Prirodni pojav.
Spisal A. S.
nedeljo zjutraj vzamejo oČe Franck-a in Danico s seboj v cerkev. Reko jima: >Če bosta prav pridno in lepo molila v cerkvi, vama pokaiem potem, ko pridemo domov, nekaj prav po-sebnega«.
»O, da, da, oče!« zavpijeta oba enoglasno v največjem veselju. Po maši pa priskočita Francek in Danica k očetu vsak na eno stran, jih primeta za roko in vlečeta naprej, rekoč: »Oče, prosiva Vas, pojdimo nekoliko hitreje, prav rada bi že videla, kaj nama boste pokazali.« Oče stopajo sedaj nekoliko hitreje, in kmaiu so bili doma.
>No, ker sta bila res prav pridna in se v cerkvi prav spodobno vedla, vama hočem to posebnost precej pokazati,* reko oče in vzamejo iz kuhinje skledo ter jo napoloijo z vodo. Potem pa vzamejo iz omare dva enako velika navadna kozarca in še rnajhen »žganjarček«, to je kozarček, iz katerega pijo Ijudje časih, Če so kaj na želodcu botni, nekoliko žganja. Nato pa vtaknejo ona veČja kozarca v skledo pod vodo in jih pod vodo strnejo z roboma. Tako z vodo napolnjena strnjena kozarca postavijo pokonci na krožnik, ki je bil že v ta namen na mizi pripravljen. Ko se je voda, ki se jih je na zunanji strani držala, že nekoliko odtekla, so jih previdno obrisali s suho cunjo in postavili vrhu obeh »žganjarček«, kakor nam kaže pridejana podoba, ter ga napolnili s Črnim vinom.
Sedaj pa so rekli: »Glejta, oba večja ko-zarca (a in b) sta napolnjena z vodo, a iz ko-zarčka (c) bom vse to črno vino spravil v povez-njeni zgoranji kozarec (L), ne da bi kaj prelival.« Francek in Danica pogiedujeta radovedao zdaj očeta, zdaj zopet postavljene kozarce, zakaj vse to se je j\ma zdelo nemogoLe_.
Po dolgem premišljevanju se pa odreže Francek: >O, oče tega pa že ne morete narediti; saj niste Bog.«
>Da, prav pravi^, drag\ moj,* odgovore oče, »nisetn Bog, a s pomočjo prirode, ki jo je ustvaril Bog, mi bo pa to vendarle mogoČe narediti.« Sedaj vzatnejo  oLe klopčiČ  od  Daničnega  pletenja.   Z  njega  si odvijo  kaka dva
-»+    158   *«-
metra dolgo bombaževo nit, ki jo trikrat preganejo. Tako preganjeno nit po-moČijo v vino, da je z njim napojena. Potem jo pa vtaknejo tako v vino, da mahata oba konca, ali pa tudi en sam konec (il) iz kozarčka. In glej! ^ Ka vsakem koncu \z vina visečih niti se nabere debela kapljica vina, ki pade na poveznjeni kozarec in se po njem vali nizdoli do robu, kjer sta oba ko-zarca strnjena. Zdaj pa oče primejo poveznjeni kozarec in ga toliko v stran premaknejo, da nastane med robovama spodnjega in poveznjenega kozarca majhna Špranja, ki pa ne sme biti tolika, da bi zamogla voda iz poveznjenega kozarca. In v ti špranji se zbirajo vse vinske kapljice, ki pritekajo iz bom-baŽa po kozarcu, gredo skozi njo in se v vodi vzdigujejo na vrh. Kmalu je izkapalo vse vino iz >žganjarčka« in se namestilo vrhu vode poveznjenega kozarca, ne da bi bila voda kaj pobarvana od Črnega vina.
France in Danica se nista mogla dovolj naČuditi temu prirodnemu pojavu in nista mogla razumeti, zakaj kaplja vino po nitkah iz kozarca in zakaj se potem v vodi zopet vzdigujejo na površje. Ko so oče to sapazili, reko jima: >Vidim, da ne umeta, zakaj se vse to tako lepo vrŠi, in zato vama hočem to prikazen razložiti. Glejta, te bombaževe niti so sestavljene iz samih jako, jako tankih cevic, po katerih se vino, ali pa vsaka druga te-kočina sama vzdiguje in na doli visečem koncu zunaj kozarčka pa zopet odteka. Ker je pa vino Iažje od vode, se pa v vodi vzdiguje na površje in plava kakor olje po vodi. Voda, kt jo vino iz poveznjenega kozarca izpodriva, pa odteka na nasprotni strani iz nizdoli obrnjene Špranje in se nabira na podstavljenem krožniku. Upam, da sedaj razumeta. Natančneje o vzrokih tega prirodnega pojava pa se bosta še učila v šoli.«
Francek in Danica sta z največjim zadovoljstvom zahvalila ciobrega očeta, ker so jima pokazali zopet nekaj novega.
Dragi čitateljčki, čc vas veseli, pa sami poizkusite, kar ste tu brali. Prepričali se boste, če boste ravnali oprezno in natančno, da se vatn tudi posreči.