Izhaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založuiško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26/1, telefon 170. Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina lOfiO din ali 3,5 am. dolarja. Bančni račun 65-KB-1-is1. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo.
KOPER — 22. FEBRUARJA 1957	poštnina plačana v gotovini	LETO VI. — ŠTEV. 9
Prihodnjo sredo, dne 27. t, m., se bodo predstavniki osnovnih organizacij Zveze komunistov koprske občine sestali na celodnevno posvetovanje o aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih.
Občinski komite ZK Koper je za to priložnost pripravil tri temeljita poročila: politično-organizacijsko, o delavskem in družbenem upravljanju in o razvoju socialističnih odnosov na vasi. Poročila so bila imenovanim delegatom že vročena, tako da jih bodo lahko temeljito proučili in prišli na posvetovanje dobro pripravljeni na razpravo.
Politično-organizacijsko poročilo obravnava delo osnovnih organiza-
cij ZK na terenu in še prav posebej po podjetjih, kritično analizira delo občinskega komiteja ZK, zlasti pa prizadevanja za politično-ideološki dvig partijskega članstva.• V tem pogledu je bilo prav v zadnjem času opravljeno veliko delo, katerega pomen bo v celoti lahko ocenilo prav posvetovanje v sredo. Posebna pozornost pa je v tem poročilu posvečena gibanju članstva, sprejemanju novih ljudi v Zvezo in sodelovanje komunistov v drugih množičnih organizacijah in organih družbenega in delavskega upravljanja.
Poročilo o delavskem in družbenem upravljanju podrobno anali-
Političrii odbor Glavne skupščine OZN je začel v začetku tedna razpravljati o ciprskem vprašanju. Razpravo sta zahtevali Grčija in Velika Britanija, vsaka seveda s svojimi zahtevami. Medtem ko se Grčija poteguje za uveljavitev pravice ciprskih Grkov do samoodločbe, se Velika Britanija prizadeva doseči obsodbo Grčije, ker le-ta »podpira in hujska ciprske Grke na odpor in oborožen upor proti Britancem«,
Položaj, v katerem se je znašel Politični odbor OZN ob ciprskem vprašanju, je močno podoben položaju pred tednom dni, ko so razpravljali o Alžiru. Tudi tu gre za obsodbo ene od velesil, za krčevito oklepanje stališča, da so kolonije notranja zadeva tistih, ki jih u-pravljajo in za prikaz osvobodilnega gibanja kot iz tujine inspi-riranih in podpiranih terorističnih dejanj. Med Ciprom in Alžirom pa je le neka bistvena razlika. Ciprski Grki se namreč ne bijejo za osamosvojitev, temveč za priključitev h Grčiji, hkrati pa se je vprašanje še bolj zapletlo, ko se je vmešala s svojimi -zahtevami še Turčija.
Čeprav je vprašanje zaradi vrste zgodovinskih, pravnih in zemljepisnih činiteljev zelo zapleteno, bi vendar lahko vse prizadete države našle stično točko, če bi na prvo mesto postavile uveljavitev načel Ustanovne listine OZN. V tem dokumentu je namreč' jasno povedano, da ima vsako ljudstvo ne glede na zgodovinsko preteklost pravico samo odločati o svoji usodi. In na Cipru je danes 80 % Grkov, ki so tam naseljeni že nad 2.000 let. Če le-ti zahtevajo priključitev h Grčiji, h kateri narodnostno pri-adajo, bi jim tega nihče ne smel odrekati_.-Zlasti zato me, ker so prišli Turki in'" Britanci na otok kot zavojevalci, proti volji tamkajšnjega grškega prebivalstva.
SVEČANOST NA ObLO PIRAN
V soboto, 16. februarja je predsednik Občinskega ljudskega odbora v Piranu Davorin Ferligoj razdelil odlikovanja, ki so jih dobili nekateri člani delovnega kolektiva »Splošna plovba« ob Dnevu republike. Razdelitev odlikovanj se je zakasnila zato, ker je bila večina odlikovancev na potovanjih po tujih morjih. Direktor podjetja »Splošna plovba« Boris Snuderl je prejel red dela II, stopnje, uslužbenca Teodor T.ijan in Joško Rot-ter red dela III. stopnje, častnik ladje »Bihač« Zvonko Veber pa medaljo dela.
Prvi dnevi razprave o Cipru v OZN so potekali v približno istem razpoloženju kakor pred tednom dni, ko so razpravljali o Alžiru. Del govornikov je podpiral grške zahteve, del pa britanske. Prišlo je tudi do hudih medsebojnih obtoževanj, pri katerih se je zlasti »odlikovala« Velika Britanije
žira razvoj in utrjevanje družbenega upravljanja na vseh področjih življenja. Posebej se zadržuje pri nekaterih podjetjih, ki so še v izgradnji, in predlaga nekatere nove ukrepe, da bi se tudi tam postopno uveljavilo delavsko upravljanje. Močnejše angažiranje organov delavskega upravljanja je imelo pozitivne posledice na dvig proizvodnje in občutno znižanje lastne cene izdelkov v mnogih podjetjih, na primer v tovarni pohištva »STIL«, v tovarni »De Langlade« in še nekaterih.
Kolikor je vloga komunistov kot nosilcev naprednih sil prišla dokaj močno do veljave v podjetjih in gospodarskih organizacijah v. mestu, pa se komunisti na vasi ne morejo tako pohvaliti. Posvetovanje bo moralo dati novega poleta članom ZK na vasi, da bodo našli svoje pravo mesto na čelu naše borbe za uveljavljanje socialističnih odnosov na vasi — odnosov, ki edini lahko hitreje in odločneje privedejo do splošnega dviga kme- -tijske proizvodnje, da bo lahko tudi ta šla v korak z vse bolj razvijajočo 'se industrijo.
Prelepo sončno in mirno vreme je zadnjo nedeljo izvabilo v naravo veliko število meščanov. Ceste so bile polne vozil, prvi letošnji gostje pa so posedli že tudi po nekaterih gostilniških Vrtovih. Naša fotografija kaže cesto od Škoc-jana pri Kopru proti Ankaranu. Zgradba nad cesto je sedež republiške kmetijske izpostave in Zavoda za jadranske kulture v Kopru
Občni zbor okrajne Zveze Svobod in prosvetnih društev
Občnega zbora Zveze Svobod in prosvetnih društev pretekli teden se je udeležilo 71 delegatov koprskega okraja ter številni gostje, predstavniki političnih in družbenih organizacij. Po vseh poročilih je dosedanji odbor dobil razrešni-co in izvolili so soglasno nov 25-članski upravni in 3-članski nadzorna odbor.
Občni zbor sta med drugimi gosti pozdravila tudi predsednik republiškega Sveta Svobod in prosvetnih društev Ivan Regent ter sekretar Okrajnega odbora SZDL Ivan Mavsar. Slednjega so člani upravnega odbora na svoji prvi seji takoj po občnem zboru tudi izvolili za, novega predsednika okrajnega sveta Zveze Svobod in prosvetnih društev.
USPEH SO POKAZALA PREDVSEM DRUŠTVA V VEČJIH GOSPODARSKIH IN KULTURNIH SREDIŠČIH
Predsednik okrajnega Sveta Zveze Svobod in prosvetnih društev Srečko Vilhar je v svojem poročilu o delu in problemih naše kul-turnoprosvetne dejavnosti poudaril, da' je bilo delo zlasti uspešno v večjih gospodarskih in kulturnih središčih, medtem ko v vaseh ter manjših, posebno gospodarsko zaostalih krajih, opažamo nekakšno mrtvilo. Marsikje so naša društva povsem samoiniciativno našla nove in dobre prijeme dela. Iz vseh razprav na občnih zborih naših Svobod in prosvetnih društev je razvidno, da se naši ljudje zavedajo, da je prosvetna dejavnost odvisna od uspešnega gospodarskega razvoja, ki ustvari tudi trdnejše materialne temelje. Seveda zaradi takih zaključkov ne gre podcenjevati subjektivnega .faktorja, ki je iniciator in nosilec vse dejavnosti.
"V zadnjem času so postala nekatera naša prosvetna društva, posebno v obalnem pasu, pasivna, V okraju imamo 57 društev, niso pa vsa aktivna, saj jih dober del le životari. Prav gotovo je, da smo se še premalo trudili, da bi ustanovili nova društva in tako imamo
v vzhodni Istri, hrpeljski in ilir-sko-bistriški občini področja, kjer je 30 do 40 vasi in niti enega prosvetnega društva. Tu je razen dobre volje prosvetnih delavcev potrebna tudi krepka pomoč množičnih organizacij.
ZA USPEŠNO DELO KNJIŽNIC SO POTREBNI DOBRI KNJIŽNIČARJI
Kjer so knjižnice dobro urejene in jih vodijo sposobni knjižničarji, ljudje radi segajo po knjigah in so hvaležni bralci. Včasih knjižnice poslujejo slabo, ker nimajo primernih prostorov (Štorje, Hrvatini itd.), imamo pa vrsto primerov, da so ljudje prebrali pičlo število zvezkov, ki jih premore knjižnica, in se je zato ne poslužujejo več. S tem v zvezi je treba omeniti
primer ljudske knjižnice v Sežani in na Prestranku, kjer so začeli posojati knjige manjšim sosednjim knjižnicam in tako deloma že odkrili ustrezno obliko potuj oče knjižnice. Vsekakor bi morali imeti na vseh občinskih središčih in v večjih krajih dobro založene potujoče knjižnice. Poskrbeti bo treba za vzgojo knjižničarskega kadra, kakor je poudaril sekretar OO SZDL Ivan Mavsar, z dobrimi seminarji in kratkimi tečaji.
DELO LJUDSKE UNIVERZE ZE RODI SADOVE
Ljudske univerze so naši ljudje sprejeli kot stalno obliko izvenšol-ske izobrazbe. O tem priča žlasti uspešno delo koprske LU, ki je imela največ in najbolj obiskana (Nadaljevanje na 5. strani)
Naš tedenski gospodarski komentar
Iz mojega jajca naj se izJeže Skupno evropsko tržišče! Ne, iz mojega! Ne, iz ¡mojega! Ne, iz ...
DEMOKRATIZACIJA IN SAMOUPRAVLJANJE V BANKAH
Že dolgo je v pripravah nov zakon o bankah, ki naj bi uredil en« izmed važnih vprašanj v gospodarstvu. Vemo, da predstavljajo banke v socialistični družbeni ureditvi pomemben instrument in da je zat» pravilna rešitev tega vprašanja t marsičem važna za razvoj našega gospodarstva sploh. Omenimo naj samo, kaj je zapisal o bankah Lenin, ko je dejal, da predstavlja enotni bančni aparat devet desetin socialističnega aparata, ki zajema splošno državno računovodstvo, splošno državno evidenco proizvodnje in razdelitve proizvoda. Ta aparat pa mora biti demokratičen.
Osnovne misli, ki smo jih povzeli iz Leninove doktrine, naj nam pokažejo pomen aparata za razvoj socialističnega gospodarstva. Tak pomen dajemo temu aparatu tudi mi, ki mu posvečamo največjo skrb in mu c nalagamo tudi najbolj pomembni naloge. Brež dvoma pa je, da ga ne moremo pustiti v razvoju na neki trdni stopnji in v neki obliki, ki j» je dobil ob začetku in v teku razvoja do danes, temveč moramo iskati tudi za bančni aparat oblike, ki najbolj ustrezajo splošnemu družbenemu razvoju. Kajti iz Leninovih, besed izhaja, da mora biti ta aparat poleg drugega demokratičen. V te« pogledu smo napravili v družbenem pogledu pomemben korak naprej, kateremu moramo slediti tudi t bančnem aparatu, če nočemo, da bi ta zaostajal za splošnim razvojem, kolikor ne bi bilo potrebno, da ki celo prednjačil.
Danes, kot vemo, nimamo' več enotne banke kot nosilca bančnega sistema pri nas. Danes posluje pri nas poleg Narodne banke že stotine komunalnih bank, mestnih in zadružnik hranilnic in posojilnic ter dve posebni banki, in sicer za zunanjo trgovino in za investicije s svojo mrež» podružnic. Vsekakor je bil v kratkem času ustvarjen širok bančni aparat, iz katerega lahko sklepamo na smer našega razvoja in na tiste tendence v našem gospodarstvu, ki silijo bančni aparat, da se mu čimbolj prilagaja. Krepitev posameznik gospodarskih vej v gospodarstva namreč nujno zahteva posebno obravnavanje tudi s te strani, ko gie za to, kam bodo gospodarske organizacije nalagale svoja denarna sredstva, kako naj bi bila ta sredstva zopet plasirana v gospodarstvo i« končno, kdo jim bo in Itako delil kredite. Zato ni nič čudnega, če slišimo o zahtevah po nadaljnji specializaciji bančnega aparata. Tako govore konkretno o ustanovitvi kmetijske banke in morda v teku razvoja še drugih posebnih bank. Enotnost sistema naj bi varovala Narodna banka, ki bi bila nosilec kreditne politike in kot emisijski zavod pr-vensteno denarne politike sploh.
Ne bi se spuščali v vprašanje, ali nas tako stanje organizacije bančnega aparata zadovoljuje ali ne. Moramo pa se dotakniti drugega bistvenega vprašanja, ki ga bo moral vsekakor rešiti novi zakon o bankah. Gre za vprašanje demokratizacije i» uveljavljanje načel družbenega upravljanja v teh posebnih gospodarski!» organizacijskih enotah, ki jih glede na njihovo poslovanje ne morem» šteti med navadne gospodarske organizacijo. To poudarja že sedaj veljavna uredba o bankah in hranilnicah, Iti je po splošnih ugotovitvah že dolgo zastarela ln ne ustreza
(Nadaljevanje na 2. stran})
OZN o Isngtmjiki
Skrbniški odbor OZN je sprejel resolucijo, ki poziva Veliko Britanijo, naj se izjavi o svoji politiki do Tanganjike (Centralna Afrika). V resoluciji je med drugim rečeno, da b; morala britanska politika do Tanganjike sloneti na načelu. da morajo ozemlja pod skrbništvom postati avtonomna ali neodvisna. V zvezi s tem je rečeno v resoluciji, naj Skrbniški svet pošlje v Tanganjiko posebno komisijo, ki bi natančneje proučila politični razvoj dežele.
Burgiba za umik Francozov iz Iimisa
Predsednik tuniške vlade Habib Burgiba je imel te dni po radiu govor o rezultatih svojih razgovorov s francoskim državnim sekretarjem Faurom. Dejal je, da je vprašanje umika francoskih čet iz Tunisa še vedno sporno, ker Francija vztraja na svojem stališču, da je njena vojska v Tunisu potrebna, ker preprečuje morebitni vdor alžirskih upornikov. Gre za okrog 100.000 francoskih vojakov.
Burgiba je odločno naglasil, da ni moč misliti na resna pogajanja za obnovitev diplomatskih odnosov, dokler se francoske čete ne bodo umaknile iz dežele. Prisotnost tujih čet namreč preprečuje doseči tuniškemu narodu popolno osvoboditev in uveljavitev njegove suverenosti, Burgiba je zahteval, da je treba takoj napraviti podroben načrt za umik francoskih čet iz dežele. Sele v tem primeru se je Tunis pripravljen razgovarjati tudi o skupni obrambi s Francijo.
te
Bulgcminove predloge
Zahodnonemški zunanji minister Brentano je na nekem volilnem zborovanju v Bonnu izjavil, da je Bulganinova poslanica glede izboljšanja odnosov med obema državama »absolutno nezadovoljiva«, ker glede glavnega vprašanja (združitve Nemčije) ne pomeni nič novega. Poudaril je trdne vezi Za-
hodne Nemčije z Zahodom in da so nesmiselni vsi poskusi, da bi Nemčijo ločili od njenih zaveznikov. Kljub vsemu pa je Brentano opozoril, da odklonitev sovjetskih predlogov še ne pomeni zaostritev odnosov do SZ, ker bi to neugodno vplivalo na politično življenje dežele, zlasti pa na koristi vladnih strank v predvolilni kampanji.
Novi poljski Sejem
•V Varšavi se je začelo prvo zasedanje novoizvoljenega Sejma. Dnevni red je zelo obširen in računajo, da bodo zaključili z delom šele v prvih dneh marca. Med drugim bodo izvolili novega ministrskega predsednika in mu poverili mandat za sestavo nove vlade. Glavna točka dnevnega reda pa bo razprava in sprejem letošnjega gospodarskega plana in proračuna.
Ob zasedanju Sejma je Glavni statistični urad Poljske objavil podatke o izpolnitvi lanskega gospodarskega plana, ki kažejo, da je bi! plan v celoti izpolnjen, v nekaterih panogah pa celo presežen. V industriji so plan presegli za 2,7 o/o, vrednost zunanjetrgovinske menjave blaga pa je narasla za 2 »'o. Vrednost skupne proizvodnje, računana po delovni storilnosti enega zaposlenega delavca, je narasla v primerjavi z letom 1955 za 5,3 °'o.
Vprašanje umika izraelskih čet iz Gaze se vleče iz tedna v teden. Čeprav je Glavna skupščina z o-gromno večino glasov zahtevala, da morajo napadalci zapustiti egiptovsko ozemlje, se Izrael še naprej trmoglavo upira izpolniti ta sklep. Ponovno razpravo o tftn vprašanju, ki je bila ves prejšnji teden so na zahtevo ZDA prekinili. Združene države Amerike se namreč prizadevajo pridobiti Izrael za u-mik po diplomatski poti in je imel s tem v zvezi zunanji minister Dulles več razgovorov z izraelskim veleposlanikom v OZN Eba-nom.	o
Izraelsko omalovaževanje sklepov OZN je položaj na Bližnjem vzhodu znova zaostrilo. Predsednik ZDA Eisenhower je prekinil svoj redni dopust in odpotoval v Washington na posvetovanje z vodilnimi člani Kongresa. Predvsem gre za to, kakšno stališče bodo zavzele ZDA do sankcij proti Izraelu, če bo le-ta dokončno odklonil u-mik svojih čet iz Egipta. Medtem pa azijsko-afriške delegacije čakajo na razvoj dogodkov in so pripravljene predložiti resolucijo o sankcijah. Ali bo ta resolucija sprejeta ali ne. pa seveda v mnogotera zavisi od stališča ZDA.
Brej dvoma bo ta teden odločilen glede rešitve zadnje faze tako imenovane sueške krize, ki se je začela z lanskim napadom Velike Britanije, Francije in Izraela na
Egipt. V krogih Združenih narodov še vedno niso izgubili upanja, da se bo Izrael končno le premislil, zlasti zdaj, ko so mu ZDA obljubile podporo pri garanciji za svobodno plovbo njegovih ladij po Akabskem zalivu. Ce pa bo kljub vsemu Izrael vztrajal na svojem stališču, lahko pride do resnih za-pletljajev. Voditelji arabskih držav so odločno povedali, da bodo vztrajali na svojih zahtevah in da bi v primeru izraelskega vztrajanja na starem stališču lahko prišlo tudi do uporabe oboroženih sil.
Medtem pa je Sovjetska zveza začela z intenzivno diplomatsko akcijo za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Med drugim je predlagala, da bi velesile dale skupno Izjavo glede tega vprašanja. Izjavo naj bi podpisale razen Sovjetske
zveze še ZDA, Velika Britanija in Francija. V njej naj bi se velesile zavezale, da bodo z miroljubnimi ^ sredstvi ohranile mir na tem pcd-j^| ročju, spoštovale suverenost in neodvisnost držav Bližnjega vzhoda, se vzdržale poskusov za vključevanje držav tega področja v razne blokovske formacije, umaknile svoje čete. prenehale s pošiljanjem orožja in skrbele za gospodarski razvoj tega področja. Sovjetski predlogi so naleteli na razmeroma ugoden odmev na Zahodu, vendar je malo verjetno, da bi jih v sedanjem položaju — vsaj v celoti — sprejeli. Nekateri politični krogi na Zahodu so jih namreč ocenil; kot propagandno potezo, ki naj poveča ugled Sovjetske zveze in spo-drine Veliko Britanijo in ZDA s tega področja.
NOVICE S TRŽAŠKEGA
V petek je bilo v Trstu USTO-LICENJE POKRAJINSKE KOMISIJE ZA DEŽELNO AVTONOMIJO. Njena naloga bo proučevanje vseh vprašanj v zvezi z ustanovitvijo avtonomne dežele Furlanija— Julijska krajina. Pri svojem delu bo morala komisija upoštevati raznolikost in po&ebe posameznih pokrajin. Tako n, pr. je videmska pokrajina številčno močnejša na Drebivalstvu, medtem ko so davč-
(Nadaljevanjc s 1. strani)
'več. Ko govorimo o teh načelih, to je o družbenem upravljanju v bankah. na moramo ugotoviti nekatere negativne tendence. Dočim se pri nižjih bančnih organizacijah skuša to načelo uveljavljati tudi mimo veljavnih predpisov, pri velikih bankah, ki so organizirane centralistično, tega ne moremo opaziti. Opaža se celo nasprotno, saj velike banke vedno bolj centralizirajo poslovanje v svojih višjih enotah in centralah in se ne trudijo, da bi vsaj usposabljale nižje enote za samostojno upravljanje poslov. Kdor ima opravka z njim to najbolj čuti, dočim pri investicijskih zadevah to povedo konkurzi, ki se vsi rešujejo centralno.
S tem je postavljeno samo načelo, ki bi ga ne mogli oživeti kljub temu, da bi dali bankam take pravicc. Dati jim je treba namreč predvsem materialno osnovo za njihovo delo. Vemo pa, da jim je bila titdi ta vzeta, saj jc razpolaganje z vsemi skladi tudi lokalnih samoupravnih enot do skrajnosti omejeno oziroma — blokirano, da se izražamo z bančnimi izrazi. Brez materialne podlage je seveda vsako delo organov družbenega upravljanja in samoupravnih organov sploh brez pomena.
Kot je bilo rečeno, pripravlja posebna komisija nove predpise o bankah in hranilnicah. Komisije delajo za sedaj v zaprtem krogu in brez sodelovanja javnosti. Računati pa je, da bodo osnutki predloženi kot običajno v javno razpravljanje. Takrat 1)0 nujno potrebno, da se tudi na zunaj manifestirajo načela, ki smo jih poudarili tn ki so važna za uspešen razvoj v prvi vrsti bančnih organizacij, ki so jih ustanovile nižje samoupravne enote, kot so okraji in občine.
Med 15. in 17. februarjem jc bila v Kopru II. razstava vin, ki jo je priredila Kmetijska zadruga Koper in okolica. Po slavnostni otvoritvi v petek dopoldne jc bila poskušnja vin. Obiskovalci so se o razstavljenih vinih pohvalno izrazili; ugajal pa jim je tudi razstavni prostor, v katerem so se lahko seznanili s sodobno domačo vinarsko-šadjarsko literaturo.
Več o tem preberite na 9. strani
RAZPIS NAGRADNEGA NATEČAJA Komisija za tisk pri Občinskem odboru SZDL v Kopru razpisuje za zbiralce naročnikov za časopise Slovenski Jadran, Ljudsko Pravico, Slovenski Poročevalec, Kmečki glas in Prešernovo družbo
nagradni natečaj Med najbolj uspešne zbiratelje novih naročnikov omenjenih časopisov bomo razdelili tri nagrade:
I. nagrada 5.000 dinarjev II. nagrada 3.000 dinarjev III. nagrada 2.000 dinarjev Udeleženci tekmovanja morajo do 30. marca do 11. ure, ko bo natečaj zaključen, predložiti Komisiji za tisk pri Občinskem odboru SZDL v Kopru, Belvc-der 1, potrdilo uprave omenjenih časopisov o številu zbranih naročnikov v času od 1. februarja dalje. Koper, 22. februarja 1957
Komisija za tisk pri Občinskem odboru SZDL Koper
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR JUGOPRESA
Ali so mednarodni odnosi po dogodkih v Egiptu in na Madžarskem prišli 7. mrtve točke? To je danes vprašanje, ki se često sliši. Lahko trdimo, da je nanj težko pravilno odgovoriti.
Dejstvo je, da je danes malo tistih odgovornih ljudi, ki bi si upali trditi, da smo se vrnili ali pa da se vračamo k politiki »hladne vojne«. Taka trditev bi bila namreč ne samo skrajno nepopularna, pač pa bi kazala na neke vrste nevarni pesimizem. Večkrat se sliši, da so mednarodni odnosi zašli v stagnacijo, posebno Ce jih primerjamo z živahnim izmenjavanjem političnih gledišč, ki so predvidevala dogodke v Egiptu ali na madžarskem.
Napačno bi bilo v današnji mednarodni situaciji sprejeti sedanje star nje kot manjše zlo, ali kot nekaj, kar jc zadovoljivo. Stagnacija pa, kakršnakoli naj bi bila, nosi v sebi nevarnost h koraku nazaj, ker je njena značilnost ustvarjanje nezaupanja med posameznimi državami, predvsem pa ustvarjanje nezaupanja med velesilami. Zato jc glasnik britanske laburistične stranke Gaitskell imel popolnoma prav, ko je te dni na navardski univerzi v Ameriki trdil, da »za Vzhod kakor tudi /a Zahod predstavlja podaljšanje sedanjega mednarodnega položaja hudo in nemogočo stvar«. In kje je potemtakem izhod iz takšnega položaja?
Nedvomno dogodki zadnjih dni dokazujejo, da odgovorni politični iu
državni voditelji vrste držav poskušajo, da bi se znašli v novih pogojih sedanjega mednarodnega položaja in pri tem iščejo izhod iz situacije, v kateri so se znašli. Očitna je živahna dejavnost v mednarodnih odnosih, ki se kaže v državniških obiskih, tako v Aziji kakor tudi v Evropi in v potovanjih vidnih državnih osebnosti Srednjega vzhoda v ZDA, v bližnjih sestankih britanskih, francoskih in ameriških državnikov in končno v osebnih poslanicah, ki jih sovjetski premier Bulganin pošilja svojim kolegom na Zahod in v katerih izraža željo svoje vlade, da se neodvisno od obstoječih motenj začenjajo reševati medsebojni spori ali pa, da se vsaj ublažijo psledice, ki bi jih lahko imeli. Vse to kaže, da danes nobena izmed držav, bodisi velika ali mala, ne more biti osamljena in da ne more čutiti varnosti samo v okviru svojih blokovskih ali pa paktovskih pozicij, v katere je vključena. Sedanje mednarodno življenje zahteva prestop ozko postav-ljenh meja med mišljenji in mednarodnimi stiki. Z drugo besedo, ne-ovrgljivo se danes ponovno postavlja vprašanje politične kocksistcnce, in to je tislo, kar omogoča ostvarjanje optimizma v nastopajočem razvijanju mednarodnih odnosov.
Pri tem pa je treba poudariti, da neupoštevanje dejstva kaj kdo želi pomeni zapiranje oči pred stvarnostjo. Ni na primer vseeno, kako kdo razume koeksistenco, ki je že jasno
in glasno opredeljena. Eni smatrajo, da je koeksistenca nujnost današnjega časa le toliko, kolikor želimo ohraniti mir v svetu. To je brez dvoma pravilno. Drugi pa se trudijo, da bi s koeksistenco ravnali kot s »spretnostjo« in »možnostjo« za pridobivanje prijateljev v tistem delu zemeljske oblc^ ki se ni odločila za blokovsko politiko. Tako razumevanje je značino za stališče velesil.
Ni težko predvidevati, da mora enostavno pojmovanje politike koek-sistence služiti politiki te ali one skupine malih oziroma velikih držav. Danes se namreč priznava možnost, da male in srednje velike države, predvsem pa tiste, ki niso v blokovskih taborih, igrajo v svetovni politiki aktivno vlogo. Pravzaprav se tej njihovi vlogi ne moremo več čuditi in ji tudi ne oporekati, ker je že postala dejstvo. Ce že morajo nekatere velesile to priznati, pa stremijo pri tem za uveljavljanjem svoje vodilne vloge pri reševanju mednarodnih problemov. Z drugimi besedami: »smo za koeksistenco samo pod našim vodstvom in v senci naših interesov«.
Takšno stališče pojmovanja politike koeksistenco ne bo moglo prispevati k izboljšanju današnjega položaja, o katerem vsi menijo, da je nezadovoljivo. To je senca, ki spremlja vse pobude mednarodne politike, pa čeprav so te več ali manj same po sebi pozitivne.
ni dohodki tržaške pokrajine za 7 milijard večji kot v videmski. Načelniki političnih skupin v občinskem svetu pa predlagajo, da mora postati Trst glavno mesto bodoče avtonomne dežele.
LETOŠNJI PRORAČUN DE-VIN S K O - N ABRE2INSKE OBČINE PREDVIDEVA NAD 50 MILIJONOV LIR PRIMANJKLJAJA. Največji dohodek predstavlja trošarina in to v višini nad 200 milijonov lir. Celokupna vsota letošnjih dohodkov te občine je predvidena na okrog 41 milijonov 300 tisoč lir.
Člani prosvetnega društva »LON-JER-KATINARA« so v torek zvečer dali OBRAČUN DELA. Lani sta bila najbolj delavna pevski zbor in dramska skupina. Zbor je večkrat nastopal na raznih prireditvah in v radiu, dramska skupina pa je gostovala z igro »Stari grehi : v Lonjerju, v Borštu in v Trepčah. Prosvetno društvo je priredilo dve predavanji, Aškerčevo, Gregorčičevo, Kosovelovo in Prešernovo proslavo ter dva kuharska tečaja in en krojni tečaj. V društvu sodeluje tudi mladina, ki je priredila šahovski turnir in v velikem številu sodeluje v dramski skupini in pevskemu zboru.
Tržaški občinski svet bo najel 300 ¡MILIJONOV LIR POSOJILA PRI USTANOVI ZA INDUSTRIJSKO PRISTANIŠČE. S tem denarjem bodo uredili električno, vodovodno in plinsko napeljavo v novozgrajenem naselju pri Domju in vzpostavili redno filobusno zvezo z mestom.
l/lasi ba&gJtedi
Jutri izide 123. številka »Našin razgledov«, revije za politična, gospodarska in kulturna vprašanja. Na uvodnem .mestu so objavljene zunanjepolitične glose, ki obravnavajo najaktualnejše probleme zadnjih 14 dni. Uvodnik razglablja o konceptih sovjetske zunanje politike. Janko Jeri je napisal članek o Nennijevem kongresu v Benetkah. Janez Vipotnik piše o položaju na Poljskem po volitvah. Franc Černc zaključuje razpravo Kapitalizem in socializem na preizkušnji«. Katja Vodopivec razmišlja o pravnem študiju na univerzi. Dr. Ante Šte-fančič daje prikaz veterinarskega šolstva na Slovenskem od začetka do danes. Drago Potočnik informira o Evropski plačilni uniji 1957.
V drugem delu lista je objavljen esej Dušana Grabrijana »Lik Plečnikove Ljubljane«. »Svet tišine« je naslov pisma Zlate Pirnatove iz Pariza. Rajko Nahtigal objavlja dve pripombi k razpravljanju o Linhartu in Plečniku. Urbanizmu je posvečeno posebno mesto; arhitekti prikazujejo problem ljubljanskega železniškega vozla. Objavljene so pesmi Vena Tauferja, knjižne literarne recenzije, film, gledališče, kulturne vesti iz inozemstva in nove knjige v tujini.*Vidno mesto zavzema recenzija dr. Dušana Savnika o »Zgodovini druge svetovne vojne . delu francoskega generala Chassina, ki predstavlja eno od prvih znanstvenih obdelav druge svetovne vojne v Evropi, Afriki in Aziji ter na morju in v zraku.
Ureja uredniški odbor. — Glavni urednik Stane Skrabar. — Odgovorni urednik Rastko Bradaškja. — Za tisk odgovarja Franc Zdcšar.
Slaba kakovost domačih izdelkov kvari uspehe naše zunanje trgovine
o Ij©^ ij^ n e> ^ _
^BESEDA JE TUDI O NAŠIH TOVARNAH »LAMA« V DEKANIH IN »MEIIANO-TEHNIKA« V IZOLI. ZAHTEVA »V KORAK S ČASOM IN POTREBAMI TRŽIŠČA«
V PREMISLEK DELAVSKIM SVETOM
Konkurenčnost izdelkov lesne predelovalne industrije je v znatni meri odvisna od kakovosti izdelkov kovinske predelovalne industrije. Ključavnice, ključi, vijaki, žeblji, predvsem pa pohištveno okovje, so tiste drobnarije, ki znatno pripomorejo najti primeren trg in čim boljšo ceno lesnih izdelkov.
Lesna predelovalna industrija se že delj časa pritožuje, da pohištveno okovje, ki ga izdelujejo naše tovarne, med njimi tudi tovarni »LAMA« v Dekanih in »Mehano-tehnika« v Izoli, ne ustreza. Se zdaleka namreč ne zadovolji potrošnika, predvsem inozemskega. Zato je lesna predelovalna industrija prisiljena izvažati svoje končne izdelke z uvoženim okov-
Prsd turistično sszono PO STAREM KOPRU
V izvrševanju službenih dolžnosti, ki večkrat zahtevajo _pregled raznih zakotnih in temnih prostorov starejših stanovanjskih hiš in gospodarskih zgradb Kopra, sem opazil, da je v mnogih pritličnih prostorih raznovrstna nesnaga.
Med prebivalci Kopra je bilo precej kmečkih družin, ki so imele v pritličnih prostorilt kleti in shrambe za kmetijsko orodje ter tudi hleve za osle. Ker se je večji del tega pre-bivalsva izselil, je ostalo mnogo teh prostorov praznih, medtem ko so stanovanjski prostori, ki so v nadstropjih teh zgradb, še uporabljivi in zasedeni po novopriseljenih stanovalcih. Ti ne potrebujejo pritličnih prostorov, ker nekateri zaradi vlage niti za drvarnice niso uporabni, pač pa jim v mnogih primerili služijo za odlaganje smeti in za drugo nesnago, celo za stranišča, ki jih v mnogih stanovanjih ni.
Razumljivo je, da take zgradbe, ki so brez nadzorstva, polagoma že razpadajo, vrata, okna, podi 111 drugi leseni predmeti pa izginjajo ter jih nekateri brezvestneži uporabljajo v zimskem času za kurivo. Ker ostanejo tako opustošenc zgradbe brez vrat in oken, služijo tudi te nekaterim za smetišča.
Po tej nesnagi hodijo in se igrajo otroci, ki so zaradi odsotnosti ali brezbrižnosti staršev nenadzorovani. Zaradi tega obstoji nevarnost okuže-nja. Posledica tega bi bila lahko enaka ali še hujša epidemija, kot jo je lani povzročil meningitis. -Da nevarnost morebitne epidemije preprečimo ali vsaj zmanjšamo, bi bilo potrebno, da ruševine, smeti in razne odpadke odstranimo, onesnažene prostore pa razkužimo s tem, da tla potrosimo s prahom živega apna, stene pa poškropimo in polijemo z apnenim mlekom. Neustrezna, zasilna in nehigienična stranišča in gnojne jame odstranimo in jih preuredimo! Za to akcijo je nujno potrebna pomoč in sodelovanje vseh prizadetih prebivalcev, hišnih oskrbnikov in posestnikov, ki bivajo še tu. kakor tudi sanitarne inšpekcije, stanovanjske uprave pod vodstvom urbanov občinskega ljudskega od-Koper, ki naj bi prevzel tudi iinTinčiio stran te akcije.
Morda bo ta zadeva tudi precej stala, ker je za razkuževanje navedenih objektov potrebno najmanj 10 ton živega in gašenega apna. Ce pa primerjamo te izdatke z nevarnostjo, ki jo lahko z njimi preprečimo, vidimo, da s to akcijo morda prihranimo večje vsote, ki bi jih morali izdati v primeru izbruha epidemije.
Predvsem naj bi pristojni organi pregledali nezasedeno stanovanjsko hišo v Kačji ulici št. 2 in njej sosednjo zgradbo v Industrijski ulici št. 2, v ulici Velika vrata št. 10 in dvorišče, v Dimnikarski ulici št. 5, v ulici Jožefa Zlatica št, 13, v ulici Alberta Burlina št. 10 in še veliko drugih, ki so tem podobne.
Pripominjam, da s tem člankom nimam namena nikomur ničesar očitati, naj se nihče izmed javnih organov ne čuti s tem prizadetega, saj vem, da take priložnosti vse to vt-'«iPSi- kot sem jo imel jaz, ni imel Hri nihče izmed njih. K. 2.
jem, bodisi da ga kupuje za devize, ali pa ga nabavi inozemski kupec, mnogokrat pa pošilja svoje izdelke brez okovja. Dogodili so se . primeri, da je angleški kupec, ki je naročil večje količine pohištva z okovjem, pohištvo samo sprejel, pri nas izdelano okovje pa zavrnil kot neprimerno. Za zavrnjeno okovje, stroške demontaže, vračila in za namestitev novega okovja, je kupec zahteval priznanje znižanja vrednosti naročenega blaga za več kot 10 tisoč dolarjev.
Po mnenju predstavnikov lesne . industrije izdeluje še najboljše okovje podjetje »Titan« v Kamniku, ki ima v primeri z drugimi kovinskimi podjetji še najmanj reklamacij. Gre predvsem za tehnične pomanjkljivosti, slabo kakovost ključev in ključavnic, ki se lomijo in hitro iztrošijo, in pa za nezadovoljstvo nad zunanjo podobo kovinskih izdelkov, kar je posledica slabega kromiranja in ni-klanja.
Na skupnem sestanku predstavnikov obeh industrijskih panog, ki ga je organizirala republiška trgovinska zbornica, so razpravljali o vzrokih za takšno stanje, ki kvari ugled našim izdelkom v tujini, jim niža ceno in mnogokrat onemogoča prodajo. Osnovna ugotovitev je bila, da bi se dalo marsikaj izboljšati z večjo prizadevnostjo pri delu. Potrebno je tesnejše sodelovanje tako med proizvajalci in potrošniki kakor tudi med proizvajalci samimi. Udeleženci sestanka so se dogovorili, da bodo pregledali asortiment in kakovost izdelkov. Vskladili bodo proizvodne programe in porazdelili izdelavo posameznih izdelkov med podjetja. tako da bi neko podjetje izdelovalo le tiste izdelke, s katerimi je že doseglo najboljši proizvodni uspeh.
So pa tudi drugi vzroki, ki jih je teže odpraviti. Železarne dobavljajo valjane trakove le 10 do 20% v zahtevani kakovosti in dimenziji.. Razen tega pa želenega no dobavljajo redno. V nekaterih podjetjih je kakovost izdelkov pomanjkljiva zaradi pomanjkanja sodobnih strojev, preciznega orodja in premajhne zmogljivosti posameznih obratov, predvsem za nikla-nje in kromiranje. Težave so tudi s kadrom, ki le težko sledi današnjemu razvoju in zahtevam domačega in tujega trga.
Predstavniki lesne industrije so na ta sestanek prinesli več vzorcev, ki v ničemer ne ustrezajo najosnovnejšim zahtevam kupca. Ugotovili so, da bi napake na teh izdelkih lahko odpravili z večjo pazljivostjo pri proizvodnji. Zahtevali so, da morajo kovinska podjetja vsaj tisto, kar je posledica nevestnega dela, takoj odpraviti, ker bodo v nasprotnem primeru prisiljeni uvažati vse okovje, naša podjetja kovinske predelovalne industrije pa naj si iščejo kupcev za neustrezne izdelke kjerkoli hočejo.
Kritike na račun slabe proizvodnje sta bili deležni tudi podjetji »Lama« v Dekanih 111 »Mehano-tehnika« v Izoli. Obe sta bili zgrajeni po vojni in izdelujeta tudi
Si ,:■ JSHŠgap Si® ,-vll:-
predmete, ki jih rabi lesna industrija. Udeleženci sestanka so si ogledali nekaj slabih vzorcev — izdelkov teh tovarn in pri tem poudarili, da bi morali prav ti dve tovarni, ki imata sodobne stroje, v prvi vrsti zadovoljevati potrebe domačega in tujega trga. Navedli so tudi pritožbe kupcev, da omenjeni podjetji često preveč obljubljata, kar jima vsekakor ni v čast. Treba bo, da se,bosta vodstvi obeh podjetij ob teh pripombah omenjenega sestanka temeljito zamislili in skušali čimprej odpraviti vse pomanjkljivosti svoje proizvodnje.	s.
Pereč problem preskrbe z električno
^ m
energijo
'S a
Koliko besed, upravičenih in neupravičenih kritik je bilo že na račun preskrbe z električno energijo. V obalnem področju je stanje električnega omrežja tako neurejeno, da je skoraj vsakdanja prekinitev električnega toka ena izmed najpogostejših tem razpravljanja gospodarskih organov, ustanov in tudi gospodinj.
Vzrok takemu stanju je zastarelost naprav, ki so bile zgrajene pred več kot dvajsetimi leti in so tedanjim potrebam zadostovale, od tedaj dalje pa se niso obnavljale in večale vzporedno z naraščanjem porabe električne energije. Zato je njihova-današnja zmogljivost glede na ogromen porast porabe električne energije minimalna. Se leta 1948 se v obalnih krajih porabili okrog 4 milijone kWh, lani pa že nad 21,5 milijona kWh pri skoraj" isti zmogljivosti nizkonapetostnega omrežja.
Potrošnja porabe električne ener-
gije narašča v vseh državah in ne samo pri nas. V razvitih deželah narašča tako, da se v desetih letih poraba približno podvoji, to je da letno naraste potrošnja za 7,3 % v geometrični postopici. Naraščanje porabe električne energije na našem področju pa daleč presega svetovno povprečje, saj se je v dobrih osmih letih poraba povečala za več kot petkrat in se je lani med marcem in decembrom podvojila.
Zanimivo je pri tem ugotoviti izreden porast splošne potrošnje, kar se izrazito kaže v tem, da so nedeljske obremenitve celo večje od obremenitev med tednom. Računajo, da je od okrog 9000 priključenih instalacij vsaj 80 % takih, na katerih so priključeni električni kuhalniki, peči ali štedilniki.
Razumljivo je zato, da je moral Elektro-Koper zaradi izrednega povečanja potrošnje električne energije v zadnjih mesecih v' težnji, da zaščiti obstoječe električne na-
V Moskvi so podpisali JUGO-SLOVANSKO-SOVJETSKI SPORAZUM O SODELOVANJU NA PODROČJU JEDRSKE ENERGIJE. Ta sporazum predvideva nadaljnje sodelovanje med jugoslovanskimi in sovjetskimi organizacijami in znanstvenimi ustanovami na področju razislcavanja in uporabljanja jedrske energije v miroljubne namene.
JUGOSLOVANSKA TRGOVINA JE LANI IMELA ZA filG.8 MILIJARD DINARJEV PROMETA. To je za 9 •/• več kot leta 1935 in za 32 V. več kot leta 1951. Pri tem so ugotovili, da je bilo lani kljub zvišanju cen prodanega za okrog 5e/o več blaga kot leta 1935. Ti podatki se nanašajo samo na trgovine socialističnega sektorja in ne obsegajo prometa mestnih trgov, kjer se prebivalci oskrbujejo z živili.
Na, podlagi Videmskega sporazuma o medsebojni blagovni izmenjavi SMO LANI IZVOZILI

žMBgg t i j ■ v -7 . .'" sAivrtB

Ip^Pl»..! RH I I
B ' •
Hi
-V ■
Ä '¿S'ifW

..... .............................,..„..................: .: ://
Montaža ključavnic v tovarni LAMA V DEKANIH
NA GORIŠKO ZA 06,102.200 LIR BLAGA, Izdanih je bilo 13 dovoljenj, predvsem za les, drva, mineralne vode, seno. perutnino, mesne izdelke itd. Za izvoz blaga iz Italije v Jugoslavijo pa je bilo izdanih 32 dovoljenj za nadomestne dele za avtomobile, električni material, pisarniške potrebščine, pisalne stroje, itd. v vrednosti 50,673,985 lir.
V januarju je bil OSEBNI MALOOBMEJNI PROMET NA GORIŠKEM DELNO V ZASTOJU. Alejo je prekoračilo z vsemi vr^ stami propustnic 37.604 jugoslovanskih in 19.213 italijanskih državljanov. V Jugoslavijo je prispelo 117, v Italijo pa lio avtomobilov, Z dvolastniškimi izkaznicami je prestopilo mejo 1395 jugoslovanskih, in 2505 italijanskih državljanov.
Med jugoslovansko in ameriško vlado je bil dosežen sporazum o realizaciji nadaljnje MILIJARDE 200 MILIJONV DINARJEV IZ KONTRAPARTA SKLADOV POSEBNEGA RAČUNA JUGOSLOVANSKE VLADE ZA NAČRTE V KMETIJSTVU. Ta sredstva bodo uporabilli za pospeševanje kmetijstva, izpopolnjevanja kadrov, za zatiranje gobarja, za iz-suševanje zemlje in utrjevanje' obal Donave in Save pred poplavami.
SEDEM MILIJARD DINARJEV ZA MODERNIZACIJO RUDNIKOV, ZA GRADNJO SEMENSKIH SKLADIŠČ, ZA MODERNIZACIJO REMONTNIH DELAVNIC IN PROIZVODNJE t GRADBENEGA MATERIALA je odobril Izvršni odbor jugoslovanske Investicijske banke našim podjetjem. Izvršni odbor te banke je preučeval tudi vprašanje investicijskih kreditov, ki jih je zahteval OLO Gorica za melioracijo kobaridskega blata, vendar pa še nI sprejel dokončne odločitve.
prave, do nadaljnjega ustaviti vse nove priključke ter prepovedati vsako povečanje odjema električnega toka na dosedanjih napravah.
Do pred dobrim letom so objektivni vzroki zavirali nujno potrebno investicijsko dejavnost na električnih napravah in ker se tudi potrošniki niso ozirali na iztroše-nost ter slabo zmogljivost električnega omrežja, ki so ga neprestano
. •v v		i	
	1, -		
Tako »racionalizatorstvo« je bilo v glavni razdelilni postaji v Skoc-janu pri Kopru. »Monter« je na držaj lopate pritrdil žile kablov, ki so speljani od lastne rabe za tovarne STIL, TOPrlOS in za vinsko klet podjetja VINO-KOPER. Zato se ni čuditi, da so bile včasih prekinitve preskrbe z elekiL-ično energijo bolj pogoste, kot so danes.
obremenjevali, so nastajale številno motnje in v mnogih točkah nizkonapetostnega omrežja izredno globoki padci napetosti.
Da se tako stanje odpravi, je nujno potrebno zgraditi najprej visokonapetostne naprave, nato pa šele nizkonapetostne. V prvi vrsti je treba dograditi glavno transformatorsko postajo v Skocjanu, ki jo bila leta 1951 zgrajena kot nujen provizorij in je danes najbolj pereče ozko grlo v preskrbi koprskega področja z električno energijo. Za ta dela je potrebnih 127 milijonov dinarjev. To je tem bolj važna gradnja, ker sedanji provizorij le s težavo pretaka vso električno energijo, potrebno obalnim krajem iz 110-kilovatne mreže Slovenije.
Vzporedno s tem je najvažnejša pomnožitev napajalnih točk v zgoščenih potrošniških predelih, kakor so Koper, Izola. Piran in Portorož. Razen tega pa je zato. ker je visokonapetostna razdelilna mreža deloma zastarela, deloma pa grajena s slabim materialom, potrebno na teh napravah opraviti obsežna obnovitvena in vzdrževalna dela. Le tako lahko pričakujemo, .da bi v treh letih uspeli vsaj ,v glavnem vzpostaviti na obalnem področju zadovoljivo električno omrežje,
Pretekli petek so imeli učitelji divaške občine konferenco, na kateri je predsednik občinskega sveta za šolstvo, prosveto in kulturo poročal o šolskih uspehih v Pivem polletju in o drugih vprašanjih s področja šolstva.
Prvo polletje letošnjega šolskega leta je..z uspehom zaključilo 379, to je 77,5% učencev devetih Sol te občine. To se pravi, da je 107 negativno ocenjenih učencev vsekakor preveliko število. Povprečni šolski obisk je 95%, kar je zadovoljivo.
Razveseljivo je dejstvo, da se
Hd& fe> kw?
V Ilirski Bistrici leži na Okrajnem sodišču še nad 300 neizpeljanih zemljiških kupoprodajnih pogodb, vštevši tudi menjalne in darilne, sklenjene za pridobitev ali odsvojitev zemljišč. Pogodbe stojijo in ne morejo biti izpeljane v zemljiški knjigi, s čimer bi se dejansko lastninsko stanje vskladilo s stanjem v knjigah, ker manjkajo pogodbam priloge — potrdila bivšega OLO Postojna ali sedanje uprave za dohodke pri ObLO Ilirska Bistrica. Ta potrdila se izdajajo samo po uradni poti — vendar pa na zahtevo pristojnega organa, ki ima te pogodbe v obravnavi in pravni izpeljavi.
Pri tem se postavlja vprašanje prizadetih državljanov, posebno tistih, ki so zaradi posesti večjega ali manjšega koščka zemlje, katerega dejansko ne uživajo, prikrajšani pri prejemanju otroških doklad. Že zdavnaj so uvedli postopek za odsvojitev te zemlje na ta ali oni način, zdaj pa te odsvojilne pogodbe že leta ležijo na sodišču.
Prav bi bilo, če bi pristojni organi te pogodbe čimprej priznali in konsekventno vnesli spremenjeno pravno stanje v zemljiške knjige. Čeprav upoštevamo tudi pomanjkanje kadra za pospešeno reševanje tega in podobnih problemov, pa je vendarle po nekaj letih čas, da tudi te zadeve pridejo na vrsto in jih rešijo v splošno zadovoljstvo prizadetih ljudi, rb
družbeno upravljanje šol vedno bolj utrjuje. Skoraj vsi šolski odbori so imeli že po več sej in najbolj aktivni so v Divači, Senožečah, Barki, Podgradu pri Vremah, Lokvi in Rodlku. Najpogostejša tema njihovega razpravljanja jo bilo materialno stanje šol, ki je na splošno še vedno slabo. Zlasti je občutiti veliko pomanjkanje dobrih učil, kajti finančna sredstva, namenjena za nabavo učnih pripomočkov, so dokaj skromna.
Šolski odbori pa tudi rosno razpravljajo o problemih vzgoje otrok tako v šoli kalcor tudi doma. Zelo koristni so bili roditeljski sestanki, ker so utrjevali vezi med šolo in domom, staršem pa omogočili boljši vpogled v duševni razvoj otrok.
V zvezi z reformo šolstva so na konferenci razpravljali itudi o reorganizaciji šolskih okolišev. Ker je bilo to vprašanje prvič na dnevnem redu konferenc, so razpravljali o ustanovitvi osemletne šole v Divači in o morebitni ukinitvi šole v Podgradu pri Vremah, ker jo obiskuje le 13 otrok in ki gostuje v sobi še neizdelane kmečke hišo. Solslci okoliš bodoče osemletke v Divači naj bi vključeval več okoliških vasi in zato naj bi zgradili štiri nove učilnice. Osnovna šola v Divači pa naj bi že sedaj postala hospitacijska šola, ki naj bi pomagala učiteljem pri njihovem strokovnem delu.
Na konferenci so tudi sprejeli nekaj tehtnih sklepov za izboljšanje dela na šolah.
Iz dela komisij pri ObLO Divača
□
□
Po naših vaseh je mnogo takih stvari, ki bi jih morali odstraniti. O tem je bilo že dosti napisanega, še več pa povedanega. Vendar pa še vedno najdemo tu kupe nesnage, tam neodstranjene ruševine, drugod na pol podrte ograje, nagnjen zid, ki grozi, da se bo zdaj pa zdaj zrušil, pa spet bujno rastočo robido in plevel in še marsikaj podobnega, kar kvarno vpliva na zunanjo podobo naših vasi in domačij, je pa tudi često zdravju in celo življenju nevarno. Le malo dobre volje bi bilo treba, in vrsta nedostatkov bi bila odpravljena.
O vseh teh problemih je v ponedeljek razpravljala komisija za male asanacije pri ObLO v Divači. Ta komisija je bila mnenja, naj bi zbori volivcev izvolili tudi podobne krajevne komisije za območja krajevnih odborov. Njihova naloga bi bila v glavnem usmerjanje in izvajanje letnega plana malih asa-nacij, pri čemer bi jim morali pomagati krajevni odbori. Člani komisije so sklenili predlagati ObLO Divači, naj bi pri dodeljevanju občinskih sredstev dal prednost gradnji vodovoda v Gabrčah in napa-jališča v Lokvi, obenem pa naj bi proučil možnost vzpostavitve priključka za vodovod v Senožečah. Glede odpravljanja nesnage po zaselkih in vaseh je komisija pred-
lagala, naj bi do konca marca opravili komisijske preglede gnojišč, greznic, smetišč in drugih podobnih objektov. Pri teh komisijskih pregledih naj bi sodelovala tudi sanitarna inšpekcija, ki bi takoj izdajala odločbe in opozorila za odpravo vseh pomanjkljivosti. Istočasno pa naj bi krajevni odbori določili mesta za odlaganje smeti in drugih odpadkov ter organizirali akcijo za čistočo vasi.
-er
a D a
... če bi uprava Kmetijske zadruge v Črnem Kalu poskrbela, da bi v njeni poslovalnici v Ospu prodajali tudi živila, kot na primer mesne Izdelke, zelje in podobno, ter galanterijsko blago. To bi bilo tem bolj prav, ker je 'večina družin Ospa včlanjenih v kmetijsko zadrugo;
... če bi Divačani pravočasno pričeli beliti hiše in urejevati okolico, da bi ob začetku turistične sezone imela Divača lepšo podobo, kot jo ima sedaj, ko ni prav nič privlačna za obiskovalce našega Krasa, posebno pa še bližnjih škocjanskih jam in Lipice;
... če bi pritožitelji v svojih pritožbah navedli resnična dejstva ln v njih ne blatili sodržavljanov, kot je to storila šivilja Ivanka Langof. Le-ta je bila zaposlena v krojaškem salonu »Elegant« v Kopru in je skušala z neresničnimi navedbami zavesti v zmoto Občinski komite ZKS in okrajno inšpekcijo dela;
. . . če bi preskrbeli iz sredstev za komunalno dejavnost občine Koper dovolj investicijskih kreditov, da bi letos uredili cestišča in električno napeljavo v Semedeli pri Kopru ht tam tudi odprli mlekarno ter mesnico, ki sta stanovalcem scmcdelskega naselja nujno potrebni;
... če bi avtopodjetje nSIavnik« uvedlo vsaj v jutranjih in opoldanskih urah krožno urbansko avtobusno linijo Koper—Semedcla—bivša železniška postaja—Koper. Lahko bi to progo uvedlo tudi katerokoli drugo avtobusno podjetje, če morda »Slavnik« nima dovolj vozil^ na razpolago;	■
... če bi podjetje »Elektro-Koper« čimprej postavilo v Žusterni transformator za električno energijo, kot je že dogovorjeno, ker prebivalci komaj čakajo, da bodo lahko tudi v jutranjih in večernih urah poslušali radio;
.. . če bi se Kmetijska zadruga Koper in okolica skupaj s pristojnimi organi končno le odločila, kje bo stala njena odkupna postaja v Semedeli in kam bo premestila svoje sedanje skladišče umetnih gnojil;
... če bi starši ne vodili v večernih urah svojih malčkov v koprski hotel »Triglav«, ker jim je med plesom najljubša zabava, da se motajo po plesišču, okrog godbe in med mizami, najprej razposajeni, kasneje pa zaspani in utrujeni;
... če bi na stanovanjski upravi v Piranu pregledali vse račune, ki so bili plačani brez kolavdacije;
... če bi gostinska podjetja v Portorožu, ki so sicer čez zimo zaprta, □ zaprla tudi svoj avtomobil, da ne bi imela toliko stroškov za šoferja B
in-tega celo izkoriščala za to, da vozi direktorja na dopust.	in
□
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I
Na zadnjem zasedanju Občinskega ljudskega odbora v Piranu so v zvezi z ukinitvijo sveta za turizem in gostinstvo in ustanovitvijo sveta za blagovni promet in turizem preuredili tudi kadrovski sestav občinskega sveta za gospodarstvo in finance. Sedaj dela pri . Občinskem ljudskem odboru v Piranu 14 svetov, ki se sicer redno sestajajo in obravnavajo aktualno problematiko, vendar pa nimajo pravega stika z volivci in s posameznimi delovnimi kolektivi.
O tem so tudi razpravljali na posvetovanju predsednikov svetov, kjer so med drugim obravnavali sestav svetov. Predsedniki so bili mnenja, da ni najbolje, ker so v
svetih le strokovnjaki določene stroke, zato ker na sejah boli obravnavajo stvari, ki spadajo v pristojnost upravnega aparata kot pa probleme v zvezi z družbenim upravljanjem določene veje družbene dejavnosti. Tako je v svetu za zdravstvo večina članov iz uprave zdravstvenega doma in njegovega upravnega odbora, kar da nehote misliti, da je *ta svet nekakšna podružnica piranskega zdravstvenega doma. V svetu za šolstvo pa je največ članov iz vrst šolskih upraviteljev, ki razpravljajo le o strokovni strani šolstva, manj pa o vprašanjih družbenega upravljanja. Na splošno pa so člani svetov tudi odborniki ObLO, ki
NAŠA IZNAJDLJIVA SKRB ZA TURIZEM V SATIRI
Turistično mesto. Nekje ob morju. In prav na bregu, na obali v tem mestu prebivalci tako radi odlagajo smeli in druge odpadke.
Mesto ima tudi svoje smetarje. Tudi višje instance, ki imajo v skrbi
ODLAGATI 3E
SMETI
mestno čistočo. In so ti organi javne čistoče uvideli, da tako anarhično odlaganje smeti in odpadkov na obali ne pelje nikamor. Pač, pripelje že lahko — do sramote in zardevanja pred tujci, ko bo planilo poletje. Je res, da Je sicer vse skupaj malo daleč od središča mesta, pa vedi ga
vrag, ti pa ne boš, kdaj ti bo takle turist vtaknil svoj nos prav v tisti smrad. Joj, brate, sramota, ni da bi mislil.
Zalo so pametni ljudje napisali tablo in jo namestili na obali: PREPOVEDANO ODLAGANJE SMETI. Zdaj bo zadeva urejena, so mislili, ne smeš pa ne smeš, saj piše na tabli. Držalo je nekaj dni, dokler ni postalo bližnjim stanovalcem že predolgo. Kam s smetmi, če ne kar čez cesto in v morje ali na breg. Toda tabla je tu, ta le bode v oči in dela težko vest človeku, ko mu pravi, t da se tamkaj ne sme odlagati smeti.
Pa so kljukci kmalu našli rešitev: čez noč je nekdo amputiral tablo za prvi del napisa. Tako je ostalo samo še: »Odlaganje smeti« in to je bilo čisto v redu — zdaj bi bila še sanitarna brez moči, če bi jo slučajno zaneslo v ta konec mesta.
Prišla pa je le od nekod nekakšna kontrola. Videla je tablo: ODLAGANJE SMETI. Ker smo turistično mesto, nam taka primitivna tabla seveda ne more biti ravno v okras in ponos. Sklenili so namestiti drugo. Kmalu so jo prinesli, podrli staro in pribili novo: PROSTOR. ZA ODLAGANJE SMETI. Ta je veliko bolj praktična, črke se držijo ena druge na strani in povsod. Pod tablo so sicer še pribili tudi puščico, ki kaže na dvorišče, ker pa je vmes visok
plot, je smeti veliko bolj praktično odlagati kar kamor padejo in kjer je laže: po vsej obali na večje ali manjše kupe.
Tako je iz prvotnega prepovedanega nastal čisto sam v brez kakšne revolucije — dovoljen prostor za odlaganje smeti. Kaj pa tudi stri, če te smeti in odpadki nekoliko za-smrajajo okolico, bo pa poleti bolje, ko bo vročina — vsaj muh ne bo v
hišah, ko se bodo pasle na nesnagi po obali.
Da ne porečete, da sem si morda vse skupaj izmislil, ker Imam pre-bujno fantazijo, vam takole zaupno izdam, da je tisto lepo turistično mesto naša metropola Koper, in da mi boste še bolj verjeli, si kar oglejte spodnjo fotografijo: živa slika Fructusovc soseščine, še njegove planke sc prav lepo vidijo . . .
bg/rb

se razen nekaterih vsi udeležujejo sej svetov. Predlog, da naj bi bil v.?ak odbornik v dveh ali treh svetih, ni bil sprejet, ker imajo odborniki dovolj drugih nalog v zvezi z izvrševanjem svoje odborniške funkcije.
Na posvetovanju so sklenili, da bodo člani svetov v prihodnje tesneje sodelovali z delavskimi . sveti in z drugimi organi družbenega upravljanja s tem, da bodo obiskovali podjetja in ustanove in na sejah svetov obravnavali vse probleme z njihovega področja.
Primeri, da bi bil upravni uslužbenec glavni referent na sejah svetov, so dokaj pogosti. To pa je v glavnem napačno, ker mora biti vsak član sveta več ali manj temeljito seznanjen s problematika, tako da bi lahko tudi sodeloval s svojimi pripombami in predlogi. Napačno je tudi, če ne bi upravni uslužbenci pripravili potrebnih predlogov za sejo, kar se često dogodi svetu za prosveto in kulturo, Bilo bi prav, če bi bila povezava med posameznimi sveti in strokovnjaki, ki bi ob reorganizaciji svetov izpadli, tesnejša in sicer preko raznih strokovnih komisij, ki bi delovali kot posvetovalni organ pri svetih.	M. C.
V znamenju priprav za kongres.
Organi delavskega in družbenega upravljanja v pivški občini posvečajo v zadnjem času dokaj pozornosti bližnjemu kongresu delavskih svetov Jugoslavije. Tudi občinska sindikalni svet in občinski odbor SZDL sta v zvezi s pripravami za kongres povečala svojo dejavnost in temeljito razpravljata o delavskem upravljanju v .podjetjih, o tarifnih pravilnikih in o normah, Delavski sveti in njihovi upravni odbori v podjetjih pivške občine pa te dni izdelujejo tarifne pravilnike in pravilnike o normah.
V Knežaku in v Bitnjah v ilir-skobistriški občini so člani Zveze komunistov .imeli te dni politični seminar, na katerem so se spoznali s sedanjimi gospodarsko-političnimi dogodki doma in po svetu in z. osnovami naše domače in zunaj politike.
OB ZADNJI PREMIERI GSP V KOPRU n
il	alf
i	ID H


-1
Tennessee Williams: Steklena menažerija
Prizor iz VVilliamsove tlrame »Steklena imenažerija«. Gledališče Slovenskega Primoj-ja jo je uprizorilo v krogu. — Na sliki Laura (Breda Urbieeva) in Jim (Tiberij Lemut).

PROTEUS, ŠTEV. 6
Iz vsebine:
Miroslav Kališnik: Kakšen je moj krvni pritisk, Marija Bavdaž-šmalc: Orhideje, Lavo Cermelj: H,0. Zlata Dolinar: Ob stoletnici odkritja ne-andertalca. Revijo dopolnjujejo drobne vesti, poročila o novih knjigah, odmevi po svetu in običajna rubrika ugank za bistre glave.
OBZORNIK, ŠTEV. 2
Kar smo zapisali glede rednega izhajanja za našo osrednjo kulturno revijo »Naša sodobnost«, velja v isti meri za ljudsko revijo .Prešernove družbe »Obzornik«, ki' ima najširši krog bralcev.
Pravkar je izšla letošnja druga številka z izredno pestro in zanimivo vsebino ter številnimi ilustracijami. Prozne prispevke objavljajo avtorji Mira Milielič, Mary Cooper, Lorenz Slack, Zoran Hudales, Alan Whicker, Oscar Wilde. Otto Violan in Aristide Pelegrin. Pesmi sta prispevala Tone Pavček in Stana Vinšelc. Poljudnoznanstveni Drispevki arabskih narodov, o starih Grkih, o skrivnostih Marsa in o pustolovcih na divjem za-padu, o neandertalcu, ki so ga našli pred 100 leti, o Angležih, o filmu in o trgovskem ladjevju. Skratka pisan mozaik, kjer bo našel vsakdo nekaj po svojem okusu in zanimanju.
Za uvod kratka vsebina William-sove drame »Steklena menažerija«:
Povprečna ameriška družina — čudna mešanica kontrastov — v času med obema vojnama, ko je bila v Španiji revolucija, v Ameriki pa delavski nemiri.
Mati Amanda živi v spominih na lepo in veselo mladost ter v veliki iluziji o srečni bodočnosti svojih dveh otrok, Toma in Laure. V sinu sluti nemirno nrav svojega moža, ki je zapustil družino in odšel v daljne in neznane dežele, za malce pohabljeno in zasanjano hčerko pa išče primernega ženina.. Tom je sicer povprečen mladenič, ki se pa ne more vživeti v domače zapečkarstvo in se ne ogreje za svojo službo v trgovski hiši. pač pa ga mika svet, vzgled mu je očetov pogum in odločnost. Laura je plaho dekle, zasanjana v krhke živalice svoje steklene zbirke. Stik z zunanjimi svetom jo straši, zato opusti celo trgovsko akademijo, čeprav je to pot do kruha in samostojnosti. Torej se bo morala Laura poročiti in biti možu dobra gospodinja. To je materina misel, realizirati pa jo mora Tom, tako da pripelje ženina za Lauro.' Tom ve, da ne more v svet, dokler ni Laura preskrbljena. zato povabi domov Jima, tovariša iz trgovine. V tem prijetnem in veselem fantu spozna Laura tistega, ki ga je ljubila še v šolskih klopeh. Toda Jim ima svoje dekle in se namerava z njo poročiti.
Konec je nujno tragičen: ljubezen se je Laure le bežno dotaknila, edino zatočišče za njene sanje so spet krhke steklene živalice; Tom je odvrgel s sebe odgovornost za mater 111 sestro in sledil svojemu hrepenenju, odšel v svet.
Ta obnova vsebine je bila potrebna iz dveh vzrokov: igro je režiser z nekaterimi črtami priredil za uprizoritev v krogu, pri čemer je izgubila na razumljivosti, uprava pa ni poskrbela za gledališki list, ki bi bil tokrat še prav posebno potreben.
Obeta se nam eksperiment in debut, smo zapisali pred premiero. Zdaj moramo povedati o uspehu: vsekakor je bil debut uspešnejši kot eksperiment, ali. z drugimi besedami, režiser Marjan Bačko je dokazal, da zna reži.rati, podcenjeval pa je začetniške težave in precenjeval svoje kolege-igralce, ki niso uspešno prestali svojega debuta pri eksperimentalni predsta-
vi v krogu. Krivda je torej obojestranska in je ne gre pripisovati le na račun neizkušenega režiserja. Resnici na ljubo je treba še priznati, da bi uprizoritev »Steklene menažerije« lahko bila veliko boljša pri drugačni zasedbi vlog in seveda brez eksperimentiranja s krhkimi steklenimi figuricami — igralci.
Po avtorjevi zamisli, ki ji je sledil tudi režiser, ima tekst te igre veliko oporo v glasbi in razsvetljavi. Pri glasbi jc uspelo, z razsvetljavo pa veliko manj, saj so se žarometi včasih preko gledalcev komaj dotipali do igralcev ali 'predmetov. Vzrok je pomanjkljiv svetlobni park, kar bi moral režiser upoštevati, ko se je odločil za
»Stekleno menažerijo« in še posebno za predstavo v krogu.
Igrali so: Amando — Koma Le-mutova, Lauro — Btreda Urbičeva, Toma — Janez Klasinc in Jima — Tiberij Lemut, Težko je reči zakaj, vendar je dejstvo, da niso uspeli ustvariti dobrih likov, takih,' kot smo jih pri.teh igralcih navajeni. Še najbolje je prestal eksperiment Klasinc s svojim Tomom, ki je obenem pripovedovalec zgodbe.
»Drugi vam ustvarjajo iluzijo pod videzom resnice, jaz pa vam dajem resnico v . prijetni obliki iluzije,« pove Tom v začetku igre avtorjevo misel. Žal se nam je iluzija ob Icoprsjki uprizoritvi razblinila.	Z. L.
Dramska skupina »Svobode« se uveljavlja
Prejšnji teden nas je igralska skupina piranske Svobode po letu dni molka spet presenetila, tokrat s Priestleyjevo igro »Inšpektor na obisku«. Ker je bila v drugem letu obstoja Svobode to komaj druga premiera dramske sekcije, človeka izbor dela preseneča, kajti to je trši oreh celo za vigrano igralsko skupino.
Režijsko je postavil delo na oder Darko Ravnikar, ki je imel kaj težko delo, kar ga je prisililo k poenostavitvi režijskega koncepta. Pri neenotni zasedbi je izkušenost in neizkušenost igralcev prišla močno do izraza. Oto Farnik kot Arhtur Bir-ling, Darko Ravnikar kot inšpektor Goole in Mitja Žitnik kot Birlingov sin Eric so pokazali dobršno mero
Za 500 din bo prejel konec leta 1957 vsak član Prešernove družbe zopet 7 dragocenih knjig!
Občni zbor okrajne Zveze Svobod in prosvetnih društev
0
(Nadaljevanje s 1. strani)
predavanja. Zgodiilo se je celo, da so prav uspela predavanja LU zbudila interese za ustanovitev prosvetnega društva ali vsaj izobraževalne sekcije. V predavateljski aktiv srno pritegnili predvsem izobražence 7. okrajnega središča, ker so sicer težave s prevoznimi sredstva, je rekel predsednik OO LLT Rudolf Kobolt. Stremeti bo pa treba za tem; da se bomo pri predavanjih posluževali sodobnih pripomočkov, ki predavanje ponazorijo in napravijo bolj zanimivo.
Kulturni domovi naj
služijo svojemu namenu
*
V številnih zadružnih domovih, ki so zrastli po osvoboditvi v naših krajih, so večinoma tudi lepe dvorane za kulturno-prosvetno dejavnost. Zal pa pogosto služijo v najrazličnejše druge namene ter morajo prosvetna društva za njihovo uporabo drago plačevati ali pa jih sploh ne morejo uporabljati. Zanemarjenost teh dvoran je odraz nezamteresiranost.i in nedelavnosti prosvetnih 'delavcev na terenu, je poudaril direktor GSP Oskar Venturini. Težiti je treba, da bodo dvorane zbirališča in središča vsega kulturnega življenja v kraju.
glasbena dejavnost — šibka točka
Število pevskih zborov v našem okraju je v zadnjih petih letih za polovico manjše. Vzrok je preprost: ni pevovodij. To vprašanje bo rešeno po mnenju tovariša Mavsarja šele z ustanovitvijo srednje glasbene šole v Kopru,
Več uspeha kot pevski zbori so imeli mandolinistični krožki ter godbe na pihala.
lutkarstvo je zelo priljubljeno
Prosvetna društva vse, premalo skrbijo za lutkarstvo, ki ima zelo širok krog ljubiteljev, kar nam dokazujejo povsod in vedno- polne dvorane. Ta oblika dela je posebno primerna
za pritegnitev mladine
kar v splošnem naši prosvetni delavci premalo upoštevajo. O tem problemu sta govorila predsednik OO DPM Jože Valentinčič in predsednik OK LMS Marija Vogričeva. Mladina je skrita rezerva za- vsa naša prosvetna društva in družbeno življenje. Mladini preradi očitamo, da rada samo pleše in da je nezadnteresirana za kulturno-pro-svetno udejstvovanje. Toda res je, da ima mladina razen zabave rada tudi izobraževanje, knjige, igre in petje. Le pritegniti jo je treba znati. Mladinska organizacija bo pri tem delu prosvetnim društvom najboljši zaveznik,
za dramsko dejavnost so potrebna finančna sredstva s
-Za dramatiko je zlasti navdušena mladina. Toda pri večini društev je opazita, da po začetni vnemi vse skupaj zaspi. Eden izmed vzrokov je tudi pomanjkanje finančnih sredstev. Važna pa je ta oblika udejstvovanja predvsem zato, ker naveže člane na knjigo, na učenje in mu vzbudi željo po izobrazbi.
o naših vzgojnih prijemih
Izobraževanje in zdrava zabava nista edina cilja naše kulturno-prosvetne dejavnosti. Naša naloga je tudi, da vzgajamo novega, socialističnega člo.veka in da oblikujemo njegov življenjski nazor. Za vso to dejavnost in vzgojo pa je potrebno iskreno tovarištvo in povezava v društvih samih. Za dosego tega cilja je potrebna tudi zabava, kulturni plesi, zabavni večeri, družabne prireditve in podobno,
kadrovska politika pri prosvetnih 'delavcih
Pri nameščanju in premeščanju učiteljev bi bilo treba upoštevati njihovo zainteresiranost in sposobnost za kulturno-prosvetno dejavnost. O tem problemu je sprožil razpravo predsednik koprskega občinskega odbora Zveze Svobod in prosvetnih društev Ecijo Jazbec. Razen tega je treba učitelje, ki so se uveljavili v tej aLi oni panogi, pustiti na službenem mestu toliko časa, da se društvo utrdi.
sklepi občnega zbora
Med sklepi, ki jih je sprejel občni zbor, je omeniti predvsem skrb za zdravo vzgojo in urejeno izobraževanje naših ljudi. Zato je treba poskrbeti, da društva delajo, da jih oživimo tam, kjer so zamrla, da jih ustanovimo, kjer jih ni, in da skrbimo za pravilno in strokovno vodstvo. Za rešitev finančnega vprašanja bo treba poskrbeti za ustanovitev posebnih sikladov za "pomoč kulturno - prosvetni dejavnosti.
igralske izkušenosti in v marsikaterem prizoru posredovali vživeto in sugestivno igro, kar je poudariti zlasti pri Žitniku. Ostalim trem igralcem, Jelki Kovačevi kot Sybili Birling, Marinki Gromovi kot Bir-lingovi hčerki Sheili in Simonu Pa-ravinji kot Geraldu Croftu, se je močno poznala odrska neizkušenost. Kar je glavno: vsi so dali, kar so imeli, igra je stekla in pritegnila gledalce, -v ki so napolnili dvorano Tartinijevega gledališča ter zadovoljni nagradili igralce s priznanjem. Predstava je dokazala, da ima dramska družina piranske Svobode vse pogoje, da se razvije 111 da bi lahko presenetila gledalce večkrat in ne samo enkrat na leto. Naj o tem razmislijo vsi, ki jim je pri srcu njena dejavnost.
Sceno je pripravil režiser Darko Ravnikar.	m. Ch.
SKLADATELJ MATIJA BRAVNJ.CAR IMA G0 LET
Naš primorski rojak, skladatelj Matija Bravničar, slavi 2-1. februarja svoj 60. rojstni dan. Po šolanju v Tolminu in Gorici, kjer je dobil tudi prvo osnovno glasbeno znanje, je zanesla Bravničarja pot po prvi svetovni vojni v Ljubljano, študiral je violino in kompozicijo pri raznih znanih mojstrih, med drugim tudi pri Mariju Kogoju in Slavku Ostrcu.
Matija Bravničar je znan pri nas in po svetu po številnih delih z vseh področij glasbene ustvarjalnosti.
»VIPAVSKISLAVCEK« ŽIVI MED LJUDSTVOM
Pevski zbori na Goriškem so se oddolžili spominu znanega ljudskega skladatelja Vinka Vodopivca s. številnimi koncerti njegovih že znanih pa tudi še neizvajanih pesmi. Velika udeležba na koncertih pa priča o priljubljenosti »vipavskega siavčka'< med ljudstvom. Posebno uspel je bil stilni koncert DPD Svoboda v Novi Gorici. Zaslugo za to imata dirigenta Silič in Munih.
PD »ZVEZDA« V POBEGIH-CEŽARJIH
Na občnem zboru PD Zvezda je imel poročilo o dosedanjem delu Sto-jan Mušič. Kljub mrtvilu, ki je vladalo zadnje dve- leti y društvu, je knjižnica delala "nemoteno in si je pridobila lepo število bralcev. Letos je uspelo pritegniti ljudi k predavanjem Ljudske univerze. V načrtu imajo obnovitev dramske družine in združitev obeh godb. Zdi se, da za pevski zbor ni pogojev, zato bodo ustanovili le oktet. Prosvetno društvo naj bi skrbelo tudi za dobre filme.
PD »PRIMORJE« V VANGANELU
Poročilo na občnem zboru je pre-. bral tajnik društva Marijan Krmac. Prosvetno društvo v Vanganelu je že pred časom zamrlo, vendar so pogoji in dobra volja, da bi znova oživelo. Člani društva so predlagali, da bi povabili na sodelovanje prosvetne delavce iz drugih krajev, pa tudi nekatere skupine na gostovanja. ICo so gradili v Vanganelu zadružni dom, so ljudje pomagali s prostovoljnim delom, da bi imeli prostor za kultur-noprosvetno udejstvovanje. Zato je nujno, da oživijo svoje prosvetno društvo m najdejo primerne ljudi za strokovno vodstvo posameznih sekcij.
»
Nastop amaterske dramske skupine v Valdoltri
S?8
Prizor s sobotnega nastopa bolniškega osebja v »Treh vaških svetnikih«
V soboto popoldne in zvečer so v bolnišnici za kostno tuberkulozo v Valdoltri slavili majhen praznik. Poleg številnih nastopov folklorne skupine, katero vodi požrtvovalni Alojz Usenik iz koprskega gledališča, so imeli ta dan prvo pravo gledališko predstavo v lastni, izvedbi. Igral,i so so namreč Real — Fernerjevo trlde-janko »Trije vaški svetniki«. To prijetno satiro na stare kmečke razmere okrog prisiljenih ženilev okoli gruntov, združenih s skrajno nemoralnim življenjem občinskli veljakov, pa s irdo borbo naprednih sil, ki so vnašale v to življenje polno novih idej, za katere se je mladina takoj navdušila, to komedijo poznamo zelo dobro. Saj so jo prtid tremi leti igrali v tedanjem Ljudskem gledališču v Kopru.
Predstavo v Valdotri je režiral Janez Klasinc kot gost iz Gledališča Slovenskega Primorja. (Ob tej priložnosti je treba pohvaliti pravilno politiko uprave tega gledališča, ker bi razne amaterske skupine brez te pomoči nujno prišle v svojem delu
do velikih težav, ki bi jih same pač ne mogle rešiti!)
Nastopili so uslužbenci in nameščenci te ustanove od pisarniške uradnice do zdravnice in nadzorne sestre. Vsi ocl prvega pa do zadnjega pa so lo pot prvič nastopili na odru. Ustvarili so nam uro in pol prijetne zabave in občinstvo, posebno popoldansko, ko so bili v dvorani samo_ bolniki, jili je obilno nagradilo s ploskanjem. Med najboljšimi je bil Drago Furlan, ki je zelo dobro igral vlogo malo omejenega kmečkega »vrinjenega« ženina Jakca in je vzbujal pri gledalcih mnogo smeha. Prav tako 'dobra je bila mati županja dr. Vide Gerbčc-ve. Fani in Marjanea — prva Ema Drenova, druga Marija Hrvatinova — sla bili prav prijetni kmečki deklici, Marta Primožič pa je v vlogi dekle Micc žela obilo priznanja zaradi dobre igre in pojave na sploh. Ugajal je tudi mladi, simpatični Ignac Gonza kot učitelj Tine štempiliar.
—jak
O ČEM RAZPRAVLJAMO * O ČEM RAZPRAVLJAMO * O ČEM RAZPRAVLJAMO * O ČEM RAZPRAVLJAMO
O UČNIH USPEHIH PRVEGA POLLETJA NA SEŽANSKEM
Zdi se mi ne samo pravilno, ampak celo potrebno, da se tudi širša javnost; seznani z uspehi in neuspehi naših učencev in dijakov v prvem polletju. In prav zaradi tega sem se odločil napisati nekaj besed. ki naj bi bile staršem v pobudo, da bi z isto vnemo kot doslej spremljali vsestransko rast: svojih otrok; te besede naj bi bile istočasno tudi priznanje vsem onim prosvetnim delavcem, ki dan. za dnevom, s tiho, toda neumorno vztrajnostjo kopičijo duševno bogastvo naši mladini,
V območju sežanske občine je 15 osnovnih šol, ki jih obiskuje 893 učencev. Učnih moči na teh šolah je 34. Šolski obisk je 96,8 %, povprečni učni uspeh je 82,9 °/o.
To so gole številke, ki terjajo nekoliko pojasnila. Iz leta v leto ugotavljamo, da se dviga odstotek šolskega obiska. V letošnjem polletju je dosegel doslej najvišjo točko. Zakaj? Naši učenci so spoznali, da je šola res njihov drugi dom in so ga kot takšnega tudi vzljubili. Brez dvoma so k temu veliko pripomogli ne samo učitelji, ampak tudi starši, ki se vedno jasneje zavedajo velikega pomena današnje šole. O tem nam priča tudi dejstvo, da neopravičenih zamud sploh ni. Najmarljiveje so obiskovali pouk učenci iz šolskega okoliša Gornja Branica (99,5%) ter učenci iz šolskega okoliša Tomaj (99,4 o/o). Zaslužijo javno priznanje!
Vzporedno z dvigom šolskega obiska, se je dvignil tudi učni uspeh, kar je povsem razumljivo. K dvigu učnega uspeha so mnogo pripomogli številni roditeljski sestanki, na katerih so se navzoč: starši lahko seznanili ne samo z nalogami današnje šole, ampak tudi z vsemi ostalimi problemi, ki so v tesni povezavi z učenjem in z uspehom. Če smo pred nekaj leti ugotavljali, da so naši učenci preobremenjeni z raznim domačim delom, danes tega ne moremo več posploševati. Stanje se v tem pogledu vidno zboljšuje in s tem vzporedno tudi znanje in uspeh.
Uspehi po razredih so približno enaki, najpridnejši pa so naši pr-vošolčki, ki so dosegli 85,4 »/o uspeh. Naj bi jih ta uspeh spremljal tudi v bodoče!
V prvih štirih razredih gimnazij v Sežani in v Tomaju je vpisanih 391 dijakov. Četudi je njihov šolski obisk nekoliko višji od obiska na "osnovnih šolah — znaša namreč 97,3 % — je njihov učni uspeh "dokaj manjši, saj je uspešno zaključilo prvo polletje le 210 dija- -kov ali 53,7 Va. 75 dijakov ali 19 % je prineslo domov po 3 in več nezadostnih ocen. Odličnjakov je samo četverica. Pri tem moram omeniti, da so najpridnejši dijaki obeh četrtih razredov gimnazije Sežanar ki so dosegli 81,9 °/o oziroma 72,7 % uspeh. Prav izstopajoč neuspeh so dosegli dijaki 2. b razreda v Sežani: vseh je 16 in samo petorica (31,2 %) ima zadovoljivo oceno. In •vem, da ti dijaki niso preobremenjeni z delom, mogoče obratno. ' Zdi se mi, da bi bilo potrebno imeti prav poseben roditeljski posvet s starši samo teh dijakov. Na tem posvetu pa naj bi bili navzo-s. či tudi prizadeti dijaki, da bi imeli možnost dati vsaj nekaj pojasnil na vpraašnje: zakaj tako?
Z izvolitvijo novih šolskih odborov se je povečala v znatni meri tudi skrb ne samo za materialno, ampak tudi za vzgojno plat naše šole, saj so imeli šolski odbori 33 sej in 32 roditeljskih sestankov, ki se jih je udeležila več kot polovica staršev- Na sestankih v ogromni večini prevladujejo matere, kar zavaja nekatere v zmotno domnevo, da je vzgoja naših otrok le zadeva mater. In tudi o tem se bo treba temeljiteje razgovoriti na prihodnjih sestankih. Najdelavnejši šol-
ski odbori so na šolah v Tomaju in v.Sežani,
Uspehi na naših šolah bi bili številčno še nekoliko višji, znanje naših otrok pa mnogo bogatejše in trdnejše, če bi bile naše šole bolje založene z učili in če bi notranja oprema nekaterih naših šol zadovoljevala. O vseh materialnih pomanjkljivostih na naših šolah je Občinski ljudski odbor podrobno seznanjen in si resno prizadeva odpraviti vsaj najbolj pereče, toda finančna sredstva so omejena. Nekaj pa bi se le dalo urediti brez večjih finančnih žrtev, in to je preskrba primernega zemljišča za šolski vrt. Šolske vrtove ima doslej samo pet šol ('/3). In ravno to naj bi bila ena najvažnejših nalog novoizvoljenih šolskih odborov. jaz
Šola v Selu na Krasu
PROBLEM V OBČINI HRPELJE
o w s
PEREC PROBLEM V ILIRSKI BISTRICI
Svet za šolstvo pri Občinskem ljudskem odboru v Ilirski Bistrici že detj časa razpravlja o povečanju števila šolskih prostorov v ilirsko-bistriški občini. Ta problem je bil tudi na dnevnem redu sej Občinskega ljudskega odbora. Na eni izmed njegovih sej so že sklenili, da bo potrebno takoj začeti s pripravami za zidanje novega šolskega poslopja v Ilrski Bistrici, ker sedanje nikakor ne ustreza zahtevani današnjega šolanja. Že v letu 1935 je ObLO obravnaval izdelavo idejnega projekta, ki pa je sedaj že izdelan in čaka samo potrditve.
Sedanje poslopje osnovne šole je bilo namreč sezidano pred dobrimi 100 leti. Ima samo pet učilnic, v katerih se lahko šola največ 150 otrok od 400 šoloobveznih! Zato je osnovnošolski pouk v dveh izmenah, kljub temu pa mora več kot 100 šoloobveznih otrok obiskovati še pouk v^zasilnih učinicah izven šolskega poslopja. Pomanjkanje šolskih prostorov vsekakor vpliva tudi na učne uspehe, ki pa kljub vsemu niso preveč porazni, saj je v prvem polletju letošnjega šolskega leta bilo le 3,5 odstotka ponavljalcev. Zaslugo za tako nizek odstotek negativnih ocen je pripisati v nemajhni meri tudi predavateljskemu kadru in šolskemu odboru, ki sta vložila vse svoje sile za čim uspešnejše šolanje osnovnošolskli otrok.
Vprašanje šolskih prostorov, ki jc že danes v Ilirski Bistrici zelo pereče, pa bo pri obstoječih šolskih prostorih postalo nevzdržno v prihodnjih letih, ker predvidevajo po statističnem izračunu naravnega prirastka šoloobveznih otrok, da bo čez štiri leta v Ilirski Bistrici vsaj 620 učencev.
Anton Gustinčič
V desetem letu po osvoboditvi so posledice okupatorskega šolskega režima v novi občini Hrpelje še vedno vidne. Danes je pri nas 13 osnovnih šol, dve osemletki in dve nižji gimnaziji. Osemletki sta vv Pregarjih in Slivju, nižji gimnaziji pa v Hrpeljah in v Podgradu. Osnovne šole obiskuje 498 otrok, osemletki 185, gimnaziji pa 250 dijakov, skupaj 683 otrok. Na osnov-' nih šolah in osemletkah poučuje 26 učnih moči, in sicer dva moška in 24 žensk. Strokovni izpit imajo 4 učne moči, diplomski 19, tri so honorarne brez diplomskega izpita.
Primanjkuje '.strokovnih predavateljev zlasti za slovenščino, risanje, petje in telovadbo. Na gimnaziji v Hrpeljah petja.sploh ne poučujejo.
Polletno poročilo občinskega sveta za šolstvo navaja, da prevladujejo v občini niže organizirane šole, med katerimi je 7 enooddelčnih, 1 štirioddelčna in 1 sedemoddelčna. Za šolo urejenih poslopij je 12, dve šoli gostujeta v zadružnih • domovih, ena v zgradbi splošnega ljudskega premoženja. Novi šolski zgradbi sta v Krvavem potoku in v Kovčicah. Šoli v Ocizli in v Prešnici ustrezata svojemu namenu. Pri novi šoii v Kovčicah in še pri treh drugih šolah nimajo vode. Le tri šole imajo šolske vrtove. Telovadnice nima nobena šola v občini, niti obe gimnaziji. Na vseh šolah je pomanjkljiva, starinska in izrabljena oprema, slaba električna napeljava, neurejeni sanitarni prostori, pomanjkanje učil za nazorni pouk.
Kljub težkim pogojem za izvajanje šolskega načrta je bil v prvem šolskem polletju povprečni učni uspeh na vseh šolah ocenjen-lcot dober. Najboljše uspehe izka-
zujejo v drugih razredih osnovnih šol, najslabše pa v. četrtih razredih, Šola v Podgorju je dosegla v prvem polletju 100% uspeh, najslabša pa je šola v Golcu, ki je imela samo 60% pozitivno ocenjenih učencev. Odličnjakov je največ v prvih razredih, nato pa njihovo število pada iz leta v leto. Morda bi kazalo v zvezi s tem pojavom prekontrolirati učni načrt. Gimnazijsko poročilo ugotavlja tudi, da prihajajo iz osnovnih šol v prvi razred gimnazije učenci, ki ne znajo brati in se borijo s pisanjem ter poštevanko, ne znajo uporabljati knjige 'kot učno sredstvo in so zelo siromašni v- samostojnem izražanju. Obisk šole je povprečno 95%.
Življenjski pogoji učiteljstva b: bili v splošnem zadovoljivi, četudi se mladi učiteljski kader še bori z domotožjem, vprašanjem prehrane in z omejenimi možnostmi zasebnega kulturnega izživljanja. Zato pa jim ljudska oblast priznava posebne prejemke v obliki dodatkov pri plačah in tudi v naravi. Vzvišeno poslanstvo prosvetnega delavca terja veliko požrtvovalnosti, samozatajevanja in ljubezni.
J. Ž.
Poslopje osnovne šole na Velikem Ubeljskem
Na področju ilirsko-bistriške občine je 17 osnovnih šol, nižja gimnazija z dijaškim domom, novo ustanovljena vajenska šola, dve kmetijsko-nadaljevalni šoli, glasbena in šiviljska šola.
Zanimivo je dejstvo, ki ga je navedla šola Kovčice, da štirje učenci 4. razreda osnovne šole še vedno niso videli vlaka. (Iz polletnega poročila občinskega sveta za šolstvo v Hrpeljah) Ta primer nam vsekakor prenese razglede iz atomske dobe in zmagoslavja tehnike v meglena obzorja Jules Vernovih časov, ko je pisatelj v svojih, takrat fantastičnih spisih vodil domišljijo bralccv po skrivnostnih globinah morja in z »železnimi ptiči« po zračnih višavah. Prav tako se moramo spomniti znane Prešernove pesmi »O železni cesti«, po kateri hiti iz kraja v kraj »železna kača« in končno Stepliensona, iznajditelja parne lokomotive, ki je v tisti dobi povzročil neznansko zmedo v verskih čustvovanjih kristjanov, ki so v lokomotivi videli nič manj kot živega hudiča. Upal bi se trditi, da je odkritje, da štirje učenci 4. razreda osnovne šole v brkinskih Kovčicah še niso videla vlaka, danes prav tako velika zanimivost, kakor je bila pred sto in tolikimi leti' prva lokomotiva.
Napravimo se nevidne in stopimo med poukom v
4. razreda nove, sodobno zgrajene osnovne šole v Kovčicah. Prirodopisno uro imajo, ali po gimnazijsko: fiziko. Učiteljica razlaga učencem nastanek parnega stroja in Konča: ». .. in tako smo dobili lokomotivo, katero ste gotovo že videli, ko ste se vozili z vlakom.« »Jaz še ne!« se oglasi Tonček. »,!az tudi ne!« se pridruži Francelj. »Tudi jaz še nisem videl »živega« vlaka,« prizna Jurček.
»Jaz sem videl samo naslikanega,« se postavi Jožck, Učiteljici je zaprlo sapo. V duhu je premerila razdaljo med Kovčicami in najbližjo železniško progo. Vraga, s Kovčic se vendar vidi v dolino proti Divači in nemara tudi proti Kozini. Lahko bi videl vlak vsaj od daleč.
»Ne verjamem, fantje, da ga niste videli!« se je upiralo učiteljici. »Ali niste bili še nikoli blizu proge, ali na železniški postaji?«
Pobje so molče in malce osramočeni odkimali. »Tonček in Francelj že kadita kakor lokomotiva, vlaka pa še nista videla,« je ovaduško zagostolela srborita Marica v drugi klopi.
»Ali vas starši še nikoli niso vzeli s seboj, ko so šli — recimo — na semenj ali po kakih drugih opravkih v Hrpelje, Divačo ali kam drugam?«, je poizvedovala učitcijica.
»Nisem imel čevljev,« se je skremžil Tonček.
»Poleti moram pasti živino, pozimi je pa mraz in nimam suknje,« je potožil drugi.
»Ata pravi, da morajo biti otroci doma,« je povedal tretji.
»Moram varovati bratca in sestrico, kadar ni staršev doma,« pravi četrti.
»Letos boste videli vlak vsi štirje,« je odločno obljubila učiteljica. »Napravili bomo izlet, če prej ne, v maju in si boste ogledali to čudo!« Na tihem pa je kljuvala v njenih možganih sočutno pomilujoča misel: Ubogi otroci in še bolj ubogi starši, ki jih poleg trdih življenjskih pogojev V teh hribih spremljata še kulturna zaostalost in primitivizem. Kako se bo njihov olrok znašel danes ali jutri v velikem, naprednem svetu, kamor ga bo odvedlo življenje? Za težko usodo takih otrok pa so odgovorni tisti, ki jim je zaupana vzgoja naše mladine, a to so v prvi vrsti starši, ki s svojim konservativnim pojmovanjem vzgoje sodobnega človeka vklepajo otroke v tesni okvir borne domačije in jiin zapirajo razglede v velika dogajanja današnje dobe, s katerimi utiramo pot v boljšo bodočnost v prvi vrsti naši mladini.
J. Ž.
Vzporedno z naraščanjem učencev v osnovni šoli je pričakovati primeren porast tudi v gimnaziji, posebno še če upoštevamo pritok s podeželja. Gimnazija pa je že danes v slabšem položaju kot osnovna šola — pouk je" v petih učilnicah neprekinjeno od osme ure zjutraj do šeste zvečer. Podobna stiska s prostori je v vseh šolah.
Nekaj številk o številu učencev in učnih uspehih: na področju občine je v prvih štirih razredih izdelalo 896 učencev ali 97,5 %, povprečna ocena je dobro. Od petega do osmega razreda je izdelalo skupno 147 učencev ali 76,1 %, pri tem pa je treba pripomniti, da je osmi razred izdelal 100 %, najslabše pa sta peti in šesti. Šolski obisk je 95,5 %, kar je zadovoljivo.
Vse naše osnovne šole kakor tudi gimnazija in strokovne šole, imajo svoje šolske odbore, ki so kljub nekaterim pomanjkljivostim z vso odgovornostjo opravili delo in uveljavili načela družbenega upravljanja tudi v šolstvu. Posebno pozitivne zaključke lahko potegnemo iz dela šolskih odborov v Kuteževem, Knežaku, Premu ter na šolah v Ilirski Bistrici. Njihovo delo je bilo uspešno kljub temu, da včasih niso bili deležni niti pomoči, kaj šele razumevanja s strani krajevnih oblastvenih organov.
Svet za šolstvo v ilirsko-bistriški občini posebej opozarja, da je za uspešno izpolnjevanje vseh nalog, ki jih morajo reševati šolski odbori, nujno potrebno polno razumevanje ljudskega odbora in njegovih uslužbencev. Nerazumevanje, ki so ga bili deležni prosvetni delavci s strani bivšega ljudskega odbora, nam kaže še zdaj izredno (Nadaljevanje na 8, str.)
V deželici ob morju leži na lepem mestu malo mestece. Morje je "bogato vseh mogočih rib, zato so v mestu tovarne, ki jih domače ribiške ladje preskrbujejo s potreb-jiimi surovinami.
Ob morju je še več takih mestec, toda nobeno ne prav tako. Bogato in živo je, pravijo pa mu Otok. Včasih je morda tudi res bilo na otočku ob obali, danes pa je le še polotok — čisto majčken, ravno pravšen, da so lahko vse hiše na njem in še nekaj prostora ostane za malo večji trg, za dva parkca, bolnišnico in seveda tovarne.
Ko da je to kje pri nas, boste Tekli. Kajpak je, to boste še bolj lahko spoznali iz vsega, kar sledi.
Tudi v Otoku namreč poznajo Prešernovo družbo in njeno vsakoletno knjižno zbirko. Poznajo jo, ker so knjige poceni in dobre in so prirejene prav za naše ljudi. Ve-
•ko nas je takih, ki smo v teh
P bližnjih krajih že od rojstva, zato smo v svojih mladih letih morali pretrpeti in prestati vse tegobe in nesreče okupacije. Take okupacije, da ji v zgodovini ni najti primere. Ker smo za vsako besedo materinega jezika, če smo jo na svojo nesrečo izustili kje na javnem kraju, morali piti ricinovo olje in podkladati hrbet batinam, se nam je naš jezik in vse drugo naše tako priljubilo, da so imeli fašisti res kaj opraviti z nami. Prav zato tudi danes V svobodi toliko bolj cenimo dobro domačo knjigo.
Knjiga pa v hišo ne more sama. Treba je posrednika, ki nas nanjo opozori in nam jo pripravi v hišo. Takim ljudem pravimo akviziterji in še posebej onim Prešernove ■družbe pa poverjeniki. Veliko delo opravljajo, ko utirajo pot knjigam v slovenske domove. Posebno pri nas, ob morju, kjer je knjig bilo vselej itak malo, zdaj pa so tako drage, da je treba prej vsega na mizo in nase, potem šele ostane ali ne tudi za tiskane črke. Caso-^ pis še še, za knjigo pa vedno zelo težko. Pol tisočaka na leto za sedem knjig, zabavnih in poučnih, pa res ni veliko in bi nekako šlo.
Tudi naš Otok ima takega poverjenika Prešernove družbe — recimo mu kar Zebretov Janez. Po poklicu je učitelj, zato tembolj razume pomen dobre knjige za na-
šega človeka in zato tudi ume prepričati tako mladega vajenca v tovarni ali trgovini, kot zrelega možaka ali gospodinjo, in še priletnega očanca, ki si mora pomagati i očali, če hoče še videti, črko v bukvah.
Vidite, in zato je bilo našemu Janezu, ko je pred kratkim doživel pri tem svojem nesebičnem delu nekaj bridkih. Prizadejali so mu jih nekaterniki, ki imajo vsak dan pri svojem delu pero ali svinčnik v roki, skratka, lahko bi dejali, da so vsaj inteligentni, če že ne intelektualci. No, če niso, potem je to pripisati le delu, ki ga opravljajo. Kar naprej se namreč ukvarjajo s številkami, računi, predpisi in zakoni. Ni čuda, če torej nekako otopijo, bi rekel, za kulturno življenje. Morda je po sredi tudi pretirano varčevanje — kdo bi vse vedel.
Ti finančni ministri, če jim tako rečem, so se torej našemu Janezu močno zamerili. Kaj se tudi ne bi, le polušajte! Prišel je lepega dne v veliko tovarno, recimo ji kar »Tehnična igrača«. Naletel je najprej na računovodjo:
»Saj se boste tudi vi naročili na knjige Prešernove družbe, kaj ne?« ga je Janez lepo pobaral in mu .še razlagal, kako so knjige poceni in kako dobre in lepe bodo. Sredi njegovega vnetega pripovedovanja . pa mu tovariš Stevilnik preseka besedo z nenadnim vprašanjem:
»Koliko pa znaša pri vsakem no-veiji naročniku vaša provizija?«
Eh, financarska duša, kaj ti razumeš, mukoma preblisne Janeza, ko Številniku mehanično razlaga, da ne dela tega za denar, marveč zaradi zadoščenja in zadovoljstva, da lahko s tem pripomore k širjenju izobrazbe in kulturnega obzorja naših ljudi.
Številniku pa to ne gre v glavo. Kako bi mu tudi šlo, ko pa živimo v času samih nagrad, provizij in honorarjev, v času, ki so ga takega napravili prav ljudje Stevilni-kovega kova. Zato pravi Janezu:
»Veste kaj, da se ne boste naprej mučili: jaz se ne bom naročil na knjige, da pa niste zastonj prišli,« medtem je vzel listnico iz žepa, »imate tukaj petdesetak namesto'provizije, Iti bi jo pri meni zaslužili!«
Janeza je kar odneslo skozi vrata. Odslej se je bal finančnih ministrov po velikih podjetjih in tovarnah kot dolga in se jim je vnaprej dosledno ogibal. S tem pa mera še ni bila dopolnjena. Pot ga je zanesla tudi v domačo kmetijsko zadrugo, kjer se je — smola pa taka — spet zaletel naravnost v knjigovodjo Numaro. Ta je sicer zelo napreden možak, rad hodi na sestanke in na njih tudi veliko di-skutira. S'tem in drugim si je pridobil glas nekakšnega ljudskega -tribuna in ljudje na njegovo besedo precej dajo.
»Jaz se'na knjige že ne bom naročil!« je Janezu zabrusil tovariš
Numara. »Se cajtenge komaj pogledam, kaj mi bodo knjige!«
Seveda potem v zadrugi tudi z drugimi ni bilo nič, preveč imajo v časteh in spoštujejo mnenje svojega kolega Numare.
Janeza so te storije okrog računovodij precej potrle in se je celo pridušil, da bo nabiranje naročnikov za Prešernovo družbo obesil na klin, ko pa mu skoraj vsi vselej in povsod očitajo tisto provizijo. Vendar pa je zmagalo v njem potrpljenje in slej ko prej je Janez Zebre v Otoku med najpridnejšimi poverjeniki Prešernove družbe v vsej okolici.
Rastiko Bradaškja
r
wm«Mwm
iS
IBMHHk

Pes kot vprežna žival je vzbudil zanimanje Kozinčanov
NAS DOMAČI FELJTONCEK
Elija Tre.sk je skromen državni uslužbenec tam nekje okoli enajstega plačilnega razreda. Nekako peto leto je vprežen v zakonski jarem s šarmantno Lilijo, ki si je baje to angelsko ime nadela sama v tisti dobi, ko še ni mogla izgovarjati imena Cecilija. Izkušeni poznavalci ženske rase se ji radi dobrikajo, da je čistokrvni španski tip, andaluzijska lepotica, poosebljena Carmen in kaj vem kaj še vset Kljub zagoreli polti in kakor noč črnim, valovitim lasem, izpod katerih se spogledljivo kažeta končka majhnih uhljev, na katerih visita zlata obročka takisto španske velikosti, kljub vsemu temu, pravim, trdi nehvaležni njen življenjski drug Elija, da je Lilija čisto navadna — oprostite — trapa.
»Prijatelj Tresk, ali si vedno tako »nežnega« mišljenja o svoji boljši polovici?« ga je nekdo pobaral, ko je ondan v kavarni robantil in se dušil, da tako ne pojde in ne pojde več naprej:
»Odkar hodi v Trst, se je nekje nalezla modne norčavosti. Saj ti ob najlepšem vremenu leta po cestah s tistim dežnikom, ki je nasajen na škofovsko palico,« se je hudoval Elija.
»Pretiravaš, Tresk, grdo pretiravaš!« so ga ogovarjali tarokisti in si
DESET LET KOVACNICE NAŠIH PONOSNIH POMORŠČAKOV
©
(Nadaljevanje)
Povprašal sem starejšega dijaka pomorske šole, od kod njihova zamisel sedaj že tradicionalne vsakoletne prireditve ob pričetku novega šolskega leta — pomorskega ^rsta. Pa sem slišal o prastari navadi menda vseh pomorščakov sveta, da svojega mlajšega tovariša na prvi vožnji čez ekvator vsega oblijejo. Tako je novinec »krščen« in šele s tem postane enakopraven član posadke.
To navado so prevzeli že takoj prvi gojenci pred desetimi leti ustanovljene pomorske srednje šo-in od tedaj naprej jo gojijo iko jesen, seveda v posebej prikrojeni obliki. Tako dobiva počasi le značaj .krajevne značilnosti za mesto Piran in kaj kmalu bi mogla veljati za svojevrstno turistično privlačnost, če bi jo lahko časovno približali turistični sezoni.
Moram pa reči, da je ekvatorski krst prava nedolžnost v primerjavi s krstom gojencev. O tem nas prepričajo že priprave, ki pomenijo za marsikaterega nadobudnega pomorščaka košček nesreče in zatika. Kajti sodniški zbor samih »starih morskih volkov« je neusmiljen in zna iz pripravnika zvleči, vse grehe, ki bi jih mlad pomorščak pač ne smel imeti. In kaj je hujši greh kot to, da tak »zelenec« ne zna plavati? Posebno' še, če je to zamolčal pri vpisu v šolo! Tri pike! Nič več kot tri, toda .,. za-grnimo še za sedaj posledice v plašč usmiljenja in počakajmo, kaj bo iz tega, _Da bi stari morski volkovi že |i pokazali vsaj malo, da krst ni Ta, ampak preklemansko resna
reč, naložijo grešniku kar takoj kazen, da bo mogel do samega dne težke preizkušnje nekoliko premišljevati o vsem tem, kar ga še čaka. Pričakovati pa ima tem več, kolikor več grehov so mu iz-bezali ali pa kar sami naložili.
Največ črnih pik se menda nabere ob kočljivem vprašanju: Zakaj hočeš postati pomorščak? in pa: Kaj je najvažnejše mornarjevo opravilo? Odgovor je namreč vselej napačen, pa naj bo še tako
Bodoči" mornar se mora privaditi plavanju
skrbno pretehtan. K vsemu temu pa še tako pisane in mnogotere, zgodbice, ki jih najraje pripovedujejo svojim mladim tovarišem krščenci iz prejšnjega leta! Te zelence docela zbegajo, tako da ima le malokdo mirno spanje tiste noči pred velikim dogodkom.
Naslednjega jutra pač ni treba vleči dežurnemu v domu odej z zaspancev — že navsezgodaj je vse živo. Pred vrati doma že stoji mrka straža v opravi kdo ve kakšnega vojščaka iz Neptunovih časov in gorje zelencu, ki bi se poskušal izmuzniti! Trobentač zatrobi, bobnar zabobna in žalostni sprevod v vrečevino odetih novincev stlačijo v tesno barčico, Od-vlečejo jih neznanokam.
Toda kmalu se pojavi pred pristaniščem piratska ladja s samim gospodarjem morja, vsemogočnim Neptunom. Neptun je dobro poučen o vseh svojih najmlajših služabnikih, ki se stiskajo v barki in čakajo, da pride na vrsto njihovo, od komisije morskih volkov podeljeno ime, skrbno vpisano v matično knjigo. Poklicani se izkrca na pomol in tedaj, se prične glavni, osrednji obred, med katerim vzbuja menda največje spoštovanje bridki bokal, do roba napolnjen s še bridkejšim napojem: morsko vodo, ki jo morajo novinci izpiti do dna. Toda gorje, če je kdo neroden in mu zdrkne ena sama kapljica po nakremženi bradi v morje! Ustrežljivi pirati znova napolnijo takemu srečnežu najmanj pollitr-ski bokal in tedaj se menda vsakdo premisli, biti še enkrat neroden.
Nazadnje se mora zelenec tudi zunanje pobliže seznaniti z morjem, ki ga bo odslej spremljalo na
skrivaj pomežikovali. Tresk pa je rentačil naprej:
»Ona pretirava, ne jaz, tako vam povem! Jaz ne nosim dežnika s škofovsko palico, niti ne hodim v Trst kupovat tistih šiljastih, dolgopetih in tenkopetih obuval. Ce bi si nataknil jaz take čevlje na noge in" stopil v njili na ulico, stavim, da bi me prvi miličnik pobaral za orožni list.«
»Pretiravaš, Tresk, močno pretiravaš,« so si spet pomežiknili tarokisti.
»Estetičnega čuta nimaš, zato ne moreš razumeti ženske mode,« se je nekdo obregnil. To pa je Elijo še bolj razvnelo. »Tudi tebi bi splahnel estetični čut, ako bi ti žena tako ne-estetično praznila denarnico, kakor jo meni. Po sedemdeset lir je dobila za sto dinarjev in kupila v Trstu čevlje za šest tisoč. Dva para takih, ali pa še lepših, trpežnejših pa prav gotovo, bi lahko dobila doma. Je to estetično, a? In zdaj grozi, da bcP prihodnjič prišla iz Trsta v takem plašču, da je še poznal ne bom. Dvanajst parov nogavic sem zadnjič navlekel iz neke škatle, pa pravi, da nima kaj natakniti na noge in da si mora v Trstu omisliti vsaj 4 pare najlonc za prvo silo. Ne morem nositi teh staromodnih cunj. Nočem, da bi se mi ljudje smejali, češ, poglejte jo, ženo uradnika Treska! Otrok tako niirffiva in sem torej edino jaz tvoja mala, zlata punčka, ali ne, Lo-lo? — Tako me tolaži, vidite! Torej nje naj ne bo sram, ampak mene, ki me že tako in tako ogledujejo, kakor
da kradem, poneverjam, ropam! Usmilite se me, ljubčki, res sem lolo, Iolo na kvadrat! Svetujte, poina, gajte!« Nesrečni Elija Tresk si je naročil osmo merico kraškega tropi-novca. Na jok mu je šlo, oči so silile iz jamic in krvavo po~bliskavale.
»Pretiravaš, Elija! Hvaležen in srečen bodi, da imaš lepo ženo! Ce bi se ji lovilo pet otročajev okoli krila, kakor moji, bi jo minilo poželenje po tržaški modi.« Tako mu je povedal Silvester Mencal, se popraskal po neobritem podbradltu in pričel mešati karte.
»Saj nič ne rečem, rad jo imam, zato sem jo vzel. Toda čemu v Trst po drage in slabše stvari, ko imamo v domačih trgovinah cenejše in boljše? Ženska pamet hodi svoja pota, pa si pomagaj, če moreš!« je vdano popuščal Tresk.
»Ni važno, da je dražje, glavno je, da je danes iz Trsta, to danes velja, Tresk, ne samo za tvojo Lilijo, ampak za vse, ki se jim zdi tisto, kar je tuje, neznansko imenitno, kar je domače, pa omalovažujejo in prezirajo.« Tone Sršen je s trpko naltrem-ženimi ustnicami povedal svoje mnenje in nihče mu ni ugovarjal. J. Z.
Samo člani Prešernove družbe dobe za 500 din 7 knjig. Člane vpisujejo vsi poverjeniki, krijigarne in uprave. Pohitite z vpisom!
MHMtll lilišš
Vse okoli »krsta« v piranskem pristanišču
vsej življenjski poti, seveda če b."> kandidat priromal po strmem bregu do kadetske časti. To se pra-'vi, da se mora podvreči neprostovoljni kopeli in če ni zelenec pred tem pohitel in se naučil plavati, se bo tokrat prav gotovo. Močne roke piratov ga v loku zaženejo v sredo neusmiljenih »morskih psov«, ki prežijo na nespretneža in ga poskušajo požreti s »tunkanjem«, kar se jim vselej posreči, posebno še, če se nesrečnež ne znajde; le naj-spretnejšim, ki so v vodi kakor doma, se posreči prelisičiti jih in pobegniti s podvodnim plavanjem
na suho, kjer si domala vsi najprej »iaperejo« želodec, potem pa odhitijo premočeni v dom; tam je že vse preskrbljeno za preprečitev morebitnih posledic.
Glavno pa je. da je vse za njimi in da kljub vsemu strahu vendarle ni bilo tako hudo. Ob popoldanski pogostitvi je že vse pozabljeno. Ostane pa spomin za vse življenje na njihov prvi krst. združen s prijetno zavestjo zelencev, da se že morejo šteti med prave pomorščake, čeprav so šele na prvi stopnici do svojega daljnega cilja.
(Dalje prihodnjič)
Štev, i) — 22. februarja 1957
N
S
G O
N
PROB
E M I
Na ustanovni skupščini Okrajnega odbora DPM. ki je bila meseca januarja t. 1. v Kopru, je bil izvo-ljen tudi Okrajni pionirski svet, z namenom, da bi prevzel pobudo za uspešnejše delo otroške organizacije v našem okraju.
Poročila članov oziroma zastopnikov občinskih pionirskih svetov, obravnavana na 1. skupni seji v Kopru. 14. t:, m., potrjujejo prvotne domneve, da se bodo pokazali vidni uspehi Is tam, kjer so pristopili že v začetku k resnemu izvajanju programa, zadanega na ustanovni skupščini. Izkazalo se je namreč, da v posameznih občinah le niso popolnoma razumeli bistva reorganizacije pionirskih odredov oz. najvažnejših nalog s tega področja. Pionirski sveti so se formirali v glavnem le v občinskih centrih, medtem ko v manjših krajih ni tako. Starešinski sveti pri posameznih pionirskih odredih še niso bili izvoljeni povsod, zato je skrajni čas, da to store povsod, kjer obstoji pionirski odred in najbolj ustrezno okolje — šola. Ker vod: starešinski svet delo odreda, bo treba izbiri članov posvetiti vso pozornost. 3—7 članski odbor zastopa predvsem učitelj, ki se je že bavil s pionirji, daljfe nekdo iz šolskega odbora ter vodje krožkov, ki so neposredno odgovorni za delo s pionirji v krožkih. Po možnosti naj bo zastopan v starešinskem svetu tudi član, ki bo odgovarjal za organizacijo priložnostnih praznovanj, kot so n. pr. Dan republike,
Lc-pa črtasta jopica, ki nam bo praktično služila v bližajočih se pomladnih 'dneh
V
f5
.0
(Nadaljevanje na 6. strani)
slabo stanje šolskega inventarja in učnih pripomočkov v šolah v Novo-kračinah, Kuteževem, Zabičah, Preložah, Harijah in drugje.
Za izboljšanje šolstva na področju občine predlaga svet za šolstvo tole:
O V skladu s šolsko reformo je treba izdelati osnovni program za gradnjo novih šol. V ta namen naj se izloči 50 «i, sredstev stanovanjskega sklada za sklad za gradnjo novih šol. Takoj je treba izdelati idejne in detajlne gradbene projekte za gradnjo teh novih šolskih poslopij.
O Nujno je treba izpopolniti šolski inventar predvsem v naslednjih šolah: Novokračine, Zabiče, Kute-žcvo, Vrbovo, Harije, Prelože, deloma Prem in osnovna šola v Ilirski Bistrici, na Velikem Brdu ter v Sabonjah.
° Nabaviti je treba opremo in orodje za kmetijske nadaljevalne šole v Ilirski Bistrici in v Premu.
*	Šiviljsko šolo v Ilirski Bistrici je treba postopoma preusmeriti v industrijsko in v zvezi s tem preskrbeti potrebni inventar.
0 Več skrbi je treba posvetiti učnemu kadru in mu buditi širše možnosti za nadaljnjo strokovno izobrazbo. V ta namen je treba ustanoviti poseben sklad za štipendije.
8 Iz šolskih prostorov je treba izseliti privatne stranke.
•	Temeljito je treba analizirati delo šolskih odborov in organizi-
rati občasna medsebojna posvetovanja. Po preteku mandata sedanjim šolskim organom je treba pri bodočih volitvah posebno skrbno pretehtati kandidate za nove šolske odbore.
O Zaostriti bo treba skrb nad tistimi šolskimi zgradbami, ki so precej dobro urejene, in nad vsem njihovim inventarjem.
<3 Šolski odbori naj med drugim skrbijo tudi za pravilno črpanje
šolskih proračunov. |---
ŠTRUCA S SKUTO 25 d kg skute. 20 dkg sladkorja, 10 dkg surovega masla ali margarine, 2 jajci, 50 dkg moke, 3 dkg kvasa, skodelico mleka, ščepec soli, limonine in pomarančne lu-pinice, po želji še nekaj rozin.
Iz zdrobljenega kvasa, malo mleka, žlice sladkorja in . žlice moke postavimo kvas. Ko malo naraste, ga zažvrkljamo z raztopljenim surovim maslom, jajcema, sirom, soljo in sesekljanimi limoninimi oziroma pomarančnimi lupinicami. Dodamo še moko in prav previdno prilivamo mleko ter vse skupaj zgnelenio v sladko testo. Biti ne sme premeliko, zato naj bo tudi sirčelt primerno ocejeu. Ko testo vzhaja, ga pre-gnetemo, vgnetemo hkrati vanj nekaj rozin in ga nato denemo na pomaščeno in pomokano pločevino ali pekač. Vzhajano testo na-mažemo z raztopljenim surovim maslom in potresemo z debelim kristalnim sladkorjem.
nalogam
novoletna in pomladanska praznovanja. V sklopu te dejavnosti bodo lahko izvedene še razne druge akcije, seveda s sodelovanjem vseh članov pionirskega starešinskega sveta.
Zaradi boljše koordinacije in enotnega izvajanja vseh organiza-cijsko-tehničnih del, se bodo prav gotovo obnesla posvetovanja, ki jih naj po potrebi skličejo občinski pionirski sveti.
In končno pripada mesto v pionirskem svetu tudi članu-mladin-cu, ki naj ga predlaga občinski komite mladine. Kolikšen bo lahko prispevek mladine, če pomislimo samo na organiziranje skupnih izletov, taborjenj in raznih praznovanj, ki-~bi jih zaupali mestnim ali vaškemu mladinskemu aktivu!
Predsednik Okrajnega odbora DPM, tovariš Jože Valcntinčič, ki je vodil posvetovanje, je v nadaljnjem razpravljanju nakazal nekatere osnovne dblike dela s pionir.i! in poudaril važnost, krožkov, ki ponekod že uspešno delujejo. Opozoril je tudi na sodelovanje pionirjev v raznih kulturnoprosvetnih društvih, ki često pozabljajo na podmladek in pomladitev svojih vrst. Vse to sodi k izvenšolski dejavnosti in je torej ena prvih nalog starešinskih svetov.
Za manjše kraje, kjer ni vseh pogojev za tovrstno dejavnost, je tovariš Valentinčič opozoril na minimalne možnosti dela: prireditve ob največjih praznikih, sprejem pionirjev v organizacijo, skrb za kroje in nabavo prapora ... Brez posebnih težav lahko starešinski sveti pripravijo izlete in organizirajo razne akcije — okrasitev grobov padlih v NOV, ureditev parkov in javnih nasadov, ustanovitev prometnih krožkov itd.
O delu pionirskih svetov so poročali člani s terena. Iz teh poročil je bilo razvidno, da sloni težišče dela s pionirji na prosvetnih delavcih, vse premalo pa se zanimajo za otroško organizacijo člani •družbenih in množičnih organizacij. V občinskih centrih imajo v glavnem že vsi odredi svoje starešinske svete, ki posvečajo vso skrb raznim krožkom. Vzorno uspevajo v Sežani, kjer delujejo kar štirje krožki.
Pred zaključkom posvetovanja je predsednik Okrajnega pionirskega sveta, tovarišica Ida Gec, marsikaj predlagala za uspešnejše delo v pionirskih odredih. Opozorila je čla-ne na Teden mladosti v mesecu maju, ko bo pomladanski glasbeni festival, kjer naj bi sodelovalo čim
več pionirskih pevskih zborov, ter na pionirski šahovski turnir, kjer se bodo pomerili mladi šahisti, Tovarišica Gecova je nadalje poudarila, da naj prizadevanja pionirskih svetov podprejo društva prijateljev mladine, ki imajo prav na tem področju največ možnosti aktivnega posega v vzgojo naših otrok.
Z obvezo, da bodo do konca meseca marca vzpostavljeni na celotnem območju našega okraja pionirski sveti in da bo do 25. maja opravljen svečan sprejem pionirjev v starosti od 7. do 14, leta v otroško organizacijo, so člani občinskih pionirskih svetov zaključili svoj prvi posvet, ki je pokazal potrebo po stalnem sodelovanju pionirskih svetov že v prvi fazi nove smeri pionirske organizacije.
B. Borovič
Te dni je v Ilirski Bistrici zaključil z delom gospodinjski tečaj. Glavni učni predmeti na tem tečaju so bili: oeuvanje hranilne vrednosti naših prehranskih predmetov, dalje večja uporaba sadja in zelenjave v naši prehrani v domačem gospodinjstvu, potem ročna dela, zdravstvo s po-sebnini /poudarkom na negi dojenčka in še stanovanjska kultura. Tečaja se .ie skozi tri mesece redno udeleževalo 21 žena in deklet. Prireditelj jc bilo društvo »Napredna žena«, vodili sta tečaj Nagodetova in Kregarjeva.
V islamskem svetu velja načelo: »Lahko si vzameš štiri žene in toliko priležnic, kolikor jih lahko vzdržuješ!« Seveda se s tem dovoljenjem lahko okoristijo le bogati sloji, kajti ljudstvo živi v revščini in nima toliko sredstev, da bi si moški lahko privoščili poligamijo in imajo navadno kljub arabskim navadam le, eno ženo. Vsekakor je ta stara islamska tra-
Priprave za praznovanje 8. marca p Ilirski Bistrici
Žene in dekleta, pa tudi šolska mladina p Ilirski Bistrici se že vnelo pripravljajo, da bodo čim lepše proslavile vsakoletni praznik žena — 8. marec. Pripravljajo lepo večerno akademijo, za katero so že določile program in zadolžile posamezne žene in dekleta za njegovo izvedbo. Po akademiji bo vesela zabava, na katero bodo seveda povabljeni tudi moški.
Na akademiji bo sodelovala bistriška Svoboda, dijaki gimnazije, glasbena šola in drugi. Kljub pomanjkanju sredstev žene upajo, da bo proslava uspela, saj so jim svojo pomoč obljubile tudi druge organizacije.
I,epilo za usnje napraviš tako, da v železni posodici dobro premešaš enake dele gutaperče in drevesne smole. Gladke usnjene dele odrgneš z brusilnim papirjem, da postane ¡o raskavi, kajti tako lepilo bolje in Hitreje prime. Zmes se uporablja, dokler je vroča in se v vodi ne kvari kot navadno lepilo; kakršnega uporabljajo čevljarji.
dicija za ženo ponižujoče suženjstvo, saj ji stari zakoni ne priznavajo niti najmanjših pravic. Tako je bilo do 1, januarja letos. Zdai pa so v veljavi novi zakoni, ki prepovedujejo mnogoženstvo. To je velik in pomemben uspeh, ki so si ga izbojevale tunizijske žene in pomeni prvi korak na poti k enakopravnosti. To je tudi eden od rezultatov borbe, ki so jo bojevale tunizijske žene ramo ob rami s svojimi možmi proti francoskemu ko-lonializmu. S tem so potrdile svojo veljavo in zmožnosti ter dosegle priznanje svojih pravic.
Mlado tunizijsko dekle
A 'X ■■ - : >
i


T,; Vf - ■ x %
i.) \ . visi: '■ ■ --.v
•jfs V

V
i r 1
Da! Tako odgovarjajo na zastavljeno vprašanje modni diktatorji. Čevljarja pa so pripravili že prve udobne obutve.
Pravijo, da letošnja moda teži predvsem za praktičnostjo in udobjem. Toda kdo bo temu verjel? Sicer pa je nove modele moč kaj lahko zagovarjali. Čevlji ne bodo več tako koničasti, peta bo nižja in širša. Prav v tem so glavne spremembe. Te novosti, ki pravzaprav niso novosti, marveč le vrnitev k staremu, bodo marsikatero ženo razveselile. Moderna obutev bo predvsem zadovoljila vse, ki mnogo pešačijo in so jim bili dosedanji čevlji le vir skrbi in muk. Res je bila dosedanja oblika veliko bolj elegantna, zato pa tem manj praktična.
V tesnem čevlju s tanko in visoko peto se žena ne more počutiti varno, še manj pa udobno. Tudi za zdravje niso bili taki- čevlji priporočljivi, ker povzročajo razne motnje; toda ker so bili moderni, smo kaj rade segale po njih. Njihova doba je minila; polagoma bodo izginili iz ospredja, toda ne popolnoma! Še vedno nam jih bodo priporočali;' še vedno jih bomo
rade obule, toda le kot večerne čevlje, čevlje toalet.
Najnovejši modeli se vračajo k. stari obliki, katere sprednji del spominja na račji kljun. Tako so prišli v modo spredaj" zaokroženi, ne več tako tesni čevlji, s širšo in ne previsoko peto, ki je običajno vedno iz usnja.
je važno
i i i X
'i : M
K
ff
Vi* i i V
V

'■■m ■ -i;
Dve lepi spomladanski obleki
POZNATE RAZNA LEPILA?
Lepilo za lončevino, kamen in porcelan si naredimo iz kuhanega lane-nega olja in svinčeve beli. Lepilo se suši počasi, toda voda mu ne pride do živega.
Prozorno lepilo za steklo naredimo iz 150 g bele želatine, ki jo raztopimo v 100 g čiste vode. To dosežemo tako, da želatino najprej namakamo v hladni vodi 12 ur, nato pa počasi segrevamo, dokler se vsa ne raztopi. Nato dodamo raztopljeni želatlni okrog 150 g ocetne kisline in še toliko vode, da jc raztopine pol litra. Ko se ohladi, je lepilo gotovo. Z njim zlepimo dva kosa stekla po površini in ko se posuši, ne bomo niti opazili, da je zlepljeno. S tem lepilom lahko tudi fotografijo, ki bi jo hoteli dati v okvir, prilepimo i.a zadnjo stran stekla.
Ce je počila šipa, ki se v okviru še dobro drži, jo zlepiš tako, da razpoko zunaj in znotraj namažeš s kuhanim lanenlm oljem, kakršnega rabijo za oljnate barve. Sušiti pustiš 5 do G dni. Namesto lanenega olja lahko vzameš tudi nekaj koščkov še-laka, ki ga raztopiš v žlički špirita. To lepilo se posuši že v nekaj urah.
V naši prehrani še vedno vse premalo cenimo, pravo vrednost medu. Ena žlica meda zaleže več kot eno jajce ali 1 deciliter mleka. Kot je znano, računamo hrano po kalorijah. Ce- ima 1 kg mesa 1000 kalorij, ima 1 kg jajc 1613, en kg medu pa kar 3250 kalorij.
Matere, ki nimajo dovolj hrane za dojenčke in morajo dodati' umetno hrano, naj jo izpopolnijo z medom. V začetku naj dajo le majhne količine, ker med odvaja, če se pa ne pokažejo motnje pri-prebavi dojenčka, mu lahko količino zvečajo. Ce bodo dobivali otroci poleg hrane tudi med, se bodo lepo razvijali in bodo odporni proti boleznim.
Tudi pri prehladu med pomaga,, če ga damo v čaj, vendar moraJp paziti, da tekočina nima več 50" Celzija, ker višja temperatura uniči koristne sestavine v medu.
Z medom pa se da dobro pripraviti tudi cela vrsta drugih jedi Tako n. pr. jabolčni zvitek, kom-pot, medeni pustni krofi, medena torta, navadni in nadevani mede-njaki tpr medeni kruhek. Znana so tudi dišeča in šumeča medena vina.
v Mali Bukovici pri Ilirski Bistrici
Podoben, samo nekoliko krajši gospodinjski tečaj, kakor ga je društvo »Napredna žena« priredilo v Ilirski Bistrici, je te dni začel z delom tudi v Mali Bukovici pri Ilirski Bistrici. Tečaj dela pod geslom »Sodelovanje mesta in vasi«. Strokovno in splošno izobraževalno vodstvo je v rokah marljive Mimice Kregarjeve, obiskuje pa g redno 14 deklet in žena.	«■
ZA NAŠE KMETOVALCE © ZA NAŠE KMETOVALCE ® ZA NAŠE KMETOVALCE © ZA NAŠE KMETOVALCE © ZA NAŠE KMETOVALCE
CEŠPL.TEV KAPAR — LECANIUM CORNI

Češplja je sadež, po katerem brez dvoma vsako rad seže. Na področju našega okraja dobro uspeva, vendar pa so dobro oskrbovani in sdravi nasadi dokaj redki. Ko je leta 1880 trtna uš — filoksera — «ničila v naših krajih vinograde, so sadjarji začeli zasajati češplje-va drevesa. Uspevala so, dobro vse do pred kakimi tridesetimi leti, ko jih je začel uničevati češpljev ka-par. Ta škodljivec je v letih 1925 do 1930 uničil v Jugoslaviji okrog 15 milijonov češpljevih dreves in prizadejal nekaj milijard dinarjev škode. Da bi se ga znali varovati, je prav, da se z njim pcbliže seznanimo.
Na sto metrov ga spoznamo
Kljub temu, da so samice maja, ko so največje, dolge le 4 do 6 ram in visoke ter široke 2 do 4 mm, njihovo prisotnost lahko ugotovimo že od daleč. Listje dreves postaja namreč poleti rumeno, pogosto tudi črno in odpada; debla in veje pa poornijo. To je dokaz, da drevje strada ali pa ga je napadel češpljev kapar.
Okrog 20 milijonov uši na enem drevesu
Ko v maju oziroma juniju samica doraste, se prilepi na lubje s posebno lepljivo snovjo in prične odlagati jajčeca. Vsaka samica jih odloži 2500 do 3000. Jajčeca so prozorno-bela in ostanejo pod samicami, ki takoj, ko jih odložijo, poginejo in se posušijo. Tako ostane od njih samo polkrožna kapica, ki Ščiti jajčeca do konca julija, ko se iz njih razvijejo rumene ličinke.
Mlade ličinke so zelo živahne. Čim se izležejo in vse do septembra, ko zrastejo, izsesavajo spodnjo stran listja. Nato se v septembru preselijo med debelejše veje, v razpoke na deblu in v druge zaščitene dele drevesa, kjer ostanejo do februarja oziroma do marca. S prvimi spomladanskimi sončnimi žarki pa prilezejo iž zimovališč in se •do maja hranijo s sočnimi vejicami. Takrat ležejo jajčeca, se pravi, ■da imajo le enoletno življenjsko dobo. Ličinka dvakrat napade okuženo drevo, to je med majem in septembrom in med februarjem in majem. Zato je razumljivo, da drevo iz leta v leto hira. Plodovi postajajo vedno bolj drobni, brez okusa, suhi in pogosto tako črni,
kakor da bi jih potegnili iz dimnika. Drevo propade v štirih do petih letih.
Zakaj so drevesa črne barve?
Ličinka češpljevega kapar j a se hrani s sokom, ki ga izsesava s posebno tenko cevko. Vsega naenkrat ne more použiti, marveč ga delno razlije po listih, vejah in deblu. Na tem sladkem soku se razmnožijo posebne gljivice, imenovane sajevke ali fumage. Zato so drevesa črne barve, saj jih je napadla sajavost, ki je posledica okužbe ipo češpljevem kaparju.
Zatiranje češpljevega kaparja
Na vejah in na deblu boste verjetno zapazili pol okrogle ščitke od lanskega leta ali pa ličinke brez ščita. Če ščitke pritisnemo, se bo pokazal bel prah. To so luskine jajčec, iz katerih so se lani razvile ličinke. Čeprav so ličinke brez ščita, lahko preživijo zimo, ker jini tudi najhujši mraz ne škoduje. Nevaren jim je le pozen mraz, to je v aprilu ali maju, ko začno izsesavati sokove in so z njimi nasičene.
Pri zatiranju je važno, da izkoristimo čas, ko so ličinke nezavarovane. Najuspešnejše je zato zimsko škropljenje, ko uporabljamo Rumesan olje v 1—2 % koncentraciji, ali Rumesan pasto v 1 % koncentraciji ali pa Kreosan v 1 % koncentraciji. Ta tri zaščitna sredstva so strupena in je treba biti pri njihovem uporabljanju zelo previden. Potrebne so zaščitne obleke; škropiti moramo v smeri vetra; med škropljenjem ne smemo ne piti ne kaditi. Primerna zaščitna sredstva so tudi Parapin, Dinosan in žvepleno-apnena brozga.
Kmetovalci, zavedajte se, da lahko češpljevega kaparja popolnoma uničite že samo z enim dobro opravljenim zimskim škropljenjem. Zato ne zamudite priložnosti, zahtevajte nasvete in podrobnejša navodila pri področnih kmetijskih zadrugah in pri kmetijskih referentih občin. Škropljenje mora biti opravljeno po vsem okuženem področju. Ker so uši zelo majhne in jih veter lahko nosi tudi do 10 km daleč, bo zatiranje uspešno le, če bodo sodelovali lastniki vseh okuženih dreves istočasno. Ker pa češpljev kapar napada tudi slive, breskve.

Niso daleč ljudje za Šavrinskimi aribi — pa vendarle reporterja le redkokdaj zanese pot mednje. Zakaj? Težko je odgovoriti na to vprašanje, ker človek nehote občuti tudi delček svoje krivde, da je tako. Pa vendarle vasi in zaselki v slovenski Istri ne žive prav nič drugačnega življenj p lcot tiste, ki so bliže širokemu svetu, do katerih vodijo lepše ceste in kamor se tudi reporter rajši in pogosteje napoti.
Da — res je, ne žive nič drugačnega življenja, niti. vasi, niti ijudje. Kot vsi drugi, imajo tudi oni svoje težke, pa spet svoje lepe dneve, kakor vsi drugi pridno delajo in snujejo drzne načrte, ld jih potem z velikimi ali manjšimi težavami tudi izpolnjujejo.
Le nekaj je — morda življenje :ljudi ni povezano s sedanjostjo in preteklostjo tako tesno kot prav tu. Poslušajmo le istrsko ženo iz Kubeda, ki nam s toplim spominom pripoveduje o tistih časih, ko je sama s svojim osličkom preživljala številno družino, številno zato, ker je pač bilo pri hiši mnogo otrok. Da — ona in njen osliček sta bila na poti ob lepem in grdem vremenu, na vseh poteh od Pazi-na do Trsta in oba sta prenašala skromne kmečke pridelke na trg velikega mesta.
Danes je drugače — istrskih že--as skoraj ni več videti na dolgih ■cestah, in vse kaže, da je tudi oslič-tkov manj. Z ena, s katero se pogo-
varjamo, nekam zanosno pripoveduje, da je lansko leto obnovila leta in leta zapuščen vinograd, Pa ne tako, kot so to delali nekoč — s krampom in motiko — ne! Iz Kopra se je pripeljal tisti velik traktor in ga zoral, Zoral hitro in dobro.
Res — to pripovedovanje, ta razlika med starim in novim, vse je kaj značilno za lansko in letošnje življenje Istranov. Vedno pogosteje namreč prihaja ta veliki traktor iz Kopra, da jim zorje zanemarjene livade, da jiim zrigola zapuščene vinograde, da bolje zrahlja težko, toda dobro in rodovitno istrsko zemljo.
Kakor da bi se v teh dveh letih nekaj spremenilo tudi v življenju ljudi za Šavrinskimi hribi, spremenilo v toliko, ker se načrti o skupni obnovi zemlje polagoma uresničujejo. To pa tudi kaže, kako so zadruge globoko pognale korenine tudi v mišljenje in nehanje istrskih ljudi. O tem nam rade volje pripovedujeta oba upravnika zadrug v Gračišču in Gradi-nu in pristavljata še, ,kako vendar kmetijske zadruge ne morejo biti vse večne čase le trgovine, ampak da je zadnji čas, da njihovo delo, poglavitno delo, zastavijo tam na zemlji, v napredku kmetijstva.
Da — napredek kmetijstva. Poglavje, ki je v življenju naših Istranov več kot pomembno, kajti v tem jo tudi njihova bodočnost.

orehe, lesko, ribez, vinsko trto, akacijo, brest in jesen, je prav, da med škropljenjem pregledamo omenjena drevesa, če niso morda okužena.
Lanskoletni uspehi
S prizadevanjem kmetijskih strokovnjakov je škropljenje prodrlo tudi v precej oddaljene vasi. Uspehi škropljenja so bili najbolj vidni pri odkupu sadja, o čemer so se prepričali člani KZ Slivje, Brezo-
vica in drugih. V Klancu, Bresnici, Mihelu in Vrhpolju pa je bilo njihovo sadje tako sajasto, da so ob dotiku z njim postale roke črne. Na posvetovanjih in predavanjih v zvezi z zatiranjem češpljevega kaparja pa so kmetovalci izjavljali, da so se že prepričali o uspehu škropljenja lani ter da pričakujejo, da bodo letos z večjo pomočjo kmetijskih zadrug pri zatiranju tega nevarnega sadnega škodljivca dosegli še večje uspehe.
Inž. Angelina Gaberc
Češpljev kapar v vseh stadijih razvoja
Ob II. razstavi vin koprske Kmetijske zadruge
V petek dopoldne je bila v navzočnosti predstavnikov občinskega ljudskega odbora, predsednika ObLO Mirka Jelerčiča ter podpredsednika Leopolda Caliarije, dalje zastopnikov občinskega odbora SZDL Karla Štruklja in Ivana Korošca, odprta druga razstava vin Kmetijske zadruge Koper in okolica, ki so ji prisostvovali tudi republiški ljudski poslanec Anton Ukmar ter predsednik Okrajne zadružne zveze Franc Kralj-Petek.
Razstavili so 59 pridelkov vinogradnikov koprske občine. Med razstavljenimi vini je bilo 8 vzorcev mešanih belih vin, 12 vzorcev sortnih belih vin, 17' vzorcev mešane črnine in 22 vzorcev refoška. Namen razstave je bil, prikazati proizvodnjo vin na področju KZ Koper in okolica ter ugotoviti, katere sorte najbolj uspevajo z oziram na njihovo kvaliteto in na komercialno vrednost. Razstava je tudi pokazala pomen pravilnega kletar j enj a.
Posebna ocenjevalna komisija, k' je proučila vrednost razstavnih vzorcev, je ugotovila, da je bilo letos zaradi dobrega kletenja veliko manj pokvarjenega vina, kot so ga imeli vinogradniki lani. Komisija je tudi ugotovila, da je bil letošnji pridelek črnega vina boljši od lanskoletnega, imel pa je šibko barvo. Podobna ugotovitev velja tudi za bela vina in to predvsem zaradi slabega kletarjenja. Ob tej priložnosti so strokovnjaki za vinogradništvo izrazili mnenje, da bi morali z ozirom na specifične pogoje našega obalnega področja posvetiti predvsem pozornost povečani proizvodnji črnega vina. Ugotov-
ljeno je namreč, da je prav področje ob slovenski obali najbolj primerno za gojitev tistih vrst trte, ki nam dajo črna vina, takšna, ki se lahko vzporejajo s kvaliteto mednarodno priznanih francoskih črnih vin. Zato so predlagali, da bi v hribovitih legah gojili sorto kabernet; v nižjih legah obmorskih krajev pa bi gojili sorto merlot, refošk pa na specialnih legah. Od belih vin priporočajo naši strokovnjaki, da bi gojili predvsem mal-vazijo, pri tem pa ne bi smeli pozabiti na namizno grozdje. Le-to je namreč velikega pomena za sadjarstvo teh krajev in posebno sorti Panse prekoče in Kraljica vinogradov sta najbolj primerni za gojenje v Slovenski Istri. Potrebno bi bilo tudi povečati napore za čim hitrejšo obnovo vinogradov in to na večjih površinah s selekcioniranim trsnim materialom, ki naj-
bolj ustreza obmorskemu terenu, in napore za izboljšanje kletarjenja.
Ocenjevalna komisija pa je v ponedeljek ocenila vrednost razstavljenih vin in odločila:
Dve prvi nagradi se priznata Antonu Lukaču iz Montinjana 8, ki je za refošk dobil 85 točk, ter Josipu Babiču' iz Vanganela 20, ki je za borgonjo dobil tudi 85 točk.
Dve drugi nagradi sta dobila Elio Sabadin iz Sv. Ubalda 17 za refošk (84 točk) in Virgilij Olivo iz Sv. Ubalda 2 za borgonjo (83 točk).
Tretje nagrade so prejeli: Karlo Sabadin, Žusterna 61, za refošk (82 točk), Josip . Štulie, Semedela 146, za refošk (82 točk), Angel Cer-gol, Semedela 43, za malVazijo (82 točk) in Pietro Divo, Koper, za mešano črno vino (72 točk).
Od primitivnega maslarstva do sodobnega sirarstva
Vsak vam pove, da je istrska zemlja dobra. Če jo tudi dobro obdelujemo, daje kar velik kos kruha, morda nič manjšega kakor tovarna ali pisarna. In v skupnem delu ter pomoči je tak napredek najlažji.
Vendar — nekaj pa je tu, kar bi utegnilo zavreti ta prizadevanja. Vedno manj in manj je mladih ljudi, ki želijo ostati na svoji zemlji in vedno več je tistih, ki jih Izvabi široki svet. Prav, da gredo v široki svet, v tovarno tisti, ki jim je to potrebno in ki jih zemlja ne more preživljati.
Toda tisti, ki bi jim zemlja, če bi jo obdelovali, dajala prav tako mnogo kruha? Ne, tem res ni treba oditi. Tako mi vsaj pripoveduje mladincc iz Gradina, potem ko pripomni, da moramo tudd njim, vaškim mladim ljudem, če hočemo, da ne bodo zapuščali svoje zemlje, nuditi čimveč razvedrila in znanja.
Kako in kaj? Imajo lepe načrte: študijske krožke, kmetijske nadaljevalne šole. športna društva, predavanja in še marsikaj. In tu jim lahko pomagamo, ne morda toliko z denarjem kakor z dobro besedo, dobrim nasvetom, dobrim predavanjem.
Tako bi lahko nadaljevali te razgovore z ljudmi, ki žive za Šavrinskimi hribi. Povsod bi videli in zvedeli, kako včerajšnji dan hitro izgineva iz njihovega življenja in samo v spominu, le v spominu ostajajo stari časi, ki so minili in jih ne bo nikoli več.	B. P.
Le priletni tolminski očanci ter stare knjige vedo povedati o pravem revolucionarnem preobratu v predelavi mleka, ki je bil na Tolminskem po letu 1870. Predniki današnjih Tolmincev so se ukvarjali s poljedelstyom, saj so imeli v teh krajih včasih dovolj sočnih pašnikov, na katere nas danes spominjajo planšarske staje z ložami za živino.
Obsežni podi med Bohinjskim jezerom, Sočo in Lepeno so bili nekoč pokriti z bujnimi zelenimi gozdovi in tratami. Danes, pa se tod košati kamnato melišče, travnata ruša se trga in nastajajo vedno večje goličave. Med skalami se odpirajo groblje in gozdni pas se umika vedno niže. Vzrok temu je bilo prekomerno pasenje koz, pa tudi same prirodne sile so naredile svoje. Do osvoboditve je bilo le malo volje, da bi ustavili razdiralno delo narave s pogozdovanjem in pregradami in da bi zavrli širjenje melišč ter z njimi nastajajoče goličave in erozije. Zato so okameneli podi mod Korit-nico in Sočo in po drugih tolminskih planinah. Danes pa, ko je kozjereja močno zavrta in ko gozdarski strokovnjaki ozdravljajo ne-rodovitnost tolminskih planin z raznimi tehničnimi posegi, dobiva živinoreja vedno večji obseg.
Leta 1874 je na Razoru, kjer se je pasla živina iz Poljubina na Tolminskem, začel švicarski mlekar Iiitz izdelovati ementalski sir. To je bil začetek tolminskega sirarstva. Poskusno obratovanje je tako uspelo, da so že jeseni istega leta ustanovili prvo zadružno mlekarno s 23 člani.
Po zgledu poljubinske mlekarne se je razvilo mlekarstvo in sirar-stvo tudi v Bohinju, lai se je stalno širilo vse do prve svetovne voj-. ne. Le-ta je sirarstvo na Tolminskem zavrla. Po vojni pa so Tol-minci začeli obnavljati porušene objekte, vendar pa proizvodnja sirarstva in mlekarstvo v letih med obema vojnama ni dosegla take zmogljivosti, kakor bi jo lahko. Strokovna neusposobljenost teda-
njega mlajšega rodu Tolmincev — mlekarjev in sirarjev in pa tudi nezadovoljiva tehnična oprema sta zavirali predelovanje mleka. Bili so tudi primeri, da so bili izdelki vrednostno slabi in čestolcrat neprimerni za ljudsko prehrano. Podobno stanje je bilo tudi'v prvih letih po osvoboditvi, saj še marsikatera mlekarna na Tolminskem dela v enakih pogojih kot pred 60 oziroma 70 leti. Tehnična oprema se v teh obratih ni bistveno spremenila in je še skoraj 80 manjših vaških mlekarn, ki nimajo sodobnih strojev za predelavo mleka v sir in maslo ter vlada v njih splošna neurejenost. Ti obrati, ki ne ustrezajo zahtevam današnjega mlekarstva, so brez zorilnih kleti, naprave za izdelovanje mlečnih izdelkov pa so pomanjkljive. Zato ni nerazumljivo, zakaj vlada ponekod še star način predelave in je tež- . nja naprednih kmetov po ustanovitvi sodobnega mlekarstva, ki je za Tolminsko velikega gospodarskega pomena, saj predstavlja osnovno panogo njihovega kmetijstva.
In kakor je pred 70 leti prišlo do prvega preobrata v mlekarski proizvodnji na Tolminskem,' beležimo v preteklem letu drugi in to še pomembnejši preobrat. V Kobaridu so zgradili novo sirarno, za katero so potrošili okrog 223 milijonov dinarjev. Ta sirarna dela v sklopu gospodarske zadružne poslovne zveze v Tolminu brez večjih dobičkov in v korist članov kmetijskih zadrug. Kmetijske zadruge namreč zbirajo' mleko od proizvajalcev, ki rede dobre krave mle-kar.ice, ter ga pošiljajo sirarni v* predelavo. Tako prihaja v novo sirarno mleko iz vse kobariške doline, bovške kotline, breginjskega kota in iz vasi pod Krnom in Ma-tajurjem. Skupna količina je okrog 3.7 milijona kilogramov letno, to je toliko, kolikor ga zdaj predelajo zastarele male vaške mlekar-nice, ki imajo v posameznih obratih od 150 do 600 kilogramov dnevne produkcije. Odkupne cene so ugodne, vendar pa se bodo povečale, če bo mleko s tega področja, ki je že znano po aromatičnosti in maščobi, še kakovostnejše, kar bo lahko doseči z boljšim načinom živinoreje.	P. J.
Priprave za gradnjo stanovanjskih hiš v Pivki, kjer bodo letos zgradili 25 stanovanj, so v polnem razmahu. S krediti v višini 32 milijonov dinarjev iz občinskega skla? da za zidanje stanovanjskih hiš bodo zgradili šest stanovanj za nameščence Občinskega ljudskega odbora ter šest stanovanj za delavce
SINDIKALNA PREDAVANJA
V	Ilirski Bistrici so imeli te dni predavanja po sindikalnih organizacijah o marksističnih življenjskih osnovah z različnih področij človeškega udejstvovanja. Predavanja so bila zelo zanimiva, žal pa je bil obisk na njih bolj slab. Med člani sindikata ni bilo pi-avega interesa za to obliko izobraževanja, čeprav pa so bili udeleženci izredno zadovoljni.
KULTURNA PRIREDITEV JLA V DIVAČI
V	nedeljo so v Divači nastopili z izbranim kulturno umetniškim sporedom pripadniki JLA in folklorna skupina iz Ilirske Bistrice. Sodelovali so recitatorji in pevci ob spremljavi harmonike in kitare. Vsi nastopajoči so bili za lepo izvedeno prireditev nagrajeni s ploskanjem in javno pohvalo. Po prireditvi so pripadniki JLA priredili prosto zabavo.	er
111 uslužbence tovarne vezanih plošč ' in furnirjev »Javor«. Ta kredit bosta investitorja vračala v obrokih skozi 20 let.
Dve stanovanjski zgradbi po šest stanovanj bodo gradile vojaške oblasti iz lastnih sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Eno stanovanje pa bo v zgradbi gozdarskega revirnega nadzorstva, ki jo bodo letos zgradili in si v njej uredili poslovne prostore.
Občinski svet za urbanizem je že dolččil zemljišča, na katerih bi zgradili nove stanovanjske hiše, treba bo le še urediti njihov odkup, ker so večinoma last privat-
To so u.gO' ovali tudi na rednem letnem občnem zboru izolskega av~ to-moto društva. Lani niso skoraj ničesar napravili, kar je posledica nedelavnosti odbornikov in neurejenih organizacijskih vprašanj. Blagajnik je odšel, pustil blagajno nezaključeno, predsednik pa tudi ni pokazal prizadevnosti, da bi energično odstranil vse napake dela v društvu. To je tem bolj žalostno, ker ima to društvo okrog 150 članov in sodi med številčno dokaj močne. Imajo dva avtomobila, ki pa sta v neuporabnem stanju, in 26 članov, Iti so lani položili teoretični izpit, pač ne more opraviti še praktičnega. V delu so pa imeli
V Komnu in Braniku so proslavili občinski praznik
Pretekli teden so prebivalci Komna in Branika proslavljali svoj praznik, posvečen spominu na 15.. februar pred 13. leti, ko so v jutranjih urah požgali Nemci obe vasi, ljudi pa odpeljali v internacijo. To so storili iz maščevalnosti zaradi poraza, ki so ga doživeli 2. februarja, ko so borci Južno-primor-skega odreda pod vodstvom narodnega heroja Antona Šibelje-Stjenke v soteski med Komnom in Branikom napadli in popolnoma uničili nemško kolono.
V Komnu so v spomin na ta dogodek imeli v dvorani Zadružnega doma svečano sejo, ki so ji prisostvovali številni domačini in predstavniki množičnih organizacij ter
»
«
V vsej koprski občini beležimo prav lepe uspehe ob pripravah za konference osnovnih organizacij Socialistične zveze. Povsod so konference že bile; na njih so člani prav kritično in ustvarjalno pregledali delo svojih organizacij in njih uspehe.
Kritično pa je stanje v Dekanih. Na seji je sicer odbor sklenil, naj konferenca bo, vendar ni bilo nikogar, ki bi člane v vasi o tem obvestil. Prebivalci so vajeni velike propagande ob raznih prireditvah in zborovanjih, odbor pa se je baje zadovoljil le z malim listkom, ki so ga nekje nalepili. Da pa bi konferenca uspela, so se dogovorili, da jo izvedejo v soboto pred kino-predstavo. Ker pa v zimskem času ljudje kino-predstav zaradi nezakurjene dvorane ne obiskujejo, tudi to pot ni bilo ljudi. Na konferenci so bili ljudje, ki so večinoma imeli namen priti le v kino. Razumljivo je, da konferenca na ta način ne more uspeti. Če pa bi bili člani Socialistične zveze obveščeni osebno, ali na kak drug še boljši način, se odboru verjetno ne bi bilo treba posluževali take oblike. Če računamo, da je v Dekanih okrog 400 članov SZDL in nad 30 članov Zveze komunistov, se res sprašujemo, kaj ti delajo. Kdaj bodo ugotovili vzroke takega stanja in uredili svoje delo tako, kot že teče v mnogih malih vaseh in zaselkih občine, kjer člani Socialistične zveze na konferencah dajejo predloge za izboljšanje organizacijskih problemov ter raznih komunalnih in kulturnih vprašanj na svojem področju.
Če bo v Dekanih teklo delo po tem tiru kot doslej, tamkaj še dolgo ne bo nič novega.	so
ljudske oblasti, med katerimi sta bila tudi zvezni ljudski poslanec Ivan Regent in sekretar Socialistične zveze goriškega okraja Milo Vižintin, Po govoru predsednika komenske občine Alojzija Band-lja, ki je obudil spomin na tisti žalostni februarski dan, sta govorila tudi tovariša Regent in Vižintin.
V Braniku pa so imeli proslavo pred spomenikom padlih. Kljub močnemu dežju se je zbralo veliko število ljudi. Spominskemu govoru je sledil kratek kulturni spored, na katerem so nastopili domači pevski zbor in recitatorji. Po končani proslavi so položili številne vence pred spomenik padlih.
Popoldne in zvečer so proslave nadaljevali s kulturnimi prireditvami. Tako je v Braniku gostovalo Gledališče Slovenskega Primorja, v Komnu pa Goriško gledališče.
T. K.
nikov. Kaže, da bodo kupne pogodbe kmalu sklenjene..
Občinski ljudski odbor že ima izdelan gradbeni načrt, ki ga je potrdila revizijska komisija, in v kratkem bodo razpisali licitacijo za prevzem gradbenih del. Drugi investitorji pa so že naročili gradbene načrte, ki bodo kmalu izdelani.
V Pivki zaključujejo tudi priprave za gradnjo zdravstvenega doma. Idejni gradbeni načrt mora še proučiti okrajna gradbena inšpekcija, nato pa bodo takoj začeli z deli, ker je že urejeno vprašanje zazidalnega prostora.	J.
tudi težave, ker niso uspeli dobiti podpore, ki so jo zaprosili pri občinskem ljudskem odboru. Sedaj pričakujejo, da jih bo finančno podprla Socialistična zveza v Izoli, Na občnem zboru so izvolili nov upravni odbor, staremu pa niso dali razrešnice za dobo treh mesecev, ker predvidevajo, da bo leta lahko v tem času uredil nerešena vprašanja iz lanskoletnega poslovanja. Sklenili so tudi, da bodo v kratkem pobrali vso zaostalo članarino. Novi odbor je na občnem zboru obljubil, da bo poskrbel za popravilo enega avtomobila in takoj organiziral tečaj za voznike amaterje.
Knjigovodski tečaj v Ilirski Bistrici šepa
V Ilirski Bistrici imajo kar dva knjigovodska tečaja: nižje in višje stopnje, Vpisanih tečajnikov je bilo nad 25, vendar pa je zanimanje za tečaj zelo majhno. Tečajniki neredno obiskujejo predavanja, čeprav v času, ko bi morali biti na tečaju, nekateri tudi na delu niso. Gospodarske organizacije, ki tečaj finansirajo, bi morale nekoliko več skrbi posvetiti vpisanim tečajnikom in kontrolirati, če se predavanj tudi res udeležujejo.
Kulturni dom je zapuščen
Na zadnjem zboru volivcev v Dolnji Košani so izvolili za novega predsednika krajevnega odbora Franca Slabnika, Rudija Ska-pina pa v šolski odbor.. Odločili so se tudi za popravilo vaške poti in razpravljali o nedelavnosti domačega prosvetnega društva, Zato je tudi družbeno življenje v Dolnji Košani precej zamrlo, čeprav imajo lep kulturni dom. v katerem bi lahko vadile razne kulturno - prosvetne sekcije ter skupno z drugimi množičnimi organizacijami prirejale različne prireditve.
Sesalci za prah sicer sodijo v go spodinjstvo in so potemtakem nekako izven mojega delokroga. Posebej še zato, ker moja Juca trdi, da je navadna metla mnogo učinkovitejša gospodinjska priprava. Pravi, da z njo lahko izpraši še vse kaj drugega kot s sesalcem. Napisal pa bom vseeno nekaj o tem zaradi neke druge zadeve.
Kot veste, imamo tudi pri nas na Koprskem tovarno, ki izdeluje sesalce. Ko jih izdelajo, so vsi enaki in enakopravni. Nobenega ni, ki bi imel" pravico dvigati glavo' in vi-■ hati nos nad drugimi. Toda čaka jih dolga pot do potrošnika. Ko se tako prebijajo skozi trgovinske mreže, pa nimajo vsi enake sreče. Nekateri so takoj izgubljeni, saj jih prodajo le za nekaj borih odstotkov draže, kakor so jih kupili. Zalo pa se drugi bolj izkažejo. Le poglejte jih, kako ponosno se šopirijo v koprskih izložbah. In ne po krivici, saj piše črno na belem, da so vredni kar 6000 dinarjev več kakor* njihovi vrstniki v Ljubljani, čeprav so Šmarje vsem rojstni kraj in se tudi drugače prav nič ne razlikujejo med seboj.
Te dni sem po dolgem času obiskal našo prijetno kavarno Ložo. Tam sem jim povedal, da je sicer zelo lepo, če si prizadevajo ustreči gostom, vendar naj nikar ne pre-
Ne bo vam težko uganiti, da kaže .slika našo »mestno« cesto, ki pelje oh Slavnilcu proti novemu koprskemu stanovanjskemu naselju v Semedeli. Komaj bi bilo, da bi se v deževnem vremenu stanovalci s traktorjem vozili v Koper in domov. Kaže pa, da bo tudi to pereče vprašanje kmalu zadovoljivo rešeno za vse stanovalce v Semedeli, saj bodo letos predvidoma urejene tudi vse ceste in poti po novem semedelskem naselju.
Pisma uredništvu
tiravajo. Poučil sem jih, da niti v najdražjih inozemskih kavarnah ne servirajo kave v našminkanih skodelicah. Čemu pri nas takšno razkošje, res ne vem.
V	gostilni pri Stadionu sem zvedel, da iščejo več dobrih čolnarjev, ki bi v deževnih dnevih prevažali goste od ceste do gostišča. Za vzdrževanje tega brodovja bo prispevala tudi mestna komunala iz svojih sredstev, vendar le toliko časa, dokler ne bo kdo po-griintal kaj pametnejšega. To pa najbrž ne bo tako hitro.
V	nedeljo je bi! res lep dan. Kot nalašč za kratek sprehod. Zavil sem tja v Gažon in ni mi bilo žal. Razen tega, da sem lahko občudoval prebujajočo se naravo, sem imel priložnost slišati poučno predavanje o toplih gredah. Z njim mi je postregel strokovnjak, ki sedaj vedri na nekdanjem Babiče-vem posestvu. Mož je res iznajdljiv, saj je za tople grede uporabil kar nova hišna okna. Ogledal sem si to racionalizacijo in pripomnil, da bodo okenski okviri segnili. »Kaj zato,« mi je rekel, »saj hiša ni moja,«
Na M o s t i č j u pri Črnem K a 1 u so mi povedati, da so prebrali tisto, kar sem zadnjič napisal o prodajalnah kruha pri nas v Kopru. Prosili so me, naj napi-
¡¡I
Bilo je minuli teden v sredo, 13. t. m. Delam do dveh, nato pa hitim na avtobus. Zamudila sem De-kančana, ker je pač pred okenci na avtobusni postaji prevelika gneča. Sedla sem na avtobus, ki ob ' 14,30 pelje do Sv. Antona. Stanujem namreč v Škocjanu blizu Kmetijske šole. Sprevodnik me že pozna in sem ga prosila, naj kot ponavadi ustavi na pomožni postaji pri Kmetijski šoli. Obljubil mi je. Kako pa sem bila začudena in nazadnje jezna, ko je šofer Franc Klopčič kljub sprevodnškovemu opozorilu . vozil kar mimo Škocja-na in zaustavil šele daleč pri gostilni nad Bertoki, tako da sem 1 potem morala v dežju in po blatu hoditi daleč nazaj do doma. In tudi nekaj drugih potnikov je doletela ista usoda.
Nevljudni, da ne irečem drugače, postopek imenovanega šoferja je vzbudil burjo protestov v avtobusu tudi s strani drugih potnikov, ki so se nad takim odnosom močno zgražali. Taki uslužbcnci avtobusnemu podjetju »Slavnik« prav gotovo ne delajo časti, čeprav podjetje za vsak tak njihov postopek ne mere odgovarjati. Tega se zavedam, želim pa v svojem lastnem in v imenu vseh drugih prizadetih, da uprava podjetja pokliče imenovanega na odgovor in ga primerno pouči. Konec koncev nismo potniki tukaj zairadi avtobusa in njegovega osebja, marveč je naro-
šem nekaj o tem vprašanju pri njih in podkurim poslovalnico kmetijske zadruge zaradi tistih vreč s kruhom, ki se vsak dan valjajo v blatu pred prodajalno. To je res skrajna nemarnost. Če že ne morete vstati dovolj zgodaj, da bi počakali na kamion, ki pripelje kruli, naredite vsaj pošten zaboj. Na uho pa vam povem, da imate srečo, da tega še ni videla sanitarna.
Medtem pa imajo Rižanci problem z vodo. Potožili so mi. da so jim rečico zasmradili bobri. Na lepem so se znašli na suhem. SIcer nimajo nič proti bobrom, le do zdrave vode bi spet radi prišli. Zato so se obrnili na Upravo vodovoda v Kopru, od koder so »po tem vprašanju« dobili kratko, popolnoma uradno obvestilo, naj hodijo po vodo k najbližji pipi. Zdi se mi. da bi ne bilo napak, če bi namesto tega prišel nekdo »na lice mesta« in če ne drugega, vsaj izmeril, koliko je oddaljena tista »najbližja pipa«.
S Pivke pa sem ta teden dobil lično pisemce. Pišejo mi, da sem se glede dostavljanja pošte v Zagorje hudo zmotil, ker tudi zdaj obišče pismonoša to vas vsak dan v tednu razen nedeljo. To so bili pripravljeni na pošti celo pismeno potrditi, če bi se bil kaj oglasil pri njih. Verjemite, da bi bil to naredil, če bi se mi le malce sanjalo, da mi nameravajo Zagorel takšno zagosti. Njim pa povem, da bodo kaj kmalu prišli na slab glas. če si bodo pogostoma privoščili podobne stvari.
Lepo pozdravljeni!
Vaš Vane.
be — od tega pa to osebje tudi živi in ima svoj zaslužek. Če bi se tega nekoliko bolj zavedal tudi šofer Franc Klopčič, hi prav gotovo rad in vljudno ustavil tudi na pomožni postaji, če potnik to zahteva.	Saša Čopi
¥ PREMISLEK
pred začetkom turistične sezone
Ko sem te dni šla po Cankarjevi ulici, ml je udaril v nos nekakšen-neznosen duli po seču. Ozrla sem se okoli sebe in kmalu zagledala izvor: pod stopnicami zgradbe De Belli odprta latrina.
Zgradba De Belli v Cankarjevi ulici je celo zgodovinski spomenik — v njej pa tudi zgodovinsko poljsko stranišče, kot so ga poznali že naši najstarejši predniki. To stranišče uporabljajo delavci, zaposleni v tovarni motornih koles v Kopru. Ti delavci namreč stanujejo v zasilno prirejenih prostorih v stavbi.
V	isti stavbi, prav v bližini omenjene provizorne pritikline, ima svoje upravne prostore tudi Uprava za vodno gospodarstvo LI5.S, sekcija za Primorje. Neprijetni smrad iz stranišča pod okni prostorov, v katerih delajo uslužbcnci omenjene uprave, je seveda pravi blagoslov zanje že zdaj, kaj pa bo šele poleti.
V	interesu mesta, posebej pa še v tej stavbi nastanjenih ljudi, bo treba čimprej to stanje popraviti, saj nikakor ne gre, da bi sredi Kopra, ki se ponaša s tem, da je turistično in zgodovinsko mesto, še naprej trpeli take in podobne neprijetnosti, ki so lahko celo zdravju škodljive, našemu ugledu pa prav gotovo.
Z. S.
V nedeljo, 17. t. m. je gostovalo pri nas Gledališče Slovenskega Primorja iz Kopra z Eftimiujevo komedijo »Človek, ki je videl smrt.«. Pisati kritiko dela, oceno nastopajočih? Ne:
Želim vam le izraziti misel in prošnjo nas vseh: Komen je osamljena vas, odmaknjena od prometnih zvez in glavne ccste. Zato je pri nas precej imsto in včasih že kar preveč vsakdanje.
Gostovanje Koprskega gledališča je dogodek, ki dvigne na noge ves Komen pa tudi njegovo bližnjo in daljno okolico. To niso le besede, ampak vam Ialiko navedem dokaz: prav v urah nedeljske predstave je bil napovedan javni ples v Gorjanskem. Znano je, kako rada, prerada pleše naša mladina in kljub temu je bila dvorana, kjer je bila plesna prireditev, prazna. Naša mladina je namreč uživala ob »Človeku« v dvorani zadružnega doma v Komnu.
Rad bi povedal še nekaj, kar mi bodo koprski gledališčniki gotovo pritrdili — velika komenska dvorana je polna ob vsakem gostovanju gledališča. Zato mislim, da je upravičena naša prošnja in naSa želja: Koprčani obiščite nas večkrat! Kadarkoli in čimbolj pogosto pridite, v Komnu boste vedno naleteli na hvaležne in zveste poslušalce,	—o. c.
STRELSKI SPORT
ŠE MI MI
^Nikakor ne moremo biti zadovoljni z ugotovitvami občnega zbora okrajnega Strelskega odbora v "Kopru, ki je v nedeljo po temeljiti razpravi o stanju v strelskih družinah koprskega okraja ugotovil dvoje:
Prvič, da tako oblastni organi kot tudi vodstva podjetij in družbenih organizacij posvečajo premalo pozornosti delu strelskih družin in sekcij, in drugič, da je v njih vključeno vse premalo mlajših članov, posebno tistih, ki bi se lahko usposobili za dobre strelce in tudi za družbeno upravljanje v tej organizaciji.
Dejstvo, da občnemu zboru okrajnega strelskega odbora ni prisostvoval noben predstavnik oblastnih organov, političnih organizacij in gospodarskih podjetij, neho-nie vsiljuje misel, da za to športno panogo, ki'je za vzgojo državljanov velikega pomena, ni zanimanja. Morda je temu vzrok to, da. okrajni odbor in odbori strelskih družin v občinah koprskega okraja. ki jih je 11, doslej niso znali vzbuditi zanimanja na pristojnih mestih, da bi jim dali potrebno materialno osnovo.
V koprskem okraju je 11 strel-' .skih družin, ki imajo 31 sekcij. Članov je nad 1500, članic le 63, mladincev in mladink 170 in 94 pionirjev. Najaktivnejši so., člani strelske družine v Izoli. K temu je v znatni meri pripomogla pomoč ■ObLO, družbenih organizacij in podjetij, ki so jim omogočila nabavo strelnega orožja ter drugih rekvizitov ter tudi ureditev lastnega strelskega doma. Med najslabšimi strelskimi družinami pa je strelska družina v Piranu, ki doslej kljub objektivnim možnostim ni pokazala nobenih uspehov dela. Vsa društva so se v preteklem letu udeleževala društvenih, med-društvenih, okrajnih, pa celo re-- publiških tekmovanj. Svojo dejav-
Strelstvo
PRIPRAVE ZA REPUBLIŠKO PRVENSTVO V IZOLI
t
Na Primorskem so se začela izbirna tekmovanja za republiško prvenstvo v streljanju z zračno puško za Zlato puščico, ki bo 17. marca v Izoli. V Novi Gorici je hilo okrajno izbirno prvenstvo v nedeljo. Tekmovalo je 16 strelskih družin iz Nove Gorice, Šempetra, Grgarja in Idrije, V finale ista se plasirala člana novogoriške strelske družine Panovec, Mario Kle-mente in Franc Roškar, ki sta dosegla 260, oziroma 254 krogov.
OKRAJNO STRELSKO TEKMOVANJE
V nedeljo, 24. februarja, bo ob ■9. uri v Strelskem domu v Izoli okrajno tekmovanje z zračno puško za »Zlato puščico«. Pravico do "udeležbe na tekmovanju imajo tisti srelci, ki so v drugem kolu tekmovanja v domačih strelskih družinah, dosegli vsaj 240 od 300 možnih krogov. Tekmovali bodo po sistemu 30 strelov in 5 poskusnih, oje, v času 30 minut.
0
" Mali rokomet PIRAN — PORTOROŽ 9 :9
V nedeljo je rokometni klub v Piranu organiziral turnir v malem rokometu, na katerega je povabil tudi moštvi Kopra in Portoroža. Žal pa so Koprčani zaradi pomanjkanja treninga odpovedali udeležbo in razočarali številne gledalce, ki so nekako že po tradiciji pričakovali ogorčeno borbo med Piranom in Koprom. Vsekakor moramo ob tej priložnosti znova ugotoviti žalostno dejstvo, da je od ustanovitve rokometnega kluba' v Kopru ta panoga precej" nazadovala.
Tekma med Portorožem in Piranom je bila kljub temu, da smo šele na .začetku sezone, zelo zanimiva. Portorož je še pet minut pred koncem vodil z 9 : 5, nato pa je Piranu uspelo s skrajnimi napori izenačiti. Portorož sta okrepila d,va igralca Kopra in Bujčan.
nost.pa bi lahko še bolj razvila, če bi imela na razpolago večje število pušk in če bi imela boljše prostore za vaje.
Na občnem zboru so delegati strelskih družin koprskega okraja predlagali, da bi vsi člani te organizacije skušali doseči pri delovnih . kolektivih in njihovih upravnih odborih, svetih ter vodstvih podjetij večje razumevanje za nabavo rekvizitov za strelske družine. Zahteva, da bi se povečalo članstvo te organizacije, je namreč nujno zvezana z zahtevo po po-
večanju števila strelnega orožja in po izboljšanju strelišč. ' Med sklepi občnega zbora okrajnega strelskega odbora, ki bo moral v prihodnji poslovni dobi temeljiteje zagrabiti za delo, je bil najvažnejši ta, da se bo osnoval za gornje področje našega okraja pododbor okrajnega strelskega odbora, predvsem zato, ker delo v postojnski, pivški, ilirsko-bistriški in delno divaški občini zahteva drugačne prijeme kot v obalnem področju.
Ob zaključku občnega zbora so izvolili za predsednika okrajnega strelskega odbora Draga Cihaka, 16-članski upravni odbor, nadzorni odbor in disciplinsko sodišče.
i i m
Med "navdušenimi pristaši strelskega športa so tudi mladinke. Lani je ženska ekipa, ki jo kaže naša slika, zasedla na okrajnem tekmovanju I. mesto v streljanju z zračno puško
NAMIZNI TENIS
V nedeljo je bilo v Mariboru po'l-finalno republiško prvenstvo v namiznem tenisu, ki sta se ga udeležila tudi najboljša primorska kluba Koper in Nova Gorica. Na turnirju je sodelovalo dvanajst ekip, v finale pa so se plasirali Fužinar (Ravne), Ilirija (Ljubljana) in Kovinar (Maribor). Prvi nastop primorskih igralcev v družbi najboljših slovenskih ekip se je končal neuspešno. Medtem ko so Koprčani osvojili edini točki z zmago nad Novo Gorico in se uvrstili na deveto mesto (pred Škof j o Loko in hrastniškim Ke-miča.rjem z istim številom točk), so obtičali Novogoričani na zadnjem mestu brez- zmage.
Neuspeh primorskih moštev opravičuje delno dejstvo, da so nastopili nekompletni, medtem ko so druga moštva prišla na turnir v najboljših postavah. Koprčani pa so razen tega dopotovali v Maribor ob dveh ponoči, torej nekaj ■ ur pred začetkom turnirja, Glavni
razlog neuspeha pa je seveda v pomanjkanju rutine in kondicije.
Med primorskimi igralci sta se najbolj odlikovala Stadina (Koper) in Kosovel (Nova Gorica). Prvi je med drugim zabeležil zmago nad enim od najboljših slovenskih pod-zveznih igralcev Šternom iz Maribora, ki je imel razen Sedeja (Maribor) največ zmag na turnirju. Tudi Kosovel je od novembrskega prvenstva Primorske v Novi Gorici precej napredoval in je med drugim v srečanju s Koprom premagal najboljša koprska igralca Stadino in Vesela.
Polfinalno prvenstvo v Mariboru je pokazalo, da so primorski igralci kljub neuspehu le dosegli precejšen napredek in se močno približali republiškemu povprečju. Za nadaljnji napredek pa bo predvsem potrebno več srečanj s kvalitetnimi moštvi Slovenije.
Nogomet
KOPER : KRIM 3:2
V	nedeljo popoldne so Koprčani zabeležili pomembno zmago nad enim od najboljših moštev prve slovenske lige, ljubljanskim Krimom. Tekma se je zaključila z rezultatom 3:2 (0:1). Medtem ko je bila v prvem polčasu igra enakovredna, so domačini v drugem polčasu prevzeli pobudo v svoje roke in z zrelimi akcijami trikrat .pretresli nasprotnikovo mrežo (Vatovec, Gombač in Poljšak). Nedeljsko srečanje je pokazalo, da se je Koper dobro pripravil na bližnjo tekmovanje v primorski podzvezi in da namerava resno poseči v borbo
.za prva mesta.
Pred okrog 1000 gledalci je dobro sodil Jenko.
ODRED : NOVA GORICA 8:1
V	okviru priprav za spomladansko prvenstvo v prvi slovenski ligi je Nova Gorica -povabila v nedeljo ljubljanski Odred, ki pa je bil zanjo, kot kože rezultat, pretrd oreh. Tekma je bila nezanimiva, saj je bil Odred popoln gospodar na igrišču in hi -lahko ob večji učinkovitosti napada dosegel dvo-Stevilčno zmago. Za goste so bili uspešni Virant 4, Cuban 2 ter Zdravkovič in Halilagič, za domačine pa je dal častni gol Bajt,
V soboto, 2, marca 1957 zvečer
¥11. PLANINSKI PLES
v vseh prostorih Gledališča venskega Primorja v Kopru.
Slo-
JEŽ Mirko, urar v Kopru obvešča, da ni plačnik morebitnih dolgov, ki bi jih napravila v njegovem imenu ali v imenu otrok v času od danes dalje njegova žena JEZ Julka, Koper.
V soboto so našli v Škofijah moško zapestno uro. Lastnik naj jo dvigne na postaji Ljudske milice v Škofijah.
PRODAM harmoniko na 12 basov s kovčkom za din 9.000.— in razne slike (olje). Naslov v upravi lista.
V SLUŽBO sprejmem žensko srednjih let za gospodinjska dela. Nastop službe v mesecu marcu. Pogoji ugodni. Ob morju (Koper). Ponudbe pošljite na upravo Slovenskega Jadrana.
POSESTNIK z 20.000 m3 zemlje in kmečke hiše -želi poznanstva z žensko, lahko tudi vclovo, staro od 45 do 55 let. Naslov dobite v upravi Slovenskega Jadrana.
NAŠ NAGRADNI NATEČAJ ZAKLJUČEN
Jutri borno zaključili naš novoletni nagradni natečaj za pridobivanje nzjročnikov za »Slovenski Jadran«. Lahko trdimo, da smo zadovoljni z njegovimi rezultati, saj smo dobili precej novih naročnikov. Nekateri nabiralci naročnikov so se zelo dobro odrezali in jih ni malo, ki lahko nestrpno pričakujejo, komu bo žreb dodelil razpisane nagrade.
Žrebanje bo javno, jutri, v soboto 23. februarja ob 17. i?|ri v prostorih naše uprave v Kopru, Kidričeva 26 I. Vabimo naročnike in nabiralce, da mu prisostvujejo.
Uprava Slovenskega Jadrana
V	četrtek, 14. februarja, sta prišla s slabimi nameni preko bloka Fer-netiči s propustnieami za maloobmejni promet v Sežano 19-letni brezposelni zidar Albino Milcovich iz Gropade pri Trstu in njegov 23-letni prav tako brezposelni sovaščan Federico Calzi, Iskala sta ugodne priložnosti, da bi se okoristila na tuj račun. Kaj kmalu, bilo je proti večeru, je opazil Albino Milcovich pred gostilno »Trst« nezavarovano kolo Bojana Abrama in se ga prilastil. Pri tatvini mu je pomagl Calzi. Ni pa imel sreče. Ze sto metrov od kraja tatvine so ga ujeli in ga priprli. Fo krajši preiskavi so Milco-vicha pridržali v priporu ter ga prijavili sodnim oblastem. Calzija pa so spustili na svobodo. K tatvini ju je napotila brezposelnost.
V	zadnjih desetih dneh sta bile v našem okraju dve vlomni tatvini, obe pa na področju izolske občine. Neznanemu storilcu se je zahotelo klobas in vina Franca Bartola iz Ka-varije. Vlomil je v njegovo stanovanje in mu odnesel za okrog 3000 dinarjev vrednosti živil. Zaenkrat pa tudi še niso izsledili vlomilca, ki je vdrl v stanovanje Zore Rakar v Izoli in jo oškodoval za 8200 din.
Najbolj podle so vsekakor tatvine na pokopališčih. So nekateri tatovi moralno tako pokvarjeni, da se lotijo tudi pokopaliških naprav. Tak primer se je zgodil v noči med 11. in 12. februarjem v Piranu. Tat, ki so mu že na sledi, je na piranskem pokopališču ukradel 3 m dolgo medeninasto verigo in križ, last občine, v vrednosti 30.000 dinarjev.
Razen teh večjih, še ne popolnoma izsledenih tatvin, pa'je bilo pretekli teden tudi nekaj manjših. Tako je bil E. R. ponovno zasačen pri tatvini. Prejšnji četrtek je "ukradel pred gostilno »Na križišču« v "TSižani Marjanu Jurinčiču dvokolo. Bil pa je kmalu prijet in ponovno prijavljen zaradi kaznivega dejanja Javnemu tožilstvu, ki že obravnava prijavo proti njemu zaradi tatvine poljskih pridelkov.
V	Piranu pa so izsledili v osebi G, R. zbirateljico prtov, kozarcev in pribora last gostišča »Delfin« v Pi-
vasi
Pretekli torek zvečer je izbruhnil požar v stanovanjskem poslopju Andreja Pavloviča v Stari vasi 11 pri Postojni. Vzrok požara je bil slabo grajen dimnik, ki se je vnel. Zgoreli sta streha in podstrešje. Škodo cenijo na okrog 400.000 dinarjev.
V našem okraju so pogosti dimniški požari kot posledica slabih dimnikov v starih hišah, So primeri, ko so v dimnike vzidani strešni tramovi, ki se- kaj radi vnamejo. Zato naj lastniki in upravitelji hiš pregledajo dimniške naprave in naj odstranijo vse nedostatlce, ki bi lahko povzročile večje ali manjše požare.
ranu. To njeno zbirko gostinskega inventarja so ocenili na 22.000 din. V kratkem pa se bo moral zagovarjati B. K. z Izole, ker je v vinjenem stanju med prepirom laže poškodoval C. S.-a.
ČETRTEK, 21, februarja, ob 20. uri — T. Williams: Steklena menažerija. Predstava v krogu. Red C in izven, PETEK, 22. februarja, ob 15. uri — T. Williams: Steklena menažerija. Predstava v krogu. Red mladinski in izven.
SOBOTA, 23. februarja ob 20. uri — V, Eftimiu: Človek, ki je videl smrt. Predstava v Divači. NEDELJA, 24. februarja ob 15. uri — V. Eftimiu: Človek, ki je videl smit. Predstava v Pivki. PONEDELJEK, 25. februarja ob 20. uri — V. Eftimiu: Človek, ki je videl smrt. Predstava v Postojni, TOREK, 26, februarja ob 20. uri — V. Eftimiu: Človek, ki je videl smrt. Predstava v Ilirski Bistrici.
Hitra vožnja in neprevidnost voznika osebnega avtomobila Geodetskega zavoda iz Kopra Antona Filip-, čiča sta bila vzrok prometni nesreči pri kamnolomu v Črnem Kalu. V petek, 0. februarja popoldne se je namreč šofer Filipčič z avtomobilom zaletel od zadaj v avtobus, ki je stal na cesti. Pri trčenju je nek potnik osebnega avtomobila dobil laže poškodbe, \ na avtomobilu pa cenijo okrog 250.000 dinarjev škode,
Istega dne je 16 letni Miroslav Prlnčič vozil po cesti JLA v Piranu in se ni hotel umakniti avtomobilu, ki je pripeljal za njim. Šofer Maks Jerlah je skušal preprečiti nesrečo s tem, da je močno zavrl, vendar pa je kljub temu zadnji del avtomobila podrl neprevidnega kolesarja, Nesreče je kriv tudi Maks Jerlah, ker ni upošteval prometnih znakov in je vozil s preveliko hitrostjo,
V	nedeljo popoldne je na križišču cest Koper—Škofije—Ankaran izsiljeval prednost vožnje, kljub temu, da je ni imel, Jože Fajfar iz Kranja, ki je pripeljal iz Ankarana z osebnim avtomobilom v smeri Kopra. V istem trenutku pa je pripeljal z motorjem na križišče iz škofij Tržačan Karel Križman. Prišlo je le do manjših prask, škoda na'vozilih pa znaša okrog 12.000 .dinarjev.
V	eni izmed preteklih noči se je nekemu neznancu zelo mudilo v Izolo. Prilastil si je motorno kolo podjetja TOMOS, ki je stalo v prehodu Novega bloka v Kopru. Na ostrem ovinku pred izolskim pokopališčem pa je zavozil čez cesto na obalo, padel verjetno v loku štirih metrov dva metra globoko, pustil na kraju nesreče poškodovano motorno kolo in izginil. Kaže, da se je pri tem padcu, zaenkrat še neznani vozač, ki pa so mu že na sledi, laže poškodoval. Na vozili!* je okrog 25 000 din škode.
V	ponedeljek proti večeru pa je pri Zusterni zavozil čez cesto in padel okrog 1,90 m globoko na skale kolesar Pero Glavač iz Izole. Vzrok: vinjenost,
KOPER: 22., 23. in 24. februarja ameriški barvni film PESMI ZLATEGA ZAPADA, 25. in 20. februarja jugoslovanski film OBLEGANJE, 27. in 28. februarja mehiški film MEHIKA V PESMI. IZOLA: 22. februarja češki barvni film POT V PRAZGODOVINO: 23. in 24. februarja ameriški barvni film LEDENI PEKEL: 25. in 26. februarja mehiški film MEHIKA V PESMI; 27. in 20. februarja sovjetski barvni film OBAD. SEČOVLJE: 23. februarja ameriški barvni film UKROČENA TRMOGLAVKA; 24. februarja ameriški film MOC OROŽJA. PIRAN: 22. februarja italijanski film ON IZ SANJ, 23. in 24. februrja mehiški film MEHIKA V PESMI, . 25. februarja italijanski film ON IZ SANJ, 26. in 27. februarja ameriški barvni film PESMI ZLATEGA ZAPADA, 28. februarja jugoslovanski flm OBLEGANJE, DEKANI: 53. februarja ameriški film MAKAO, 24. februarja italijanski film ON IZ SANJ, ŠKOFIJE: 23. februarja italijanski film ON IZ SANJ, 24. .februarja ameriški barvni film UKROČENA TRMOGLAVKA, 27. februarja jugoslovanski film OBLEGANJE. ŠMARJE: 23. februarja ameriški film MOC OROŽJA, 24. februarja švedski film ZARADI MOJE LJUBEZNI.
POSTOJNA: 22., 23. in 24. februarja ameriški film SELINA, 26. in 27. februarja češki flm KAVARNA v GLAVNI ULICI,
NEDELJA, 24. februarja 8,00 Jutranji koledar in objave — 0.10 Kmetijska oddaja — 14.00 Glasba po željah — 15.00 Vesti — 15.10 Za prijetno popoldne — 15,30 Z mikrofonom po Primorski: Klinika ob morju.
PONEDELJEK, 25. februarja 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Jutranji koledar — 13,30 Vesti in pregled tiska — 13.45 Petnajst minut ponedeljkovih popevk — 14.00 Od melodije do melodije — .14.30 Športni pregled — 14.40 To smo izbrali v naši diskoteki ... — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Igrajo zadovoljni Kranjci,
TOREK, 26. februarja 7.15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Jutranji koledar — 13.'30 Vesti in pregled tiska — 13.45 Iz operne glasbe — 14.30 Gospodarska rubrika: Družbeni plani primorskih okrajev — 14.40 Igrajo razni orkestri — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Narodne pesmi in plesi iz raznih krajev.
SREDA, 27. februarja 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Jutranji koledar — 13.30 Vesti in pregled tiska — 13.45 Ritmi - in pevci od tu in tam — 14.10 Od melodije do melodije — 14.30 Kulturno življenje na Primorskem: Goriško gledališče v drugem delu sezone — 14.40 Planinski oktet poje slovenske ljubezenske pesmi — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,25 Za dobro voljo
ČETRTEK, 28. februarja 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Jutranji koledar —_ 13.30 Vesti in pregled tiska — 13.45 Glasba po željah — .14.30 Plesi iz oper — 15.00 Vesti — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Pesmi Davorina Jenka.
PETEK, 1. marca 7.15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Jutranji koledar — 13,30 vesti in pregled tiska — 13.45 Filmska glasba — 14.00 Tisoč in cn takt . . . (pisan spored solistične n orkestralne glasbe) — 14.30 Beležke radijskega re-porterja — 14.40 Vedre melodije — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Ženski in tam-burašlci zbor iz Pakraca.
t
POSLOVENIL RADO BORDON
I-• ' .- -M
»Ali ti ni bolj všeč, če sva sama?«
»Da,« sem odrvnil.
»Ko so bili vsi tu, sem se počutila hudo osamljeno.«
»Čudovito je tu,« eem rekel.
»Da. Prav lepe dirke so to.«
»Zares lepe so.«
»Nikar si zastran mene ne prikrajšaj zadovoljstva, dragi. Če boš le želel, se koj umaknem.«
»Ne,« sem dejal. »Kar tu bova ostala in pila. Potem bova šla dol in se postavila poleg jarka z vodo, da bova lahko gledala dirke z zaprekami.«
»Zelo si dober z mano,« je rekla, r Nekaj časa sva bila sama, potem pa sva si spet zaželela, da bi bila z drugimi.
Bilo nama je prav lepo.
V septembru so prišle pr.ve hladne noči, potem so postali hladni tudi dnevi in listje na drevju je začelo spreminjati barvo. Zavedli smo se, da je poletja konec.
Boji ne fronti so potekali prav slabo in Italijani niso mogli zavzeti Sv. Gabrijela. Boji na planoti Banjšici so bili končani, proti koncu meseca pa se je tudi bitka za Sv. Gabrijel bližala koncu. Nikakor ga niso mogli zavzeti.
Ettore se je vrnil na fronto. Konje so odpravili v Kim in konjskih dirk 111 bilo več. Tudi Crovvell je odšel v Rim, od koder so ga poslali v Ameriko.
V mestu je dvakrat prišlo do demonstracij proti vojni, v Torinu pa do hudih nemirov. Neki britanski major mi je v klubu dejal, da so Italijani izgubili na planoti Banjšici in na Sv. Gabrijelu kakih sto petdeset tisoč mož. Rekel mi je tudi, da so razen tega izgubili na Krasu kakih štirideset tisoč ljudi. Pila sva, on pa mi je pripovedoval. To leto je z boji opravljeno, mi je dejal, in Italijani so napravili večji grižljaj, kot ga morejo prebaviti. Menil je, da poteka ofenziva v Flandriji prav slabo. Če bodo še naprej pobijali ljudi kakor minulo jesen, bodo zavezniki prihodnje leto pošteno nadrsali. Prav vsi smo nadrsali, je rekel, toda dokler tega ne vemo, je kar v redu.
Vsi smo nadrsali. Stvar je pač v tem, da si tega nočemo priznati. Tista država, ki bo poslednja spoznala, da je na-drsala, bo dobila vojno.
Naročila sva še pijače. Ali sem v katerem štabu? Ne. O11 da je.
Vse skupaj da je ena sama prevara.
Sedela sva sama v klubu na eni izmed velikih z usnjem prevlečenih zof. Nosil je škoVnje iz bleščečega temnega usnja. Bili so prav lepi škornji. Dejal je, da je vse skupaj ena sama prevara. Mislijo pač samo na divizije in na človeške množice. Nenehno govoričijo o divizijah, ko pa jih dobijo, je vse, kar znajo, da jih pobijejo. Prav vsi so nadrsali. Nemci kar naprej zmagujejo. Zaboga, to so soldati! Tudi nekdanji Huni so bili soldati. Toda tudi oni so nadrsali. Vsi smo nadrsali.
Vprašal sem ga, kaj meni o Rnsiji. Tudi Rusi so že nadrsali, je rekel. Kmalu bom spoznal, da so nadrsali. Avstrijci so prav tako na tleli. Če bi dobli kaj divizij Ilunov, bi se lahko še nekako izvlekli. Ali morda misli, da bodo to jesen spet navalili? Seveda bodo navalili. Italijani so na tleh. Vsi vedo, da so na tleh. Stari Hun se bo spustil v Trentino in bo presekal železniško progo, ki pelje v Vicenzo — in kaj bo potem z Italijani? To so bili poskusili že leta šestnajstega, sem rekel. Toda ne z Nemci. Da, sem dejal. Toda zdaj verjetno ne bodo storili tega, je rekel. To bi bilo preveč preprosto. Poskusili bodo nekaj zamotanega iu bodo'pri tem
pošteno nadrsali. Moram iti, sem dejal. Moram nazaj v bolnišnico.
»Na svidenje,« je rekel. Potem pa je živahno iejal: »Želim vam vso srečo!«
Med njegovim svetovljanskim pesimizmom in osebuo vedrino je bilo veliko nasprotje.
Spotoma sem se ustavil v brivnici, se dal obriti in se potem vrnil v bolnišnico. Z mojo nogo je šlo kar dobro, kakor da je že precej časa v redu. Tri dni poprej sem bil na pregledu. Opraviti bi bil moral še nekaj kur, preden bi bilo moje zdravljenje v Ospedale Mr ~iore končano, in hodil sem po stranski ulici, prizadevajoč si, da ne bi šepajjg^
Pod arkado je neki starec izrezoval obrise obrazov profilu. Ustavil sem se in ga začel opazovati.
Dve dekleti sta požirali, on pa je hkrati izrezoval njun profil; gledal ju je, zelo hitro izrezoval in pri tem ¿ržal glavo postrani. Dekleti sta se hehetali. Preden je profila prilepil na bel papir, mi ju je pokazal, potem pa ju je podal dekletoma.
»Lepi sta,« je rekel. »Kako pa z vami, tenente?«
Dekleti sta dalje opazovali svoja profila in se smejali. Bili sta prikupni dekleti. Ena izmed njiju je delala v gostilni nasproti bolnišnice.
»Prav,« sem dejal.
»Snemite čepico.«
»Ne. Pač pa z njo.«
»Ne bo tako lepo,« je rekel starec. »Toda,« je dodal z vedrim nasmehom, »zato pa bo bolj vojaško.«
Izrezoval je črni papir, potem razdvojil obe plasti, prilepil profila na lepenko iu mi ju pomolil.
»Koliko?«
»Že prav.« Zamahnil je z roko. »Napravil sem ju pač kar tako.«
»Izvolite.« Potegnil sem iz žepa nekaj drobiža, »Za kozarček pijače.«
»Nikakor ne. To sem napravil zgolj \z prijaznosti. Podarite ga svojemu dekletu.«
H
V Vatikanu so pred kratkim proglasili Sv. Bernarda za zaščitnika vseh tistih, ki se ukvarjajo z reklamo. Tako ima zdaj tudi ta dejavnost svojega zastopnika pri najvišji instanci. To samo po sebi sicer ni posebno zanimivo, zato raje poglejmo,
CIGARETE IZ PREDZGODO-VINSKE DOBE-
V Evropi so spoznali tobak razmeroma zelo pozno. Prinesli so ga iz prekomorskih dežel šele v 16. stoletju, nato pa se je hitro razširil. Njegova domovina je pravzaprav Južna in Srednja Amerika, kjer so poznali ta užitek že pred tisočletji. To potrjuje najnovejše odkritje nekega kanadskega profesorja, ki je našel v Mehiki 8.000 let staro cigareto — kratko cevko neke vrste trsa, napolnjeno s tobakom. Ta predzgodovinska cigareta ima tudi filter, ki je narejen iz svaljka volne.
Pred nekaj meseci se je kirurgom prvič v zgodovini posrečilo ločiti siamska dvojčka z zraščenima hrbtenicama. Oba otroka sta težko operacijo preživela in se zdaj popolnoma normalno razvijata
Razvoj koruze od prvobitnih podvrst do danes. Z odbiranjem iu križanjem se je posrečilo človeku vzgojiti koruzo, ki jo danes poznamo. Ta daje desetkrat in včasih celo dvajsetkrat toliko zrnja kot včasih in je zato postala ena izmed najvažnejših pJBL ljedelskih kultur. Znanstve^ niki pa sodijo, da se razvoj ne bo ustavil tu
Podzemeljski fotograf. To napravo si je omislil neki italijanski znanstvenik, ki raziskuje stare grobove. Od-kopavanje je namreč zamudno in zvezano s stroški. Razen tega nihče ne more naprej vedeti, če so v grobu predmeti, zaradi katerih bi se to delo izplačalo. Z novim aparatom pa tega ni težko ugotoviti.
Medtem ko Američani še vedno vztrajajo pri velikih avtomobilih, se povsod drugod po svetu opaža težnja po majhnih modelih, ki sicer niso tako udobni, zato pa imajo druge prednosti: majhno potrošnjo goriva, nizko ceno in lahko rešljivo vprašanje garažiranja. Takih avtomobilčkov izdelajo mnogo zlasti v državah, kjer morajo varčevati z gorivom. Zato ni čudno, če jih je vse polno na primer v Italiji, ki najbrž prednjači v tovrstni industriji. Izdelujejo pa jih tudi dru-
god. Nedavno je neka angleška tovarna predstavila svoj najnovejši model takega avtomobila, '
SKORAJ DVA MILIJONA
Avtomobilska družba Ford je v preteklem letu izdelala v svojih tovarnah 1,936.857 avtomobilov vseh vrst. Po poročilu, ki ga je njena uprava objavila pred kratkim, je imela družba lansko leto 236 milijonov dolarjev čistega dobička.
Skoraj v vseh večjih mestih imajo pri telefonski centrali tako imenovano govorečo uro. Ta v kratkih presledkih avtomatično napoveduje točen čas. Telefonskemu naročniku ni treba drugega kot zavrteti določeno številko na svojem aparatu. Za vse drugo poskrbi priprava, ki jo vidimo na naši sliki
Sovjetski konstruktorji so izdelali nov hladilnik za gospodinjstvo. Razlikuje se od dosedanjih hladilnikov po
FRANCOZI IN ALKOHOL
Znano je, da je Francija glede potrošnje alkoholnih pijač na prvem mestu na svetu. Francozi namreč za-pijejo vsako leto približno 10 odstotkov vsega narodnega dohodka. Izračunali so, da popije povprečno vsak Francoz 22 litrov čistega alkohola letno.
tem, da nima nikakršnih gibljivih delov. Postopek, hlajenja temelji na znani teoriji segrevanja spojev dveh električnih prevodnikov, ko po njih teče električni tok v eni smeri, in hlajenja istih, ko se smer menja. V novem hladilniku lahko znižajo temperaturo do 15 stopinj Celzija pod ničlo.
— Nikar ne trepetajte, saj se je celo zdravnik pomiril, čeprav je to njegova prva operacija!
zakaj ima prav ta svetnik najboljše kvalifikacije za takšno funkcijo. Izkazalo se je, da je bil sv. Bernard goreč pridigar. Poseben uspeh je dosegel s svojimi pridigami proti kvartanju. Spreobrnil je skoraj vse kvarto-pirce daleč naokrog, tako da je zaradi tega propadla tovarna igralnih kart. Tovarnar mu je to potožil in svetnik se ga je usmilil. Rekel mu je, naj na svoje karte natisne sveti znak IHS. Obenem je pojasnil kvartopir-cem, da s takšnimi kartami lahko igrajo, ker pri tem mislijo na boga. Tovarna je spet vzcvetela in z njo tudi dohodki, ki jih je tovarnar bratsko delil s sveto Cerkvijo. Boljšega šefa reklame bi res težko našli.
Kamioni na tračnicah. Za prevoz hitro pokvarljivega blaga, predvsem sadja in zelenjave so v ZDA zgradili posebno progo, po kateri vozijo namesto navadnih železniških vlakov težki kamioni, ki imajo vsak po več prikolic. Ta kombinacija cestnega in železniškega prometa ima to prednost, da kamioni niso vezani le na progo, kar omogoča dostavo blaga neposredno na kraj, kamor je namenjeno, brez kakršnegakoli prekladanja na postajah
Angleški letalski strokovnjaki proučujejo možnost gradnje velikega atomskega letala-vlačilca, ki bi ga uporabljali za vleko manjših letal na dolgih progah. Letalo remorker bi bilo vedno v zraku, dokler bi ne bilo treba zamenjati goriva v atomskem reaktorju, Letelo - bi na določeni progi in »nabiralo« manjša potniška in tovorna letala. Ta bi se dvignila s svojimi motorji in se navezala na zračni remorker, ki bi jih povlekel, kamor bi bila namenjena. Tam bi se odvezala in se spustila na zemljo. Tako bi lahko preletela ocean celo najmanjša letala. Projekt je zapeljiv tudi zaradi velikega prihranka na gorivu.
ZRAČNI VLAČILEC
d&h® st&lfO'
— Žal mi je, ljubček, moja žena je bila hitrejša .. .