Glasbena oddaja: Alfi Nipič in muzikanti Evrope. Nastopajo muzikanti iz Avstrije, Nemčije, Švice, Slovaške in Slovenije. Glasbeni hiti poletja. Kino Ptuj 17., 18. in 19. avgust, ob 19.00 Art program: Goyeve prikazani. Ob 21.00 Umri pokončno 4. Kolosej Maribor Petek, 17. avgust, ob 15.30, 16.10, 18.00, 18.30, 20.30, 20.50 in 23.00 Ratatouille. Ob 15.20, 18.20, 21.20 in 00.15 Transformerji. Ob 20.20 in 22.40 Čez mejo. Ob 15.25, 16.40, 17.20 in 18.30 Divji valovi. Ob 19.40, 22.00 in 00.25 Zlom. Ob 19.20 Moškoženske zadeve. Ob 19.10 in 21.50 Napumpana. Ob 16.20, 19.00, 21.40 in 00.20 Umri pokončno 4. Ob 18.50, 20.50 in 22.50 Simpso-novi podnapisi. Ob 15.05 in 17.00 Simpsonovi sinhronizacija. Ob 15.00, 16.50, 17.50, 20.40 in 23.30 Harry Potter in Feniksov red. Ob 17.05 Izdajalec. Ob 21.30 in 23.40 Kako se poročiti in ostati samski. Ob 16.10, 18.30 in 20.50 Ratatouille. Sobota, 18. avgust, ob 12.00, 14.00, 16.10, 16.30, 18.30, 19.00, 20.50 in 21.45 Ratatouille. Ob 12.20, 15.20, 18.20, 21.20 in 00.15 Transformerji. Ob 20.20 in 22.40 Čez mejo. Ob 12.50, 13.30, 14.50, 15.25, 16.40, 17.20 in 18.30 Divji valovi. Ob 19.40, 22.00 in 00.25 Zlom. Ob 14.55 in 19.20 Moškoženske zadeve. Ob 19.10 in 21.50 Napumpana. Ob 13.40, 16.20, 19.00, 21.40 in 00.20 Umri pokončno 4. Ob 18.50, 20.50 in 22.50 Simpsonovi podnapisi. Ob 13.15, 15.05 in 17.00 Simpsonovi sinhronizacija. Ob 12.10, 14.00, 15.00, 16.50, 17.50, 20.40 in 23.30 Harry Potter in Feniksov red. Ob 17.05 Izdajalec.Ob 21.30 in 23.40 Kako se poročiti in ostati samski. Ob 14.20 Shrek Tretji sinhroniziran. Ob 12.00, 16.10, 18.30 in 20.50 Ratatouille. Ob 14.20 Shrek Tretji sinhroniziran. Nedelja, 19. avgust, ob 12.00, 13.00, 15.30, 16.10, 18.00, 18.30, 20.30 in 20.50 Ratatouille. Ob 12.20, 15.20, 18.20 in 21.20 Transformerji. Ob 20.20 Čez mejo. Ob 12.50, 13.30, 14.50, 15.25, 16.40, 17.20 in 18.30 Divji valovi. Ob 19.40 in 22.00 Zlom. Ob 14.55 in 19.20 Moškoženske zadeve. Ob 14.55 in 19.20 Moškoženske zadeve. Ob 19.10 in 21.50 Napumpana. Ob 13.40, 16.20, 19.00 in 21.40 Umri pokončno 4. Ob 18.50 in 20.50 Simpsonovi podnapisi. Ob 13.15, 15.05 in 17.00 Simpsonovi sinhronizacija. Ob 12.10, 14.00, 15.00, 16.50, 17.50 in 20.40 Harry Potter in Feniksov red. Ob 17.05 Izdajalec. Ob 21.30 Kako se poročiti in ostati samski. Ob 14.20 Shrek Tretji sinhroniziran. Ob 12.00, 16.10, 18.30 in 20.50 Ratatouille. Ob 14.20 Shrek Tretji sinhroniziran. Ponedeljek, 20. avgust, ob 15.30, 16.10, 18.00, 18.30, 20.30 in 20.50 Ratatouille. Ob 15.20, 18.20 in 21.20 Transformerji. Ob 20.20 Čez mejo. Ob 15.25, 16.40, 17.20 in 18.30 Divji valovi. Ob 19.40 in 22.00 Zlom. Ob 19.20 Moškoženske zadeve. Ob 19.10 in 21.50 Napumpana. Ob 16.20, 19.00 in 21.40 Umri pokončno 4. Ob 18.50 in 20.50 Simpsonovi podnapisi. Ob 15.05 in 17.00 Simpsonovi sinhronizacija. Ob 15.00, 16.50, 17.50 in 20.40 Harry Potter in Feniksov red. Ob 17.05 Izdajalec. Ob 21.30 Kako se poročiti in ostati samski. Ob 16.10, 18.30 in 20.50 Ratatouille. PTUJSKA TELEVIZIJA T V TV spored Ptujska kronika Torek 18.00, 20.00 Sreda 10.00 Regi TV (Ormož, Gorišnica) Sreda 20.00 Ptujska kronika Petek 18.00, 20.00 Sobota 12.00 OBČINA SREDISCE OB DRAVI Trg talcev 4 2277 Središče ob Dravi Na podlagi 8. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS št. 41/07) in 30. člena Statuta občine Središče ob Dravi (Uradni vestnik občine Ormož 8/07) objavlja župan občine Središče ob Dravi POGOJE za plakatiranje med volilno kampanjo 1. Občina Središče ob Dravi brezplačno zagotavlja organizatorjem volilne kampanje naslednja plakatna mesta: 1 oglasni pano pri občini (obojestranska površina) 1 oglasni pano pri gasilskem domu v Obrežu (enostranska površina) 2. Občina Središče ob Dravi zagotavlja 5 plakatnih mest na kandela-brskih obešankah v naselju Središče ob Dravi, ki so organizatorjem volilne kampanje na razpolago proti plačilu stroškov postavitve in odstranitve po ceniku upravljavca reklamnih tabel. 3. Plakatiranje zunaj navedenih plakatnih mest je dovoljeno s soglasjem lastnika oz. upravljavca reklamnih tabel, stavb, drugih objektov ali zemljišč. 4. Vsakemu organizatorju volilne kampanje je na vsaki brezplačni oglasni površini zagotovljen 50 x 70 cm oglasne površine. 5. Organizatorji volilne kampanje morajo zahtevo za plakatiranje poslati na Občino Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi, najkasneje do 05.09.2007. Oglasne površine na posameznem plakatnem mestu iz 1. točke teh pogojev bodo organizatorjem volilne kampanje dodeljene na podlagi žreba, ki bo dne 07.09.2007, ob 10. uri, v sejni sobi Občine Središče ob Dravi. Središče ob Dravi, dne 14.08.2007 JURIJ BORKO ŽUPAN l.r. IBIS «»»©o ■ možnost tudi za pokojnino nižje od 290 our - sami si izberate datum plačevanja ■ minimalna potrebna dokumentacija ■ odobritev hitra in enostavna ODSTOP d.0.0. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor Telefon: 02/ 252 46 45 CENTRALNA KURJAVA VODOVOD Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857. Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE! Prodaja vozil Znamka Letnik Cena6) Oprema Barva PEUGEOT 306 SR 1995 1.540,00 SERVO VOLAN KOV ZELENA DAEWOO NUBIRA WAGON 1,6 1999 2.970,00 KLIMA KOV MODRA RENAULT SCENIC 1,9 DCI 2003 10.490,00 KLIMA KOV B. RDEČA DAEWOO LANOS 1,5 1999 1.990,00 SERVO VOLAN BELA FIAT PUNTO 55 S 1999 2.090,00 2XAIRBAG BELA FORD ESCORD 1,41 1998 2.380,00 SERVO VOLAN KOV SREBRNA ROVER 414 SI 1997 3.000,00 SERVO VOLAN KOV SREBRNA RENAULT CLI01,2 RN 1997 1.730,00 5VRAT BELA RENAULT TWING01,2 2002 4.250,00 1. LASTNIK RUMENA ROVER 2141 1998 2.770,00 SERVO VOLAN KOV. ZELENA DAEWOO MATIZS 1998 1.940,00 1. LASTNIK MODRA AUDI A41,8 TKARAVAN 1998 5.300,00 AVT. KLIMA KOV SREBRNA FORD MONDE01,8 LIMUZINA 1996 2.790,00 KLIMA BELA AUDI A41,9 TDILIMUZINA 2005 21.900,00 AVT. KLIMA KOV. MODRA CITROEN AX 1,0 SPOT 1998 1.170,00 3. VRATA KOV SREBRNA VOLKSWAGEN TOURAN 1,9 TD I 2004 14.900,00 AVT. KLIMA KOV. SIVA FIAT SEICENT0110 2002 2.800,00 REDNO SERVIS. KOV. S. MODRA VOLKSWAGEN POLO CLASSIC 1,4 1998 3.250,00 SERVO VOLAN KOV. MODRA RENAULT LAGUNA 1,816V PRIVILEGE 2001 7.330,00 AVT. KLIMA KOV. S. MODRA FIAT PUNTO 55S 1999 2.100,00 2XAIRBAG KOV. SREBRNA PEUGEOT 607 2,2116V 2000 8.300,00 AVT. KLIMA KOV. MODRA VOLKSWAGEN GOLF 1,4 1999 4.850,00 SONČNA STREHA KOV. RDEČA PEUGEOT 206 SWXS 2002 6.490,00 AVT. KLIMA KOV. SREBRNA KIA RI01,3 2002 4.160,00 SERVO VOLAN KOV. ZLATA Ponudba rabljenih vozil Znamka FIAT STILO 1,9 JTD LANCIA LYBRA 2,4 JTD KARAVAN FIAT MAREA WEEKEND 1,8 ELX RENAULT LAGUNA GRAND TOUR KARAVAN FIAT PUNTO 1,2 SX FIAT PUNTO 55 SOLE RENAULT SCENIC 1,9 DCI GOLF IV 1,9 TDI PEUGEOT 106XR | FIAT DUCATO MAXI 2,5 FIAT PUNTO 1,2 VW PASSAT 1,8 TURBO OPEL ASTRA 2,0 DTI KARAVAN FIAT PUNTO 3V IfJ.1T Prstec Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000 Oprema Letnik Cena KOV. T. MODRA TEMNA MODRA KOV. SREBRNA TEMNO SIVA ČRNA RDEČA CEN KOV. SIVA DRA ENA |LAP OV. SREBRNA MODER BELA SREBRNA KLIMA AVT. KLIMA SERVO VOLAN AVT. KLIMA 2003 KLE LIMA AVT. KLIMA XR TURGON KLIMA AVT. KLIMA KLIMA 17.000 KM 1999 2004 2001 1992 1996 2001 1997 2000 2005 _7.990.00 490,00 1.00 590,00 3.900,00 1.990.00 10.690,00 9.990,00 490,00 2.900,00 4.390,00 3.900,00 5.290,00 6.700,00 SERVIS IN PRODAJA VOZIL ugodni prepisi nakup že z 10% pologom imate avto - potrebujete denar? Dobitek do 80% vrednosti vozila najugodnejši leasing S '^¿¡¿junln Spindlerjeva 3 Center Vrtiljak, ^^ Sobota, 18. avgust 2007, ob 10.00 uri Morska deklica Kako se povsem običajna deklica spremeni v morsko deklico? Ne boste verjeli, zgodi se lahko prav pred vašimi očmi, le obiskati nas morate! GMG CLMONT & \o.o. GRAD߀Nfl MCHflNIZfiCUn €l€KTROMONTRŽR RIEKSRNDER GRBROVEC s.p. IZVAJAMO: - izkope vseh vret - preboje cestisc - polaganje infrastrukturnih vodov - javne razsvetljave - manjša asfalterska dela ter vsa dela vezana na nizke gradnje. ŽNIDARliEVO NABREŽJE 12, 2250 PTUJ, gmgelmont@siol.net, TEL.: 02 / 74818 90, GSM: 041 648 255,031648 255, www.gmg-elmont.si fllMilillMJiHiWIIfiQ C 02/2280110 SoliS d.0.0. Razlag ova 24, Maribor ߀LCONT <,.„, Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80, www.belcont.si Priporočamo se s svojimi izdelki in storitvami: NAŠA IZVEDBA- VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA priznanje za najboljše dosežke v gradbeništvu: poslovna skupina • ZA MONTAŽO PVC r okna v vrata ir garažna vrata w industrijska vrata senčila zimski vrtovi izolacijske steklene fasade DANA BESEDA OBVEZUJE - betonski pokrovi 0 30 - 0120 cm, po naročili do 0 200 cm - škarpniki, robniki, pohodne plošče,... Hliš Janez s.p. Čarmanova ul. 4a, Ptuj Tel.: 746 28 31, GSM 041 683108 KAKOVOST JE PRVA POSOJILA TEL.: 02/252 77 01 GSM: 051/204 654 Gorfin d.o.o. PE Mlinska ul. 1, MARIBOR Kranjska c. 4 Radovljica Čas hiti in celi rane, a zaceli jih nikdar, v prsih skrita bolečina srce razjeda dan na dan. SPOMIN Minilo je 15 let, odkar si nas komaj v 18. letu tragično zapustil, naš dragi Franček Arnečič IZ POHORJA 43, CIRKULANE Vsi njegovi Prazen je naš dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. V SPOMIN Mirku Tetičkoviču IZ GRUŠKOVCA 15 Žalosten in boleč je spomin na 20. avgust 2004, ko nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo in mu prižigate sveče. Tvoji najdražji. Skozi vse življenje svoje boriti si se znal, a v tihem poletnem jutru utrujen in nemočen si za vedno nam zaspal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta in dedka Franca Pintariča st. IZ PACINJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala gospodu župniku Emilu za opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, ge. Veri za molitev, govorniku za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošem in podjetju MIR. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Franc z družino Kako srčno si ti želel, da še med nami bi živel. Smo vsi ob tebi se borili, da zdravje bi ti ohranili. A smrt pač tega ni hotela, te prezgodaj nam je vzela. Vse, kar storil si za nas nekdaj, v spomin bo in hvala ti za vekomaj. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, tasta, brata, svaka in strica Feliksa Srečka Kurnika IZ PODVINCEV 117 a roj. 1.5.1929 + 8.8.2007 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli številna iskrena sožalja. Posebej se zahvaljujemo patru Pavlu za opravljen cerkveni obred, govorniku Danilu za ganljive besede in molitev, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, društvu upokojencev Rogoznica ter pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj. Žalujoča žena in otroci z družinami. Lovrenc • Je bil požar na deponiji odpadnih gum podtaknjen? Zgorelo prek 100 ton gum, škode za več sto tisoč evrov V noči s srede na četrtek, 16. avgusta, je okoli polnoči izbruhnil požar na deponiji izrabljenih avtomobilskih gum v reciklaž-nem centru podjetja Albin promotion v Lovrencu na Dravskem polju. Zgorelo naj bi več kot 100 ton gum, z ognjem, vročino, smradom in gostim dimom pa se je skoraj 10 ur borilo okoli 100 gasilcev z 31 gasilskimi vozili iz skoraj vseh gasilskih društev na območju nekdanje ptujske občine. Ker se je požar na deponiji starih in izrabljenih avtomobilskih gum hitro razširil, so domačim gasilcem iz PGD Lovrenc in Kidričevo kmalu prihiteli na pomoč še gasilci iz sosednjih prostovoljnih gasilskih društev Ptuj, Hajdina, Maj-šperk, Hajdoše, Ptujska Gora in tako naprej. Kot je nekaj po sedmi uri zjutraj na požarišču povedal Janez Liponik, poveljnik regijskih enot gasilcev podravske regije, je bila v tem času glavnina požara že poga-šena: „Uspelo nam je, da smo odprt ogenj z vodo in peno v glavnem pogasili, tako da je požar že pod nadzorom. Ker je šlo za zahteven in dokaj obsežen požar, vedeti je treba, da je zagorela velika količina gum, in ker je obstajala velika nevarnost, da bi jih zgorelo še veliko več, je v gašenju sode- Foto: M. Ozmec Z ognjem, dimom, vročino in neznosnim smradom se je v dopoldanskih urah spopadalo prek 100 gasilcev z 31 gasilskimi vozili s širšega območja Spodnjega Podravja. lovalo okoli 100 gasilcev z 31 gasilskimi vozili in cisternami iz skoraj vseh gasilskih društev na območju nekdanje ptujske občine. Sedaj je na požarišču ostalo še okoli 30 gasilcev z desetimi vozili, kajti iz pogorelih Foto: M. Ozmec Gost dim in smrad po zažgani gumi sta se razširila po širši okolici. gum se še vedno vali gost črno-bel dim, tako da se je vonj po zažgani gumi razširil po okoliških vaseh, kot so mi povedali, vse do Hajdine oziroma predmestja Ptuja." Že navsezgodaj je na poža-rišče prihitel tudi župan obči- Napoved vremena za Slovenijo Srpana če veter zvedri -vreme še dolgo trpi. Danes se bo v severnih krajih pooblačilo. Na severozahodu bodo dopoldne krajevne nevihte, proti poldnevu pa se bodo začele širiti proti vzhodu in popoldne zajele večji del Slovenije. Nadaljevale se bodo v noč na soboto. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, najvišje dnevne od 22 do 28, na Primorskem do 30 stopinj C. V soboto bo zmerno do pretežno oblačno, a večinoma suho vreme. Na Primorskem bo sončno, pihala bo šibka do zmerna burja. Vnede-ljo bo sončno. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. 'VMTIfO* Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141 - garažna in dvoriščna vrata - daljinski pogoni - ključavničarska dela - manjša gradbena dela bodoče kaj takega ne bi več moglo pripetiti." Na požarišču nam je uspelo ujeti tudi Albina Brencla, direktorja in lastnika firme in reciklažnega obrata Albin Promotion, ki je o vzrokih požara ves razburjen povedal" „Obstaja utemeljen sum in več indicev, zato sem osebno prepričan, da je bil požar podtaknjen, kajti ponoči ni bilo nobene strele, včeraj ni tukaj nihče delal, saj je bil državni praznik. Sicer pa so tukaj že tudi policisti PU Maribor, ki bodo po preiskavi to mojo trditev lahko potrdili ali pa ovrgli. Ogorčen sem, kajti gume so bile deponirane po vseh pravilih in navodilih inšpektorjev, obrat je bil ograjen z žico in varovan ter kontroliran z video nadzorom. Kolikor sem do se- daj uspel izvedeti, naj bi nekdo prerezal kable video nadzora, tako da utemeljeno sumimo, da gre za vandalizem ali še kaj hujšega." Na vprašanje, ali bodo lahko reciklažo gum še nadaljevali, pa je odgovoril: „Na to vprašanje ta trenutek ne morem odgovoriti, kajti ne samo daje zgorelo okoli 100 ton odpadnih gum, požar je skoraj popolnoma uničil tudi vse naše delovne stroje in danes ob 14. uri imamo na Ministrstvu že dogovorjen sestanek, po katerem bom lahko o tem morda povedal kaj več. Sicer pa bomo takoj po tem, ko bodo gasilci, ki so svoje delo dobro opravili in sem jim hvaležen, požarišče zapustili, zagotovili gradbene stroje, ki bodo območje ogore-lih gum prekrili z zemljo, tako da se v okolico ne bosta več širila smrad in dim." Pred zaključkom redakcije nam je uspelo izvedeti, da je še v dopoldanskih urah iz Ljubljane prihitel na požarišče tudi poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matija Klarič. Okoli 11. ure je gasilcem uspelo požar popolnoma pogasiti, tako da se je prenehalo tudi kaditi, takoj zatem pa so pričeli zasipavanje. O ugotovitvah policistov in kriminalistov, o tem, ali je bil požar dejansko podtaknjen ali ne, ter o tem, ali bodo lahko v obratu Albin promotion reciklažo gum kmalu nadaljevali, bomo zagotovo še poročali. M. Ozmec ne Kidričevo Jože Murko in po ogledu stanja povedal: "V tem trenutku je zame pomembno predvsem , da je gasilcem uspelo požar že omejiti in v glavnem tudi pogasiti, čeprav se, kot lahko vidite, iz po- Foto: M. Ozmec Zahtevno akcijo gašenja požara sta vodila regijski poveljnik J. Liponik (desno) in predsednik Gasilske zveze Kidričevo J. Kancler. Vas zanima dodiplomski ali podiplomski študij informatike/ managementa, organizacije? ♦»'Vi» Vabimo na predstavitve naših aktualnih, mednarodno primerljivih programov v Maribor 22.8.2007 in na Ptuj 23.8.2007. Več informacij: WWW.FOV.UNI-MB.SI Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede Kranj Foto: M. Ozmec Na požarišče so prihiteli tudi (z leve) direktor firme Albin Brencl, podžupan občine Kidričevo Jože Medved, ki je sodeloval kot gasilec, ter župan Jože Murko. ABA PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA PT UJ Stuki 26a I BoJtla.Am.tip. Tel.: 02 787-86-70, 041 716-25f žarišča še vedno kadi gost dim. Nedvomno gre tudi za precejšnjo ekološko obremenitev verjetno kar širšega okolja v občini Kidričevo, kajti kot so mi povedali, je pogorelo več ton odpadnih gum; in dim, ki je pri tem nastal in se kadil v ozračje, zagotovo ni mačji kašelj. Moram reči, da je imelo podjetje Albin promotion za reciklažo odpadnih gum na tej lokaciji vsa potrebna dovoljenja. Okrog nedavnega nadzora inšpekcijskih in drugih služb v tem obratu pa moram reči, da so bile ugotovljene nekatere zadeve, ki bi jih bilo treba dopolniti in čimprej odpraviti oziroma sanirati, tako da se v SE BOSTE ZARADI NOVIH OKEN MORALI ODPOVEDATI DOPUSTU? MORDAPA NE! Vsi, ki nas boste obiskali od 20.7. do 30.8. v salonu v ARNUŠEVI 5 na PTUJU in izpolnili nagradni kupon, boste sodelovali v nagradnem žrebanju za 4-dnevne počitnice za 4 osebe v apartmaju s4*v Zatonu pri Zadru. Vsi kupci programa Lesna pa boste do 30.8. deležni izjemnega poletnega popusta — 25%. aS 031/70-93-70; 02/620-9794, info@tulip-projekti.si _PO-PE: 8 00 — 17 00 (ali po dogovoru)_ Roman Zemljane s.p. GSM: 031 851 324 TEL.: 059 03 03 05 TOPLOTNE ČRPALKE TERMOTEHNIKA - ogrevanje objektov in sanitarne vode - zmanjšanje stroškov do 70% ELEKTROINSTALACIJE - strelovodi - domofoni, videofoni, videonad/omi sistemi - meritve elektroinstalacij KLIMATSKE NAPRAVE PANASONIC PE PTUJ, Vodnikova 2 ste bili POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? 0801314 BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA: