58. Mul
V UdUIJmI, v ponedeljek, 1L norca 1901.
XL leto.
Izhaja vsak č?n ivećer, Izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avatro-ograke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Llnbljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol teta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tnfe deiele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovatf Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In opravnlatvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
JKesetna priloga: „Slovenski Tehnik«.
ri^»ff^ia^rfi t*f9fon at. 34.
FniBiiM Morilko po 10 k.
Upravništvo telefon št 85.
V  vni!%!«   £  17.  ftiU»:v«.it t) n'iiVii 8e sk! cnje
občni zbor
delniškega društva
Narodne tiskarne
na dan 25. marca 1907
ob 11. nri dopoldne
v hiši Narodno tiskarne
v Knaflovih ulicah štev. 5.
Dnevni red:
i  Poročilo predsednikovo.
2. B lanca Narodne tis&arne za l. 1°06.
3. Nasvet upravnega odbora o izpla-Čanju dividende.
4. Volitev u^ra-nega 'dnora.
5. Volitev nregledovalcev računov.
6. Posamezni nasveti.
OPOMBA: § 16. Kdor ličena občnem zboru glasovati, mora svojo delnico vsaj b dni pred ««>čuim zbori m viužiti v društveno hlagajno.
Upravni odbor Narodne tiskarne.
Nepotrebni ljudski davek.
Klerikalci kar besne proti sloven. gledališču v Ljubljani, češ, da ga vzdržuje kmetsko ljudstvo. Ali hočemo tukaj opoooi iti. kako navijaj«) stiskalnico klerikalci, da na vse načine iz-prešajo iz ljudstva ogromne vsote. Navesti hočemo tukaj samo znane pijavkarske potrebe, ki so vpeljane po duhovnikih, koliko pa je neznanih, j tajnih stiskalnic, to pa vedo samo za korist „ljudstva^ vneti duhovniki. rBogoljuba navaja v sadnji številki samo tele pijavkarje: 1. Za afričanske milijone. 2. Za najpotrebnejše inisi-jone. 3 Za odkup zamorskih deklic. 4. Za odkup paganskih otrok 5. Za zamorčke. 6. Za razširjenje sv. vere. 7. Za dejanje sv. Detinstva. 8. Za bratovščino sv. Rešnjega Telesa. To samo ^Bogoljub" navaja v eni številki in pri vsaki številki pove darovalce in vsoto. Izkazanih je okrog 1000, resi tisoč kron,  ki b«<do šle za
I uavedene namene. Nabiranje se vrši vsaki mesec sistematično po pijavkah Nekateri mesec se darovi še potroje, tako, da lahko rečemo, «!a se izda na leto za te namene dobrih 20.000, reci dvajset tisoč kron. Denar pobirajo tudi kateheti od Ijudskošol-skih otrok Tako izkazuje: Notranja in vnanja uršulinska šola v Ljubljani po čast. g. katehetu P. Jancu 12*2 K. Te krone so znosili po veČini slovenskih staršev otroci.
Ali ni za nas Slovence naravnost škandalozno, da izmetavamo na leto okrog 20. OOO kron za namene, ki nam ne koristijo niti toliko, kolikor kmetu slovensko gledališče Ali nimamo Slovenci sami doma dovolj za-morČkov i»i poganskih otrok? Ali jih ne poznate tiste stotine otrok, ki nam jih ponemČi in p o i tali j anči naš narodni sovražnik? Ali bi ne bilo pod smrtnim grehom koristnejše, če bi slovenski duhovniki nabirali denar za ohranjenje narodnosti pri nas Slovencih? Ali bi ne bilo to ravno tako dobro delo, kakor je tisto deio, da kupujejo zamorčke, ki bi tudi brez naših grošev, oziroma kron bili odkupljeni ?
Tak šport si lahko privoščijo osvojeni, samostojui narodi, ne pa mi beraški Slovenci, ki komaj vzdržujemo našo družbo sv. Cirila in Metoda. Ali se naši duhovniki ne upajo doseči drugače nebeškega kraljestva, kakor na ta način, da izprešani denar pošiljajo v tujino — v Afriko? Se-veda rimski klerikaiizem jih dela k temu obvezne, ker to je mednarodna propaganda. Slovenci, pričnite razmišljati početje naših duhovnikov v denarnem zmislu! Poglejte, koliko stotisočev gre vsako leto za papeža v Rim! Koliko pograbijo duhovniki za svoje dušno pastirstvo ! Koliko testamentov in hram i ničnih knjižic je vpisanih v korist duhovstvu! Kje so tisti stotisoči in milijoni, ki jih je požrla duhovščina? Odprite oči zaslepljenci, in spoznajte, da duhovnik dela vse zato, da čim več denarja istisne iz ljudstva.   Iu ljudstvo
tuži. daje revno, kmet o visokih davkih, delavec in obrtnik o nizki plači in slabem zaslužku.   Kam gre denar? Poleg  kapitalizma,  požira ga samo-goltna  duhovščina,  ki vedno vpije: Daj, daj!  Potem pa jim v državnem zboru  še  povišajo  plače. To je stoletje farških pijavk. Duhovščina izvršuje to izpreševalno obrt s pravo vir-tuoznostjo. Poleg tega pa ima glasom „Bogoljubau še sledeči  privilegij od sv.   očeta z dne 3  febr.  1893: Blagoslavljati križce,  svetinje,   molke s papeževimi in   odpustki   sv. Brigite; dalje  imajo   trikrat na teden  oltar s predpravico  (\)   in še mnogo drugih ugodnosti.     Ali   ni    to naravnost pravo kravje barantanje, kakor opisuje Aškerc meuiha odpustkarja: He he, res imenitna barautija ! Najboljša v hudih časih je  kupčija! — — — Zares,   pravo  barantijo uganjajo duhovniki  na  podlagi  svete  vere pri našem nevednem ljudstvu.   A ljudstvo  nevedno  ne  spozna sleparjev, ker duhovniki krčevito  pehajo ljudstvo   v   srednjeveške*   temo,   da ne spregleda njihovih sleparstev. Bližajo se državnozborske volitve in povsod se vrše shodi    Somišljeniki, razkrinkajte na shodih to početje klerikalnih pijavk! Kmetu razložite, da ves zemljiški i u hišni davek, zavarovalnine,   plačilo   poslom  itd. ne znese toliko, kakor duhovski davek, ki ga kmet plačuje 1. pri direktnih davkih, 2. pri beri, štolnini. darovanjih, darovih za škofove zavode, za papeža, zamorčke, misijone itd. Delavcu in obrtniku povejte, da naj denar, ki bi ga imel dati v farške namene, porabi za vzgojo svojih otrok in za svojo lastno izobrazbo.
Posebno obrtnikom je razložiti, da duhovniki posegajo sami po izvrševanju obrti, n. pr. knjigoveŠtvo. Trgovcem naj bode sveta dolžnost podpirati našo družbo sv. Cirila in Metoda, ne pa zamorčkov in mi-sijonov v Afriki. Vsemu izobražen s t v u naj pa velja zlati nauk: Denar se težko prisluži, a naravnost smešno  in  neodpustljivo je,  če da-
jemo duhovnistvu vsakovrstne prispevke. Duhovniki z nekaterimi po svetnimi petolizniki so napovedali najhujši boj vsej slovenski inteligenci. In kako naj inteligenca ta boj vrača? Na dva načina: Pasivno in aktivno. Pasivni boj bodo duhovniki še najbolj občutili. Zgodi pa naj se tako: Duho vniku ne daj niti vinarja več, kar mu moraš dati. Kdor daje duhovnistvu pri krstih, porokah, pokopih in drugih prilikah več, kakor mu postavno določeno, ta je čisto navaden bahač, ki je podoben tistim znanim kravjim mešetarjem. ki se jih vidi po semnjih, ki lezejo s svojo vsiljivostjo kupca in prodajalcu v trebuh.
Poglej   malo  okrog sebe svojce iu posle, kaj počnejo le ti! Imaš ženo, ki skrivši za hrbtom nosi za maše iu očenaše. Povej ji, da naj daruje tisti denar  rajše  za  ubožce,  katerih je povsod dovolj. Tvoji posli imajo zopet slabo navado, da od svojega trdo prisluženega  denarja  dajejo  za papeža,  zamorčke,  za škofove zavoda, so   vpisani   v   razne   bratovščine iu družbe pod farško komando. Pouči jih, da to ni prav,  da lahko svojo dobrosrčnost pokažejo s tem, da darujejo namesto za zamorčke za Ciril-Metodovo  družbo,   namesto  za škofove   zavode — za  dijaško kuhinjo, namesto   za  papeža — za občinske siromake itd.  Mnogo poslov samo iz nevednosti  in   vsled  tega,   ker jih nihče  ne pouči,   znaša   farjem svoj trdo prisluženi denar. Povedati se jim mora,  da so to tudi dobrodelni nameni, ki pa imajo to prednost, da so pošteni in odkriti, medtem, ko se izkazi  za  farške  dobrodelne namene nikdar ne obelodanijo, temveč farške pijavke  vse  med  seboj pomečkajo. Dalje bodi še pasiven pri tem: Ne obiskuj  klerikalnih  veselic in predstav, ne naročaj klerikalnih Časopisov. V   tem   naša   inteligenca, posebno trgovci in obrtniki preveč greše. Zapomni si, da tisti denar, ki ga znašate skupaj klerikalcem, tisti deuar bode porabljen za boj
proti vam. Ne pošiljaj svoj iti otrok v kierikalne zavode! To je eden znanih grehov naših ljudi, ki pravije, da so brez skrbi, če dajo otroke v samostan. Ali ne veste za fridolinstvo v Gorici, za borovniško pripravljanje deklic in za več drugih takih „brez-skrbnosti" ?
Kako pa naj aktivno nastopajmo proti klerikalcem, to pa ve pač vsak, kdor je v boju s klerikalci. Za sklep tega članka pa poživljamo tisto potuhnjeno farško časopisje, naj nam ovrže resničnost našega članka, ker smo mi pripravljeni o tem pisati se podrobnejše in bodemo takoj storili, če bi se Zazdelo farjem in farškim podrepnikom, da smo jim preveč navili ušesa.
Deželni zbori.
Gradec, 10. marca. V včerajšnji seji je bil sprejet predlog poslanca grofa S t ur k eh a , naj se vse prošnje učiteljstva za ureditev plač izroče kombiniranemu finančnemu in caučnemu odseku. -- V posebni odsek za železniške zadeve sta bila izmed Slovencev izvoljena Roškar in Vošnjak. — Posl. dr. Jurtela je poročal o zakonskem načrtu, s katerim se nove zgradbe v mestu Mariboru oproščajo občinskih doklad. Zakon se je odobril. Štajerski deželni odborjjje sklenil v včerajšnji seji, da prepusti za 400.000 K svojih akcij pri železnici Spodnji Dravo-grad-Velenje za novo projektovano železnico Friedberg Aspaug.
Brno, 10. marca. Med predlogi, ki so bili podani v včerajšnji seji, je najvažnejši predlog, da se morajo deželni uradniki in deželni uslužbenci sploh, ki sprejmejo deželnozborski mandat, odpovedati deželni službi
Lvov, 10. marca. Naučni odsek gališkega deželnega zbora je sklenil zakon o zboljšanju plač učitelj s t vu. V ta namen bo treba 3,490.01)0 K, vendar se ne zvišajo zaradi tega deželne doklade, temne se najme deželno posojilo. Deželni
LISTEK.
Število dvajseto.
Spisaia Mara Ivanovna Tavčar.
„V šopku majaron je vreden dvajset kron. naj bo zelen al' suh. ma vedno lep duh.*4 (Naro dna)
Fletno število dvajset! Recimo, dvajset kron, svetlih in novih! Ah, kako lepo žvenketajo, nekako tako, kakor božični zvončki pri „Te Deum", ali vsaj tako, kakor zvončki pri saneh!
Blaženo število dvajset! Ej, marsikatera Kviua hčerka komaj čaka, da spolni dvajseto leto starosti! —Dvajseto leto je mejnik med naivno in resnejšo dobo vseh polj in kategorij.
Lepo število dvajset! Koliko inle-čnozobih fantov se vedeli dvajsetega leta, veselje, da postanejo pravi fantovski fantje z vsem ponosom bujnih, težkopričakovanih brk.
Dvajset! Ej. absolventi prvega razreda ljudske šole poznajo vse skrivnosti številnega kroga od 1—20 in se kar nič vec ne blamiraju, kot kandidati drugega razreda, s prejšnjo običajno „desetnajatico".
Težko število dvajset! — Dvajset let poročen! Dolga doba za težaven zakonski jarem in posel! —Treba je skoro skrbeti za srebrno poroko in, in, in za že skoro dvajsetletne hčere, da pridejo še pravočasno pod — klobuk!
Dvajseti dan meseca!
No, do polovice meseca se že še prebije in pretolče! — Zasine pa dvajseti dan, up, veselje ž njim! Še par dni in dan plačila, dan dvanajste ure je tu! — No, ali, saj je dvajseti dan lahk ■ dan predujma, češ, v zadregi sem ! Predpust je, veselice, plesi, koncerti in potrebujem!
Prijazen šef že riskira, saj je vendar dvajseti dan!
Kar je dvajset, je vse lepo in udobno, no, ali vsaj za silo, a najlepše je seveda „dvajset tisoč kron!u Hej! Ej, dun! Lepa dota to!
Jaz n. pr. nimam dvajset tisoč in zato se je moj fant poročil z vdovico, ki je imela poleg vseh vdo-skih sitnosti in grimas, vsepolno svetlih krono in dukatov, ogromno balo, sive lase, našminkane ustne in lioa, na nosu iietno piko!
Za denar se pika na nosu tudi prezre !
Saj denar podaljša, eventualno podloži kračjo nogo, napravi grbav hrbet vitek in raven in tako dalje brez kraja in konca! Za denar vse, vse. Za to malo, okroglo stvarco se riskira marsikaj, makari pol duše! Pa tako je majčkena, da smešno miČkena ! Zatrklja se ti pod postelj, ali omaio in moraš jo iskati z —metlo! — K j !
— Pri marsikaterem v življenju igra število 20 imeuitno vlogo, bodisi pri moškem ali ženski.
Koliko deklet plaka za dvajsetim letom starosti! Ej, koliko! Mlada biti je vedno lepo, ali to je vrag, ko Čas hiti in beži! Izgine mladost, izginejo leta,  ženina ni, samica otožna sedi!
Vara se seveda lahko! Leta se enostavno subtrahirajo in bati se je, da marsikatera ne praznuje po vrsti let opetni svoj rojstveni dan!
Moški pa, ki ljubijo deklice za kratek čas, preštevajo sedaj, kdaj vendar pride na vrsto   dvajseta ljubica!
Šmentano kratka ljubav treh tednov. AH vendar jako dolga! — V enem letu preljubi se jih sedemnajst!
— Predpustom v nameček tri, pa je blaženo Število dvajset, čisto z zadnjo
— z dvajseto — haj d pred altar!
Tako je napravil Janko — v svoje
razočaranje! — Z dekleti je bil izbirčen, inače pa z vsem zadovoljen! Zasoljena juha mu je tako teknila, kakor prismojena pečenka ali neslan kruh!
Ljubil je izza mladih nog: pse, mačke, ptiče in take zveri, pozneje knjige, zatem palice, kravate in klobuke, pozneje pesnike, a za tem — mične gospice!
Njegovo življenje je bila nepretrgana vrsta ljubezni, podarjena ne-poetiČnim in poetičnim bitjem!
Prva ljubica, pohlevna Anica! Zadovoljila se je s pismi in oglednicami! Janko pa je sovražil poštni davek — hm — slovo je dal Anici in klel onega, ki je izumil znamke!—Druga je bila Pavla! — Tretja Helena itd., da je preljubiJ Erne, Minke, Fraucke, Sla-vice in Metke, do petnajste ljubice Julije! — To vam je bilo veselo, ko-rajžno dekle !
Klepetava, kakor tržaška bra-njevka in razposajena, kakor tržaški tak i 11 !
In nekoč sta se sprehajala po drevoredu „ Vzdihov in poljubov".
Drevesa so bila obložena s snegom! — Julija je v svoji porednosti potresla drevo, sneg se je usul na Janka
„O, ti moj ljubi sneženi mož! O o, Janko, kakšen si pa.u je gostolelo iz ustec mične Julije! — Janko že ni prenašal kapric svoje petnajste ljubice.
„Hm,a si je mislil, „kot moža me oblije z vodo. adijo, pa zdrava ostani1* — in šel je.
Petnajst ljubic! Šment, preveč, preveč! — Janko pa se je privadil ljubezni, geslo mu je bil Petrarke verz :
„1 ho amai sempre Et amo forte aneora."
Prav je imel!
Ljubil je še štiri, a dvajseto je zasnubil!
Število dvajset! Juh!
Dvajseta, no, osemnajstletna Gt-zela, to je bila umetna krasica!
Janko je ljubil naravo, a Giza — nazival jo je zbog nežnosti tako —je znala posnemati naravo v polnem obsegu! Ej, kosmetika ta je le na razpolago in, da ni zbog cenzure, pa poste restante.
Giza in Jauko sta se zaročila na Sveti večer. Obljubila sta si neomajno zvestobo in večno ljubezen, a Giaina mati — ustmen mestni dnevnik — je delila radostne duše svoj blagoslov. Lija, sestra Gizele, pa je nalivala čaj s oitrono!
mm
*
\
zbor je sprejel včeraj zakon, da se za regulac jo Rudave dovoli ."»,490.000 kron, nadaije novi cestni zakon, s katerim se odpravi dosedanja robota pri gradnji in zdrzevauju cest ter se uvedejo direktni davki v ta namen.
Volilno gibanje.
Dunaj. 10. marca. Volilni imeniki za mesto Dunaj so sestavljeni. Vseh volilcev je nad 360 000.
Praga, 10. marca. Izvolitev grofa Sternberga je zagotovljena v okraju Jaromer, ker so se češki agrarci zavezali, da mu ne postavijo protikandidata, dočim je katoliška ljudska stranka proglasila Sternbergovo kandidaturo za svojo.
Volilna zveza med Mlado in Staročehi je sedaj perfektna ter velja za šest let, in sicer tudi za deželno -zborske volitve. Med staročeškimi kandidati je tudi bivši praški župan dr. Srb.
Nagodbena pogajanja.
Budapešta, 10. marca. nPe-ster Lloyd" poroča, da se je med obema vladama doseglo sporazumlje-nje glede ločitve užitninskega davka.
Ministrski predsednik baron Beck je prispel včeraj v Budapešto ter je takoj konferiral z ogrsfcim ministrskim predsednikom o nagodbi. Pozneje se je dogovarjal z ministrom Kossuthom in Daranvijem.
Line, 10. marca. Deželni glavar dr. Ebenhoch piše v „Linzer V o 1 k s b 1 a t tuu, da bi popolna gospodarska ločitev obeh državnih polovic ne bila nikaka nesreča, ako le ostane monarhija nerazdeljena pod žezlom Hababuržanov.
Dunaj, 10. marca. Na shodu krščansko socijalne stranke je izjavil dvorni svetnik dr. I t e s s m a n n, da bode v bodočem državnem zboru stale vse stranke za baronom B e-c k o m, ako bo pobijal nesramne zahteve ogrske vlade. Toda vsaka vlada, ki bi upoštevala te zahteve, mora brepogojno pasti.
Ogrska politika.
Budapešta, 10. marca. K trgovinskemu ministru Kossuthu je prišla deputacija njegovih volilcev, da mu izreče neomajno zaupanje povodom zadnjih napadov. Minister se je toplo zahvalil, češ, da mu je enotna izjava tembolj dragocena, ker v Avstriji javno mnenje nastopa vedno enotno, ako zadoni deviza „proti Ogrski", dočim vlada na Ogrskem nesloga in spor. Ministri zajemajo iz zaupanja svojih volilcev moč za nadaljni boj. Ako bi ta boj ne imel popolnega uspeha, ne bodo ministri ostali na svojih mestih, ker sedanji ogrski ministri niso iskali ne moči ne slave.
Poslanska zbornica je sprejela spremenjeni civilni pravdni in kazensko pravdni red, potem je začela razpravljati o zboljšanju plač ljudsko-šolskemu učiteljsfcvu. Poročevalec je naglašal, da se s tem zakonom položi
temelj narodni madžarski!) šoli. Ru-munska poslanca Mih al v in No-vacu sta obširno naštevala iu utemeljevala želje ueinadžarskih narodnosti glede šolstva Govorila sta seveda gluhim ušesom.
Konec carinskega konflikta med Avstrijo in Srbijo?
B e 1 g r a d, 10. marca Avstrijski poslanik baron C z i k a n je izročil včeraj miuistrskemu predsedniku dr. P a š i ć u odgovor avstrijske vlade na zadnjo srbsko noto. Zvečer se je sklical ministrski svet, kjer se je odgovor preči tal. Avstrija izjavlja, da sprejme temeljne pogoje srbske vlade za nadaljna trgovinska pogajanja. Nadalje izreka avstrijska vlada upanje, da bo srbska vlada pri državnih narorbah upoštevala avstrijsko in ogrsko industrijo pri euakib cenah in enaki kakovosti, kakor bi dajale iste predmete druge države. Ministrski svet je vzel odgovor z zadovoljstvom na znanje. Politična javnost pa lahko konstatuje, da se je morala Avstro -Ogrska vdati.
Dogodki na Ruskem.
P e t r o g r a d, 10. marca. Včeraj je bila prva burna debata v državni dumi pri odobritvi mandatov. Tatar M a h m u d o v je uamreč izjavil: „S svojim predlogom se obračam do ljudskih zastopnikov, ne pa do Sto-lvpinovih kreatur". Te besede so izzvale nepopisen vihar na desnici ter bi bilo prišlo skoraj do spopada, da ni pomirjeval predsednik G o 1 o v i n, ki je govornika ukoril. Pri volitvi tajnikov je levica podrla z vsemi svojimi petimi kandidati. Nadalje je duma sprejela poslovnik, ki ga je izdelala že prejšnja duma.
Odesa, 10. marca. V pisarni ruske banke so našli v omari sluge Kazimirja pet nabitih bomb. Slugo so zaprli.
P e t r o g r a d, 10. marca. Sv. sinod je sklenil, da prepove duhovniku Petrovu bivanje v Petrogradu in da ne sme izvrševati svojega mandata za dumo.
Dopisi.
Iz Špitalića. Salve! domine Mezeg! V zadnjem dopisu smo obljubili posvetiti večjo pozornost nad vse ljubeznivemu župniku Mezi^u. Kar si ta Človek dovoljuje, presega že meje dostojnosti, toda nikdar nižino pričakovali, da bodo napram davkoplačevalcem ščitili to osebo tudi c. kr. uradi. Oglejmo si nekoliko našega, v „Narodu" že tolikrat ope-vanega župnika Mezga, da kot vestni kronisti ohranimo našim potomcem spomin moža, kateri si je v Spita-liču za povzdigo javne morale stekel nevenljivih zaslug Ideal vseh idealov je našemu Mezgu seveda Brigiova Ančica, nežna pogorska cvetka, katere omamljivost je župniku že itak plitve možgane popolnoma zmešala. Bilo je dne 1. vinotoka 190b\ ob 5. uri zjutraj. Glej, tam sem od Brig-love gostilne vidimo prihajati guga-jočo se postavo. Postiljon, kateri ob tej uri vozi iz Motnika proti Lazem
Domenili so se o dnevu poroke itd. (Jaz sem lajik, ne vem, kako to gre, to pa vem, da je treba hiteti, hiteti!)
Gizelina mati je obljubila resno in svečano „dvajset tisoč dote in balo".
Janko ni vpraševal, ni hotel biti indiskreten ali so tisoči krone, forinti, petaki ali celo desetaki — — —
„Dvajset tisoč", ah saj že to fino doni! — Janko je bil ves blažen in srečen! — Ženin! — Dan poroke je prišel!
Radovedno ženstvo je hitelo v stolnico, da si ogleda hrepenečo osem-naJ8tletno nevesto, ženina in, da sliši oni sveti in resni ter važni „da" obeh polovic.
Ženstvo je kritikovalo, grajalo, hvalilo,  zavidalo   in tako naprej, ka-
kor nanese običaj pri predpustnih porokah.
Saj veste, dragi, kako je, no! — Eh! — Pri vsej gneči ni bilo posebnih nesreč! — Pohodili niso nobenega Otroka, denarja ni nihče iskal v tujem žepu. Ah, pardon, neki črevljaski vajenec je iz ljube vajeniške razposajenosti stopil neki ženski na kurje oko.
Ceremonija je torej minula brez posebnih posledic, ali vsaj takih, da bi jib ovekovedili dnevniki!
Po poroki običajen obed. eventualno banket,  sledile so napitnice itd.
Janko ni dobil dopusta za ženit-ninsko potovanje, ostala sta doma!
Gizela se je bavila s kosmetiko pri toaletni mizici, a Janko je ogle-daval šatuljo na mizo, z napisom: „Dota"
Svečano je odprl šatuljo!
Na karti so stale besede: „Dvaj-set tisoč".
Da, da, da, dvajset tisoč kron, ali dvajset tisoč vinarjev, to je pač velika razlika, neskončno razočaranje za fanta, eventualno, ki je preljubil devetnajst deklet, dvajseto poročil z vso kosmetično ropotijo in dvajsetimi tisoči dote brez subjekta, a z dvema atributoma. Gizela se je šminkala itd., a Janko je nardsal v notes:
»Devetnajst deklic sem ljubil, devetnajstim dal sem slovo, a dvajseto sem le zasnubil zlat prstan ji dal na roko. Ah, to je hudo! Mati je rekla: „Dvajset tisoč", ah, žalostna moja poročna je noč, dvajset kronic sem z ženo dobil Za drugimi kronicami bom se solzil. Prevara je grozna, ni kronic tisoč žalostna moja poročna je noč! — Dvajset tisoč! —•
iu Kamniku, zatrobi mu svoj tra-ra-tra ra.   Toda Črna  pošast se   ne izogne    čadom   konstatuje postiljon, da   se  ne   guga   pred   njim pošast, nego Častivredni zupuik iz Špitalič* Seveda, zaljubljenci  so  čudni ljudje. Mezeg je  v  svoji skrivnostnosladki gi njen osti   menil   slišati   mesto postnega   roga   —   glas   svoje ljubljene Anice, katera ga vabi nazaj v svoje razkošno   naročje,   toda  po nekem nemškem izreku „z močmi usode ni varno sklepati zveze", mesto AnČike je objemal sredi ceste kuštravo po štarjevo kobilo.   Ta slučaj z ubogim pofttnim kljusetom je na razburjene živce   našega   Mezga   tako močno vplival, da je blagoslovljeni mož v presledku   kake   pičle   pol   ure tri mirne delavce sprejel  sredi ceste z — brzokresom v roki.   Priče in natančnejši podatki so v uredništvu na razpolago. Zdaj pa nekaj besed škofu. Presvetli  vladika!   Vas  li  kaj boli naše razkritje?   Nikdar bi ne vlačili Mezgovih  neštetih  ljubimskih afer v širšo javnost, da bi se on pri svojih ponočnih pohodih obnašal kakor kak zaljubljen  trubadur,   toda  obnaša se sramotno in zato nečemo več molčati. Posledica  župnikovega ponočevanja je, da velikokrat v   naprej plačanih maš pravočasno ne opravi, da ljudje zastonj čakajo na sv. daritev, ker je zastopnik Najvišjega —r- pijan kakor klada.   Zdaj  pa še nekaj: Povsem utemeljeno     obrača    vlada veliko pozornost   ljudsko šolskemu pouku. Tudi   naša   občina   je   po velikem naporu dosegla dovoljenje za stavbo prepotrebnega  novega  šolskega poslopja; sedanja šolska soba je namreč vsemu   bolj podobna kakor pa prostoru, v katerem bi  se naj vzgajala naša mladina. Požrtovalnosti občanov se je zahvaliti, da je stavbni prostor kupljen, stavbno gradivo pripravljeno, treba   le   pričeti z delom.   Sedaj pa iztuhta drugače jako zabita glavica Mezgova, da čim več buteljnov bode tvoril mladi  špitalski  naraščaj, tem-bolje se bode godilo njegovemu nasledniku, tedaj zavlečimo stavbo šolskega  poslopja, kakor   dolgo   se le da. Spomnil se je, seveda iz sebičnih razlogov, da je bolj  potrebna nova mežnarija kakor pa nova šola! Cujte in  strmite,   vlada je odgodila stavbo  šole,   do   časa,   da se postavi   nova mežnarija. Nujno poživljamo slavni c. kr. okraj, šolski svet, da se prepriča na licu mesta,  je   li   bolj   potrebna stavba mežnarije   ali pa   nove  šole,   ter da potem na podlagi komisijskega ogleda potom c. kr. dež. šolskega sveta zopet uveljavi prvotni odlok, da s-* s stavbo nove šole takoj prične, na vsak način pa pred stavljenjem nove n»ežna-rije.   Tudi   škofu   Bonaventuri par vprašanj!   1.   Koliko   časa  Se hoče Vaša Milost gledati, da župnik Mezeg s svojim pohujsaj očim vedenjem žali verski iu nravni čut  svojih faranov? '2. Ali nam hočete v doglednem času preskrbeti dušnega pastirja, katerega za  izpolnjevanje   dolžnosti  ne bode treba iskati po različnih beznicah ?!
Gregorčičev večer „SpIofoe$a slov. ženskega društva."
Ni ga med Slovenci pesnika, ki bi bil ženskemu srcu tako blizu kakor pesnik najnežnejših čuvstev, pe nik dekliško čiste nedolžne ljubezni Simon Gregorčič. Zato so tudi njegove nežue, senzitivne pesmi tako zelo prirastle k srcu našemu ženstvu, zato je tudi v krogu slovenskega ženstva toliko navdušenih čestilk in spoštovateljic pesniškega njegovega genija.
Simon Gregorčič je končal pot svojo in spi nevzdramni sen „v prezgodni groba jami". In njegovim neumrlim manom na čast je priredilo „Splošno slovensko žensko društvo" kot prvo med ljubljanskimi društvi v Mestnem domu intimni večer, ki bi naj pokazal, kako spoštuje, kako ceni slovensko ženstvo pesnika, ki je zapel zanosno odo o „materi domovini, o vdovi tožni zapuščeni".
Prostorna dvorana Mestnega doma je bila polna naj odličnejšega občinstva, največji kontingent pa so dale naše vrle narodne dame — cvet ljubljanskih gospa in gospodičen. Ob podiju je bila dvorana okusno okrašena z zelenjem, v sredi med cvetkami in zelenjem je pa bil doprsni kip pesnika Gregorčiča. Neko svečano razpoloženje je vladalo v dvorani, kakor bi nad njo plaval pesnikov neumrljivi duh in pozdravljal vse one, ki so prihiteli, da izkažejo dolžno Čast pesnikovemu geniju.
Ko ste izveneli pesmi „Bratje v kolo se vstopimo" in „Naša zvezda", ki ju je eksaktno pel pevski zbor trgovskega društva „Merkur", je stopila na oder ga. Olga K o b a u in s finim umovanjem in veščim pointira-njem deklamovala pesem „Simonu Gregorčiču", za to priliko zložil pesnikovim manom v spomin Ksa-ver Meško Gregorčičev |brat po poklicu, po duhu in Čuvstvenosti Sredotočje vse slavnosti je bilo Pavel j Grošljevo predavanje „Du-
ševna fizionomija Simona Gregorčiča". G. Grošelj je široki naši publiki ie znan kot temperamenten in izredno duhovit predavatelj ; opetovano smo ga imeli že priliko poslušati in da povemo odkrito, se diviti njegovemu velikemu predavateljskemu talentu, s katerim ume naravnost fascinirati poslušalce, a priznati moramo, da je snoči Grošelj prekosil samega sebe: duhovito zasnovano predavanje, polno pesniškega zanosa, prepleteno s finim espritom, je izzvalo med občinstvom vihar pohvale, priznanja in navdušenja. Kut moto si je predavatelj vzel Gregorčičev verz „Srce človeško sveta stvar M Govornik je v živih pestrih barvah naslikal Gregorčiča na temelju nje govih poezij* oČrtal njegov razvoj, analiziral njegovo dučo in ilustroval ono veliko borbo med dvema svetoma, iz katere je izšel pesnik — „strtih peruti". Končal je svoje predavanje tako-le: »Gregorčičeve pesmi niso kot klasični vrt Prešernove poezije, kjer šume pinije in se ble^te mramorne statuete, kjer se pohotno sučejo kosmati fauni in hodijo deklice z žarečimi južnimi Laurinimi očmi — in nad vsem se smeje vedno modro italijansko nebo — tudi ni kakor kos planinske Zupančičeve zemlje, ki dehti v najsubtilnejših eteričnih dišavah, kakor vrt je, ki sloni ob slovenski hiši, kjer se ogledujejo v žarkem solncu rumene solnčnice in kjer opojno diše ponižne rezede iu ponosne vrtnice — zanj je bil to samostanski vrt, kolikokrat je slonela njegova duša ob visoki ograji in hrepenela in strmela ven pod božje nebo. In inehkočutno dekle in sanjajoči mladenič, ki hodiš mimo tega vrta in si v njem trgaš cvetlice, ali se ti ne zdi, kot da bi nekdo izza ograje klical za tabo:
„Le romaj, romaj svojo pot, glej, svet je lep ko vrt; rad bi s teboj iz teh samot, izhod mi je zaprt!" — Gospića Jo s. Susteršičeva je zapela melodijozno, po svoji mehki sentimentalnosti se odlikujoČo Nedve-dovo pesem „Njega ni" in arijo iz Lortzingove opere „Wormski orožar". Gča. Susteršičeva je nam ljuba znanka s koncertov „Glasbene Matice". Njen mehak sopran se odlikuje po svojem krasnem timoru in po svoji simpatični blagoglasnosti, kar bogato odtehta to, da ni posebno krepak in močan Gco. pevko je spremljala na klavirju gdč. AnaKilarjeva, ki je nato z eksaktno spretnostjo Še za-svirala Medelsohnovo pieso „Na krilih petja" in „Lisztovo „Gozdno šumenje". Obe dami ste bili obdarovani z viharnim aplavzom in krasnimi šopki.
G. dr. Gvidon Sernec iz Telja je pel kot zadnji točki sporeda Nedvedovo „Srce sirota" in prolog iz Leoncavallove opere „Glumači". Dr. Sernec, izšolan pevec s polno done-čim simpatičnim baritonom, je pel dovršeno lepo, z umovanjem in toplim čuvstvom. Občinstvo ga je odlikovalo s šumno pohvalo in ploskanjem. Sto točko je bil spored končan in „Splos. slov. žensko društvo" si sme laskati, da je priredilo večer, vreden spominu velikega našega pesnika.
Dnevne vesti.
V Ljubljani,  11. marca.
— Krek v Kamniku. Klerikalni
kandidat kamniško-brdski okraj, dr. Janez Evangelist Krek, je imel včeraj »eden v Kamniku shod, na katerem je bilo kakih 120 ljudi. To je v časih splošne in enake volilue pravice gotovo jako skromna udeležba, a še te ni prav za prav računiti kot polnovredne, kajti med udeleženci so bili tudi dečki pod 20 let iu sploh nevolilci. Ta revna udeležba priča, kako živo se klerikalni volilci zanimajo za volitve in kako silno se interesiraj o za moža, ki se jim ponuja za poslanca. Človek bi mislil, da bodo klerikalci kar vreli skupaj, če se jim napove, da pride Krek kot kandidat, — potem pa taka udeležba. Novega ali sploh zanimivega ni Krek ničesar povedal na tem shodu. Vezal je ene in iste otrobi, kakor jih vežejo zadnji Čas vsi klerikalni govorančarji in vsi klerikalni listi. Le nekaj naj zabeležimo, ker je značilno. Tisti Šusteršič, ki je svoj čas kričal, da uradniki žro, žro in žro, se je zadnjič v Union u sladkal uradnikom na vse načine. Pametni ljudje so sicer vedeli, da je to hinavstvo, a če je kdo v svoji udivnosti verjel, da je klerikalna stranka pre-menila svoje mišljenje glede uradni -štva, tega je dr. Krek na shodu v Kamniku poučil, da ni tako. Krek je dal sovraštvu klerikalcev do poštenega oradništva izraza v značilnih besedah: Kan o lij a je pijavka na našem ljudstva.
Klerikalci aa Štejerekent
T zagati.    Klerikalci   na Štajerskem so pod vodstvom  dr. Korošca odklonili kompromis z „Narodno stranko" in   reklamirajo   vse   mandate za-se. Lahko bi se torej sklepalo, da imajo kandidatov   na  izbiro.   Temu pa ni tako,   zakaj   glede   kandidatov   so v velikih stiskah. Dosedaj imajo šele tri kandidate:   v   brežiškem   okraju dr. Benkoviča, v rogaško kozjanskem dr. Korošca, v Slovenskih goricah pa Roškarja.   V  volilnem okraju Gornji grad-ŠoŠtanj Slovenski gradec-Marenberg bi imel   kandidirati „konvertit"   prof.   dr. V e r s t o v š e k. A kakor je čitati po časopisih, se je dr. Verstovšek    kandidaturi odpovedal, menda zato,  ker mu je grozdje pre-kislo. Na njegovo mesto se baje postavi za kandidata   kmet Kranjc v St. Uju   V celjskem volilnem okraju še tudi nimajo kandidata. Te dni sta prišla v Celje   dr  Korošec   in bogoslovni   profesor   dr.   Hobnjec  in *ta ponudila kandidaturo prof Fonu, ki si je stekel edino   to  zaslugo, da je napisal, oziroma inspiriral   par strupenih notic v „Slovencu" in „Slovenskom Gospodarju",    sicer je pa znan kot velik zatiralec   slovenskega dija-štva.   Fon  ponujane kandidature ni sprejel in  dr. Korošec je še nadalje primoran, naprej krošnjariti s celjskim mandatom.  V ptujskem okraju klerikalci še tudi nimajo kandidata. Pravzaprav bi moral tu kandidirati dvorni svetnik Ploj,   toda ta kandidatura ni nič trdna, vrhutega pa bi se dr. Korošec kaj rad iznebil Ploja, ker bi ga le*ta vendarle kolikor toliko omejeval v njegovem absolutizmu. Pravijo, da se misli dr. Korošec v celjskem okraju pomagati   s kandidaturo dr. P o v a -le j a, ki v okolici St Jurja ob južni železnici že pridno lovi na „kmetski" podlagi   politične   kaline in zabavlja na narodno   stranko.   Volilci naj se samo spomnijo na Povalejev rkandi-daturni govor",  ki ga je imel lani v celjskem „Narodnem domu", ko seje potegoval    za    Berksovo dedščino. celjski državnozborski mandat, in prepričani smo, da ne bo nobenega med njimi, ki bi^se razvnemal za Povale-jevo kandidaturo. Lani se je potegoval   za izprazneni  Berksov mandat tudi   Pukl   na Dunaju.   Ta je na glasu kot „večen poslanski kandidat" kaj, ako   bi se dr. Korošec   na tega obrvil,  ta   bi   mu   gotovo  prav rad pomagal iz zagate. Iu tako bo srečen dr. Korošec, ker bo rešen skrbi, srečen pa bode   pred   vsem   tudi Pukl, ker se mu bo  izpolnila najiskreuejša njegova želja in dolgoletno ueutešljivo koprnenje.
Zopet dr. Benkcvič po krivih potih. S tako nepoštenimi sredstvi na Štajerskem doslej še ni kdo ni postal poslanec, kakor hoče postati poslanec dr. Benkovič. Štajerski duhovniki so res lahko ponosni na tega najnovejšega svojega bojnega petelina. Prihodnji četrtek zborujejo zaupniki narodne stranke v Zidanem mostu pri JuvanČiču, in sicer popoldne. To je izvohal dr. Benkovič ter sklenil, kakor svoj Čas v Brežicah, polastiti se zahrbtno zborovaluega prostora. Pisal je gostilničarju, naj odstopi dvorano dopoldne istega dne dr. BenkoviČevi stranki. V rožnat i li barvah je gostilničarju naslikal, koliko bodo BenkoviČevi ljudje v gostilni popili in saedii, da bi ga le za svoj načrt pridobil. Načrt Benko-vičev je pa bil, dvorano okoli poldneva s svojci zasesti, tako da bi narodna stranka popoldne našla svoje prostore zasedene in bi bila na cesti. Fej, takemu zahrbtnemu neznačaju! Posrečila se stvar dr. Benkoviču seveda ni.
—    Robiceva kandidatura.
Čudno se svet suče. Kako so klerikalci Robiča obglavili in mesto nje^a v njegovem volilnem okraju postavili kandidatom zamkarnega kmeta Piska, je znano. Robiču se je od narodne stranke lojalno naznanilo, če bi v svojem volilnem okraju (desni breg Drave) nastopil kot neodvisen kandidat, da bi mu narodna stranka ne nasprotovala. In Robič bi v tem slučaju v svojem okraju gotovo prodrl. Toda kak odgovor je narodna stranka za svoje samozataje vanje dobila? Časopisi poročajo, da Robič ne bode kandidiral kot neodvisen kandidat V
svojem okraju, ampak kot klerikalen kandidat v (Tornjegrajskem - Šoštanj -skem - slovenjegraškem- marenberškem okraju, ki je za narodno stranko najzanesljivejši volilni okraj, kjer so se zaupniki soglasno izrekli za kakega kmeta domačina. Ab* 'je to mogoče? Ali je mogoče, da so baje štajerski deželni poslanci celo sklenili, če bi se ljudstvo RobiČevi kandidaturi tu uprlo, da bodo deželni poslanci potem ljudstvo kaznovali s tem, da bodo vsi mandate odložili, da bodo Slovenci v Gradcu začasno brez zastopstva? Odgovor zahtevamo!
— Volilno gibanje v Istri, V prvem volilnem okraju Koper-Piran-Buje kandidirajo liberalni Italijani dr. Ben natija, socijalisti dr. Ritosso, župana v Vižinadi, klerikalci dr. V a-tovca, župnika pri Sv. Jakobu v Trstu, agrarci pa dr. Ganibinija, odvetnika v Kopru. Tudi Slovenci postavijo svojega kandidata, da bo štel glasove V 2. volilnem okraju Poreč-Motuvun- Rovinj- Vodnjan kandidirajo liberalni Italijani odvetnika dr. Bartolij a, klerikalci pa puljskega prosta Zanettija. Socijalisti in Hrvatje postavijo svoja kandidata, le da štejeta glasove. Tudi v 3. volilnem okraju Pulj - Lošinj bodo vse stranke postavile svoje kandidate. Slovanski kandidat je dr. Zuccon. Četrti okraj {Podgrad^i je zagotovljen slovanskemu kandidatu M a n d i ć u, istotako okraj Pazin, kjer kandidira dr. L a gin j a in okraj Voloska-Cres-Krk.
— Modernizujemo  se. Naši klerikalci  so   že od nekdaj najhujši sovražniki   gledališča:   pred leti so slovenskemu  gledališču v dež. zboru odrekli   običajno   podporo, njihovo glasilo je  započelo najbrezstidnejši boj proti tej naši eminentno kulturni instituciji  in   sam škof Bonaventura je v svojih  pismih Ščuval proti obisku gledatišČa.   In  tako je prišlo, da so gledališče  podpirali in zahajali k presdtavam samo naprednjaku. Klerikalnih veljakov ni bilo nikdar videti v gledališču;  le semtertja se je zgubil h kaki predstavi  kak duhovnik z dežele, a še ta se je  tako   bal terorizma, da si ni upal nastopiti javno, marveč je sedel v suknjo ali havelok 3avit v gledališču, samo   da bi nihče ne spoznal, da je duhovnik. No, Časi se spreminjajo! Letos so jeli namreč zahajati v gledališče celo klerikalni veljaki.   V gledališču smo že videli dr. Sohweitzerja, pretekli četrtek pa je — Čujte in strmite — posetil gledališče    celo    dr.    Janez Evangelist Krek. Kakor se  demokratu od glave do škornjev spodobi, je dr. Evangelist sedel na balkonu ob strani svojega   najnovejšega   adlatusa   dr. Pe-gana. Pravijo,   da se je Janez Evangelist   prav dobro zabaval in   da ne bo nič več hodil npod roko" na šte-fetov sedež, marveč si bo najel svojega. To kaže; da se je mož vkljub
„meksikajnarjev in navzlic svojemu klerikalnemu anarhizmu vendarle jel polagoma modernizirati. Nas to seveda veseli in gledališču je na tej pridobitvi kajpak čestitati! Iz Kreka Savla je že postal Pavel: dr. Janez Evangelist je že vrgel preko krova svojo intransingentnost in Šel pred gledališčem v Kanoso. Sedaj še pričakujemo z vso gotovostjo, da storita isto tudi vrhovna zapovednika klerikalne armade dr. Šusteršič in Bonaventura. Dr. Janez Evangelist si je kot demokrat izbral svoj sedež na balkonu, dr. SusteršiČ in Bonaventura kot „naddemokrata" si boste seveda preskrbela primerne prostore na galeriji. Res, kar koprnimo že za tem, gledati ti dve klerikalni kapaciteti od obličja do obličja na galeriji!
— Iz   pisarne slovenskega
gledališča. Jutri, v torek, (za lože nepar) gostuje g. IrmaPolakova iz Zagreba v Buchbinderjevi burki »On in njegova sestraa. Nastopi vse dramsko osobje in gospa P o 1 a k o v a poje več vložk. — V petek (par) se uprizori prvič v sezoni Gounodova opera „Faust" kot častni večer priljubljenega in zaslužnega našega basista, g. Betetta, ki bode pri tej priliki prvič pel vlogo Mefista.
— Slovensko gledališče. Gosp.
Nučič si je v soboto napravil sam svoj najlepši častni večer: igrala se je njegova dramatizacija dr. Iv. Tavčarjeve zgodovinske podobe „Anton i o Gledjevič" — in publika jo
je sprejela simpatično in ni štedila s prianavalnim aplavzom.   G. Nučič je self-made-man,   brez   literarne karijere, niti državnih spričeval nima pokazati — in vendar! — No! Jav nost je bila reservirana, kajti po njenih principih res ne gre, da bi napisal Človek brez diplomirane preteklosti — dramo, ki jo treba pri poznati. Ali končno je le pripoznala, da se je g. Nučiču dramatizacija prav lepo posrečila. Ni sicer bilo pretežko, kajti v Tavčarjevi podobi sami leži dovelj dramatskih momentov in gosp. NuČič je imel srečno roko, da jih je prav izbral in jih lepo spojil. Dodal je mnogo iz svojega — prehodi, grupacija, koncentracija — to je njegovo — in narejeno je spretno — če sodimo s stališča self-made-mana — iz borno.   Zgovoren je g Nučič — ali gostobesednost je napaka vseh dramatskih začetnikov,   črtati bo treba tupatam  in  pa  veliko   Število tihih oseb moti: sede tam in ne vedo, kaj bi  počele,   kaj   govorile; spretnejši dramatizator bi jim dal  več besedi in strnil bi jih ožje. G. Nučiču pa je bil pred očmi v prvi vrsti le junak drame, Antonio, in vse drugo mu je bilo le več ali manj poslušno orodje s karakterizacijo njegovo.   Menda je to vedno  tako, kadar piše igralec: piše jo  v prvi  vrsti zase, sebi na kožo. Iz tega izhaja, da postane vča si h malo dolgčas — kadar ni junaka na odru, pa tudi, kadar govorijunak, preveč besedi.   Ali poudarjati treba vedno iznova, da je napisal dramatizacijo g. Nučič brez vseh literarnih ambicij in poudarjati treba z velikim zadovoljstvom, da jo je napisal srečno, spretno in lepo.   Resnično, g. Hinko NuČič nas je iznenadil in veseli nas, da imamo v vrstah svojih igralskih moči dramatizatorja.   V tem obziru treba več kot pripoznanja. V podrobnosti  spuščati se ni naloga poročevalca dnevnikovega.  Mi registriramo samo uspeh ali neuspeh. G. Nučič se pa more ponašati z uspehom, z lepim uspehom. Na Hrvatskem bi igra vse kakor dosegla sijajen uspeh — tam bi bila domorodnejsa — mi jo sodimo samo s stališča teatralnega učinka in čestitamo  g. Nučiču odkritosrčno in presrčno. Bil je lep večer.   Palmo je odnesla gospa Taborska kot Anto-nijeva sestra.   Njena Bazilija, mlado, najivno dekletce,  ljubeče,  ali nepokvarjeno, in vendar ljubeče do sko-prnenja,   več,   do   vdaje,   grešeče v svoji naivni ljubezni, je  bilo nekaj dovršenega, kakor to zmore le gospa Taborska.   Zato je  posebno uspelo drugo dejanje, prizor, ko se Bazilija upira in vdaja ljubezni. G. Nučič, kot nosilec glavne vloge, je to pot daleko  prekosil  samega   sebe. Mestoma bi se mu sicer dalo kaj oporekati, ali v celoti je bil izboren: videlo se mu je, da Antonija ne igra, ampak ga živi. In summa summarum bil je to njegov najlepši večer. Gosp. T a b o r s k y pa ni bil Tavčarjev Gozze
— premalo gizdalina, premalo ognjevitosti. Gg. Dragutinović, Danilo, Verovšek, Boleška so si prislužili toplo priznanje, ostale epi-zodične osebe tudi. Tako je bilo prav lepo in g. NuČič si je sveže lovorove vence, ki mu jih je poklonila javnost v priznanje, povsem zaslužil. Razprodano bi pa gledališče  že  smelo biti
— pa  velja   stari   rek:   nemo pro-pheta ... Fr. K.
— CXLIX. odborova seja „Slovenske Matice" bo sredo, dne 13. marca ob petih popoldne v društveni pisarni. Spored : 1. Naznanila pred-sedniŠtva. 2. Potrditev zapisnika o 148. odborovi seji. &. Tajnikovo poročilo. 4. Eventualia.
— Družinski večer s plesom »Ljubljanskega Zvona.11 Naše mlado a čilo   društvo,   skozinskoz napredni „Ljubljanski Zvonu je priredil snoči v veliki dvorani .Narodnega domau pod pokroviteljstvom blagorodne gospe Franje dr.  Tavčarjeve, katero so vrli „Zvonašiu pri prihodu in odhodu korporativno   spremljali    po vsej poti v „ Narodnem domutf, družinski večer s plesom.  Bil je to prvi večji nastop   „Zvonašev*   pred slovensko javnostjo in trditi smemo, da je dru -štvo nad vse častno rešilo vse velike upe, ki smo jih stavili  vanje. „Ljubljanski   Zvon" je danes  za pevskim zborom n Glasbene Matice" brez dvoma najboljše pevsko društvo v Ljubljani tako glede števila pevcev kakor tudi glede kakovosti.   Vsi pevci brez izjeme so izborno izšolani, kar je zasluga društvenega zborovodje g. Lud. Bajdeta,   ki   ima v njih   za petje vnete može in mladeniče. — Snočnja prireditev je bila prav dobro obiskana in je bila dvorana skoraj polna. Spored je bil kaj mnogovrsten in bogat. Eksaktno sviranje |„Društvene godbe" samih izbranih komadov je vzbujalo pri vsaki točki ogromno ploskanje, da je morala vedno dodajati nove komade. Glavni del razporeda je bilo pa petje. Zbor kakor solisti so se odlikovali po dovršenosti izvajanja vsake posamezne pevske točke. Med pevskimi zbori naj omenimo le F o e r -sterjevo „Povejte, veplinine" in Juvančevega „Pastirja", ki sta Tsled svoje melodij oznosti dosegla
najpopolnejši uspeh, da so ju morali pevoi, katerih glasovi so doneli kot trobente, ponoviti.   Istotako dovršen je bil pet Sester ospe v  „K tebi" Al. Saohsa. To povsem novo kompozicij o so peli gg. Lud. in Hud. B a j d e, Lumbar, Pip, Rus, Stamcar in Zirkelbach. Kot solisti so nastopili g. Rus („Mornara od Saohsa), gg Lumbar in Rud Bajde („PastirM), gosp. Lud. Bajde (Foesterjeva „Naša   zvezda"  to pot prvikrat peta.) Njih petje je izzvalo viharje navdušenega ploskanja, da so mzuali te pevske točke deloma ponoviti, deloma dodati druge. S doh je pri vseh pevskih  točkah vladalo med občinstvom za petje in pevce navdušenje, ki meji že na ekstazo.  — Po ofici-jalnem delu se je začel ob 11. ples, ki je trajal do jutra z isto svežostjo, s katero  se je pričel.  Po gladkem podu so ob poskočnih zvokih godbi-nih neutrudljivo drČali pari ljubeznivih  gospodov in ljubkih gospodičen in  dražestnih  gospa v dokaz,   da je ples razvedrilo in  okrepilo za dušo in telo. Četvorke je aranžiral društveni predsednik g.  Zirkelbach, in jih je plesalo povprečno okoli 30 parov. — S to svojo prireditvijo je „Ljubljanski Zvon"   dokazal krepko svojo življensko moč, ki se bo po vseh dosedanjih znakih vedno  bolj in bolj utrdila.   Ker  so  „Zvonaši" narodni    socijalci    in napred-njega   m išlj enj a, j e dolžnost našega občinstva,  da to društvo podpira z vsemi močmi. Miza „Zvon",  „Zvon"  za nas! Podpore podeljene temu društvu, bodo obrodile  mnoge lepe sadove,  za kar nam jamčijo pač vsi pevoi „Zvonovi" !
—   Kriva vzgoja otrok Je
Slabih časov mati. Pod tem naslovom se je vršil v soboto v telovadnici L mestne deške ljudske šole III in   zadnji  letošnji roditeljski večer, ki ga je priredilo ljubljansko učiteljstvo staršem učeče se mladine.   Predaval  je  na   tem večeru učitelj   g   Luka  Jelene.  V ostrih potezah je  slikal v obilnem številu navzočim  očetom in materam slabe posledice krive vzgoje otrok. Mnogo britkih ur uživajo starši zaradi tega, otroci so pa nesrečni večkrat za vse življenje.   Namen   vzgoje je,   da je otrok   vzgojen   za   zdravega Člana človeške družbe, zato gre vzgoja na dušo in telo. Otrok se mora vzgajati in ga ni pripuščati samemu sebi, ker je sam brez  moči.   Govornik je govoril nato o vzgoji duha in srca ter poudarjal, da  mora  zlasti  mati, ki ima največji vpliv na otroka, gojiti blažilna Čuvstva  in v kali zatirati porajajoče   se   strasti. Marsikateri otrok je hudob en in neusmilj en. Z zgledom  lepega ravnanja s posli in kazanjem usmiljenja do ljudi in živali odprvai mati to njegovo slabo lastnost. Otroci radi lažejo. Vzrok tega so pogosto   starši,  ako sami govore neresnico in če otroke prestrogo kaznujejo za malenkosti. Dober zgled in svarilo mnogo izda. Ako otroci   kradejo je treba vedno strogo nastopati proti temu. Nad vse je grajati one starše, ki sami zapeljujejo otroke v tatvino.   Otroci morajo biti snažni,  ne razcapani in strgani  in jih je  navajati,   da se sami snažijo.   Starši naj gledajo, da imajo otroci čiste knjige. Pri otrocih je gledati tudi na red, vsaka reč naj bo na svojem mestu    Da   otroci ne bodo v  poznejših    letih zapravljivi, naj se jih navadi   na varčevanje predvsem z zgledom.   Vsled zunanjih vplivov se pogosto še v prav mladih letih   vzbudi v otrocih   spolni nagon. Starši naj posežejo tu previdno vmes in jih   pouče o groznih posledicah te strasti.    Glede tovaršije naj oče   in   mati   pazita,   da ne zabrede otrok v slabo, ki pokvari lahko tudi sicer   najboljšo   vzgojo.   Starši naj vzgajajo otroke vzajemno s šolo, da bodo kdaj v korist sebi in domovini. Obilno  ploskanje,  ki je sledilo tem besedam, je pokazalo, da so njegove besede padle na rodovitna tla, kar je izrazil  tudi  g.  vodja Dimnik, ko se je zahvalil g. predavatelju za njegovo predavanje. K krivi oziroma pomanjkljivi vzgoji  spada pa tudi preziranje narodnostnega momenta.    Premnogo  je slovenskih staršev, ki ne vcepijo  svojim otrokom narodnega ponosa in jih v tem oziru popolnoma indiferentno   ali pa celo naravnost  protislovensko vzgajajo.   Naj   nam bodo v tem pogledu zgled   Čehi,   ki   gledajo    pri vzgoji svojih   otrok predvsem   na to, da so zavedni     narodnjaki.    V narodnem duhu vzgojen otrok je kaj malo pristopen napakam,   navedenim zgoraj.
— 0 bratovščini sv. Jožefa je
priobčil „Slovenecu v soboto nekako bojazljivo notico. Kocmur in Čemic* naj bodeta prepričana, da ima strah pred obč. zborom najbolj Pavle Vel-kovrh, svetnik trgovske in obrtne zbornice. Naj gosp. Pavel Velkovrh raje pojasni, kako da je plačal za mašo na Rožnika 31 K, od katerega zneska je moral plačati 12 K Cer-niču za orglanje in is zajtrk. Tudi je računal g. P. Velkovrh, da bode imel vedno e backi opraviti, če tudi
vedno pri vsaki priliki poudarja, „e saj smo na katoliški podlagi". Gosp. Velkovrh naj nam dalje pojasni, zakaj je plačal iz blagajne brat. sv Jožefa neko konferenco pri notarju Voku, ko je bila tista konferenca njegova privatna aadeva, kakor je sam priznal v pričo štirih prič. Gosp. Pavel Velkovrh naj si le zapomni, da ga bodeta pisaČ Kocmur, in Černič, agent vzajemne zavarovalnice slabo zastopala, še ob čast svetnika trgovske in obrtne zbornice ga bodeta spravila, na katero čast je Velkovrh tako ponosen, kakor na Čast, da sme pri procesiji nebo nositi. Črnič naj pa ata Velkovrha za ušesa prime, zakaj je izdal skrivnost, da je prejel 12 K za tisto cviljenje in piskanje na Rožniku. PaČ so volilci lahko ponosni na svetnika Velkovrha, ker so bili ata strogo katoliški analfabet, agent za drage maše na stroške ubogih Članov. K sklepu naj ve tista opozicija do obč. zbora, da je to do obč. zbora zadnja beseda na obč. zboru pa dobi še nekaj za nameček. Na svidenje! x X x
— Otvetniski in notarski uradniki. Da se zadeva glede shoda jugoslovanskih odvetniških in notarskih uradnikov o binkoštih t. 1. v Ljubljani pojasni, izjavljamo, da je prireditev tega shoda sklenil občni zbor društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju. Na društvenem večeru druge skupine društva slov odvetniških in notarskih uradnikov dne 7. t. m. v Ljubljani se je dnevni red tega shoda le nasve-toval, definitivno ga bode določil osrednji odbor. Le glede prireditve koncerta, skupnega obeda itd. ima druga skupina samostojno postopati!
— Semnji v KandijL Na podlagi § 19 tiskovnega zakona prosi podpisano županstvo z ozirom na Vaš Članek naslovljen „Šuklje Štemburjevi sejmi v Kan-d i ji v konkurzu priobčeno v št. 54 z dne 6 marca t. 1. za sprejem sledeči popravek, oziroma pojasnilo. Ker je v zgoraj citiranem članku besedilo glede sejmov v Kandiji očevidno namenoma tako zavito, da javnost smatra, kakor da se sejmi v Kandiji sploh opuste, služi nasprotna stvarna izjava v vsestransko pojasnilo. Gospodarski odbor vasi Kandije je v svoji seji z dne 1. t. m. na predlog župana soglasno sklenil, da so mali tedenjski sejmi začasno ustavijo ; ostanejo pa kakor doslej tudi še zanaprej neizpremenjeno veliki mesečni živinski sejmi. S tem sklepom torej tudi glede tedenskih sejmov nikakor ni rečeno da se definitivno marveč izrecno povdar-darjeno le za Časno opuste. Veliki mesečni živinski sejmi pa se kakor je rečeno, izvršujejo tudi med med dobo začasne opustitve tedenjskih sejmov. Županstvo občine Šmihel Stopiče Zurc.
— Učitelj Levstik v Celju — znan klerikalec je zadnjič v ondotnem
izobraževalnem društvu* spet predaval in sicer prostovoljno in „nepri-pravljen". Predavanje to je bilo neki tako izvrstno, da so se vsi kar čudili, kakor to pravi „Slov. Gospodar" z dne 7. marca t. L! In o čem pa je govoril? O zajcu in o škodi, ki jo je učinil to zimo na sadnih drevesih. Res strašno! Levstik je obsodil ves zajčji rod na smrt. No, zdaj vsaj vedo naši kmetje, koga jim je v celjskem okraju izbrati za poslanca v državni zber! Pedagog prof. Fon je kandidaturo odklonil, zdaj pa Levstika na ščit! Ta bode lovsko postavo kar predrugaČil kmetom v korist in zajci ne bodo več glodali dreves, zginili bodo čez noč. P r o-batum est!
— Roparski napad, izmed petih lopovov, ki so v Trstu roparsko napadli krošjarja Haschmanna, so že tri prijeli. Med njimi je Poletni Rudolf FerjančiČ iz Postojne. .^J
— Izdajalci ponarejenih bankovcev- Pred tržaškimi porotniki se je v soboto vršila razprava proti 30-letnemu Čevljarju Danteju Bacche-1 li j u iz Bolonje, 40 letnemu delavou Al. Bombonatiju iz Ferare in 37-letnemu delavcu A h il u Fortiniju, ker so izdajali ponarejen denar po 100 in 50 lir v Trstu in Ljubljani. Glavni krivec je bil Bacchelli, ki se pa izgovarjal, da je dobil denar od nekega neznanza in mislil, da je pravi. Obsojen je bil na 2 leti težke ječe, Bombonati in Fortini pa vsak na en teden. Po preostani kazni so iztirajo iz Avstrije.
— Konja splaiila. Ko se je peljal včeraj popoldne hlapec Peter Marenko z dvema upreženima konjema na sprehod, sta se mu na Sv. Jakoba trgu splašila in dirjala po Rožnih. Florijanskih ulicah, po Kar-lovski in Dolenjski cesti do Dolenjskega kolodvora, kjer so ju ustavili železniški uslužbenoi. Nesreče se ni nobene pripetilo in se je le voz močno pokvaril.
— Tatvina. Hlapcu Antonu Jaibinšku je bila ukradena nikljasta ura s srebrno verižico, vredno 19^K. Uzmovič je ie neznan,    f đ**»anjtf
— Delavska gibanja. Včeraj se je odpeljalo s južnega kolodvora
v Ameriko 30 Ogrov, nazaj pa je prišlo 150 Hrvatov, Črnogorcev in Slovencev. V Heb je šlo 15 Hrvatov, 120 Lahov pa se odpeljalo na Dunaj. — V soboto je šlo v Ameriko 15 Hrvatov, v Heb jih je Slo 35, v Me-ran 25, v -Kočevje 26, v Inomost pa 29. V Ljubno se jeTodpeljalo 15 slovenskih premogokopov.
— Izgubljene In najdene reči. Neka gospodična je izgubila rjavo denarnico, v kateri je imela okoli 60 h denarja, zlato brožo vredno,40 K in dva ključa. — Posestnik Ljudevit Cunder je izgubil 80 K denarja. — Šivilja gdč. Jerica Bizjakova je izgubila bankoveoza 10 K. — Na juž. kolod. je bil izgubljen, oziroma najden kovčeg stare obleke. — Narednik gosp. Friderik Hanzlowsky je izgubil Črno denarnico, v kateri je imel okrog 15 kron denarja. — Čuvajeva hčerka Antonija Oblakova je našla srednjo vsoto denarja in se ga dobi na čuvajnici št. 84.
Telefonsko m brzojavna poročila.
Žalec 11. marca. Včeraj zvečer je pricapljal dr Korošec v spremstvu vikarja Goriška v tukajšnje župnišće, kjer se je vršilo ponoči bojno posvetovanje glede bodočih volitev. Danes rano jo je Korošec odkuril po S * vinski dolini.
Dunaj 11. marca. KršČansko-socialna stranka je imela včeraj tu shod, ki je bil izredno mnogoštevilno obiskan. O strankinem volilnem oklicu je poročal dvor. svet. dr. Gessmann. V volilnem manifestu se zahteva, naj se Času in potrebam primerno uredi razmerje z Ogrsko; nadalje pravi oklic, da hoče stranka, naj bi na Avstrijskem nobeden narod ne ječal pod tujim jarmom, marveč se vsa ljudstva čutila kot svobodna v svobodni državi. Stranka obsoja narodnostno borbo, vendar pa hoče biti zvesta hraniteljica pravic nemškega naroda Shod je bil zaključen s trikratnim ..slava* na župana L nege rja.
Dunaj 11. marca. Dispozicije za cesarjevo potovanje v Prago so definitivno določene. Cesar dospe v Prago v nedeljo 7 aprila opoldne. S cesarjem pride v Prago tudi nad vojvodi nja Marija Anun-cjiata.
Dunaj 11. marca Deželni zbor češki bo zb:roval do 26. t m V septembru se skliče na kratko zasedanje, v katerem se ima rešiti volilna reforma.
Dunaj 11. marca Iz Berolioa javljajo, da pride 7. aprila v Prago cesar Viljem, da se sestane s c sarjem Fran Josipom. V kompetentnih krog'h, tako na Dunaju, kakor v Barolinu, se ta vest odločno dementuie
Dunaj 11. marca. Češki minister — rojak dr. Paca k je danes zjutraj odpotoval v Prago? da se udeleži deželnozborskih sej.
Praga 11. marca. CeSki akademiki so priredili včeraj velik shod, na katerem so zavzeli svoje stališče napram dogodkom v Lvovu. Na shod so prišli tudi poljski in maloruski dijaki, a na zahtevo vladnega zastopnika so se morali Poljaki odstraniti s skupščine. Na shodu se je sklenila rezolucija, v katerim se izražajo simpatije maloruskim dijakom in se bodoči slovanski državni poslanci pozivljaio, naj z vsemi silami delujejo 1. za češko vseučilišče v Brno; 2. za Čisto malo rusko vseučilišče v Lvovu in 3. za Čisto slovensko univerzo v Ljubljani.
Praga ti. marca. Zatrjuje se, da dež. zbor ne bo sprejel zakon-skeganačrta o volilni dolžnosti.
Carigrad 11 marca. Cesarski licej v Galati je pogorel. Pri požaru se pa ni nihče ponesrečil.
Pariz li. marca Dalavci pri elektrarnah so opustili stavko in zopet pričeli z delom. Poslanec Jaures bo interpeliral v parlamentu vlado o stavki in zahteval pojasnila, ako je res vlada aameravala v slučaju, da bi stavka Se dalje trajala, porabiti genijske vojake za delo pri elektrarnah.
Angleška boft-zett doicncev je pogosto, zlasti ob neraeijonalni prehrani povod precejšnjemu zaostanku razvitka rokfin nog v primeri k obsežni glavi. Če dodevamo kravjemu mleku Kufekejeve moke za otroke, lahko razvitek kosti in pospešujemo prav ugodno.
Usem, ki se čutijo bedne in onemogle
ki so nervozni in brez eoeriije daje Sanatogen nove iivljenake moči in poguma. Sijaji:«* ga je ocenilo več nego 3000
profesorjev in zdravnikov. Naprodaj po lekarnah in dro gerijah. Brošnre razpošiljata irratis in franko Baner & Cie., Berlin SW 48 in gene ralno zastopstvo C. Brady, Dunaj, I. 219-3
Spominjajte se dijaške In ljudske kuhi nje prt igrah In stavah, pri svečanostih In oporokah, kakor tudi pri neprlčako-—-- vanlh dobitkih.- ---------
Borzna poročila
Ljubljanska
L - zdni ktiizi dua. fcoize 11 marca
tfk majska remtm.. . #•§*;„ srebrna renta   . . ¥'u tv«tr. kronski renti. .
•3«  ., ««■ . • • •
v-    e^r^ica kronska renta . 4»;,     . zlata
posojilo dei. Kranjske VISJi posojilo mesta Spljet
•Vfc      *        F Z*??r
«' ,« t bos.-herc. želeanisko posojilo 1002  .   . .
čtfki aiž. banici k t
4^
9 »
t zast. pisma
_al. de« kipotečne banke . . peit kom. k. o. i
10% pr......
, xast.   pisma Innerst.
hranilnice.....
♦V e Hit. pisma ogr. cen*.
det. hranilnice .   . . •S*/,*/, z. pis  ogr. hip. ban.
obl. ogr. lokalnih železnic d., dr. ...
*t*.,« g cbl. čsake ind. banke 4*/, prior. lek. felez. Trst-
Poreč......
*$•/, prior, dolenjskih *e4. . *}•/# prior. tur. žel. kup. 1 , - : #•/,•■', avstr. vos. za žel. p.
od L 18b0» t   .   . . ,    Gd I. 1864 ....
, tissk*......
_     B^rn. lEnaJL I. a mi »tj«
;  . h.
, egrske kip. banke . , srbske a fn. 1«>— w turške......
'rUsllika        sreči* .  . .
(redit .: •     •  • «
isomoške        » ...
krakovske B ...
Ljubljanske        , ...
Avitr. rdeč. kriia ,    . , .
t>£f     ,     » t •  » •
Rudolfov« w .  . .
Salcburška , ...
Dunajske kes*. a • «
Delate«.
kižne železnice.....
Državne železnice .  . . Avstr.-ogrske bančne del« Avstr. kreditne banke    . . Ogrske     . ■       • -
Zivnostenskc . Premogokop v Mosta (Br****} Alpinske montan   .   .  . . fraške žel. i*e\ ev.   .  . .
Rirna-Mu7Žayi.....
Trboveljske prem. m mi* t . Avstr. orožne ww. eVeSe-e Česa* sladkers*
1 marca 1907.	
Denar	Blag
	99 25
10010	10C3>
99 0i>	99 20
117 3&	117 66
95 -	95 20
113 26	113-46
9910	100 10 i
j 10450	101 50
99 85	ICO 86
99 60	10060
99 75	100*75
99 30	99 76
1 30010 i	101-
j 106--	107 —
; ico —	101 —
j 100—	100-60
100-—	100-20
1 100*-	100 20
100 —	101-—
99 90	
9875	99 75
30^-60	309 50
99 60	10C*č0
15?*50	154 50
265 —	267 —
160-50	if2 50
1 266	276 —
271 -	281- -
247	257 - -
99 -	106-
tf3 25	184 25
21 80	23 80
440 —	460— j
80	90-
92 -	101- 1
66 -	6170 i
46 —	48 —
26'7&	28 75
66	6*r-
84 50	9050
489 —	499 - :
164 -	155 -
680 £0	681 50
1771 —	781 —
682 50	683 50
8C8 45	' 809 45
»44 -	245■-■
76* —	766 —
619 35	620 35
H4*	i653 —
I 667 60	568 —
282- —	286 —
559 —	661—
139'0	140 —
11S6	11-40
19 08	19-11
2362	23 60
2410	2416
117*70	11790
96-30	96-50
262	2*53
4«4	
Žitne oene v Budimpešti
Dnefn.[ marca 1907. T-*■*■•*■» B».
Plenica u april   .  ,   . aa „ oktober    .   . „ 5»        „ april    ... ^ {Koruza   , maj     .   .  • •
„ r jnnj .... Oves      .   apHJ •
2 V, h viie.
Heteorolosiuio poročilo.
ViMn* n*d morjem 06-2   Srednji zračni Ua* 7SC0 mM
60 it-
60 . 60 .
60 R
60 . 50
7 62 7-86 6*77 6*24 5-40 7 58
marec 1	Čas opazovanja	Stanje barometra v tutu	T0. 2 o o. > a ee Sb	Vetrovi	Nebo
«J.	9. *v.	736 1	-06	al. jvzhod	jasno
10	7. aj.	736 8	—45	si. sever	del. oblač.
	2. pop.	733 3	66	sr. jzah.	jasno
m 11.	9. sv. 7. «j. 2. pop.	17297 7256 7262	0-7 00 60	sr. 'szah. al. Hvzhod al. vzsvzh	jasno oblačno oblačno
Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: 16° in 0 9°; norm,: 26« in 2*7° Padavina v 24 arah 0 4 mm in 0 0 mm.
t
Mila Fllic roj. Roiman naznanja v svojem in v imenu svojega sinčka Marjana ter vsem sorodnikom, prijatel em in znancem pre-tužno vest, da je njen iskreno ljubljeni, nepozabljeni soprog, gospod
Josip Filic
c kr. poštni kontrolor
dne 11. marca po dolgem trpljenju, previden > s tolažili sv. cerkve mirno v Gospodu zaspal. 854 Pogreb dragega pokojnika bode 12. marca ob 5. uri pop. v Pulju.
Pulj-Ljubljana, 11. marca 1907.
791—8
za stav boo delo sprtJaM takof
Leopold Lebar
kleparski mefater na Bledu Gorenj.
Zeniina
ponudba.
Zahvala.
Za presrčne dokaze sožalja povodom bolezni in smrti našega preljubega papa
dr. Josipa Derča
kakor tudi za mnogobrojno častno spremstvo k večnemu počitku izrekamo tem potom svojo najiskrenejŠo zahvalo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebno pa se zahvaljujemo g. župnnu Ivanu Hribarju in si. društvu tiskarjev.
Ljubljana, 10 marca 11)07.
Žalujoča rodbina
ne 2 i
Kupi se takoj
otroški voziček.
Naslov  pove  npravniStvo „Blov. Narodau. 849
Učenec
primerno izobražen, dobre rodbine, se takoj spre i me v trgovino z me Sani m blagom J. Pretnar na Bledu. 839-2
Mlad, soliden
trs. pomočnik
v trgovini z mešanim  blagom dobro izurjen in hiter prodajalec in
učenka
iz poštene meščanske hi£e se sprejmeta takoj pri tvrdki M. Elsner v Litiji. 8b3 -i
Jfatera neomojena žensk**» tudi j otrofom, ali vdova j otrokom j nekaj dote, stara do 35 let, se želi- seznaniti s samostojnim mladeničem, gostilničarjem in posestnikom v bližini Trsta. Lepa prihodnjost. 8ii a
Ponudbe poste restante »Primorec 76" Općina pri Trstu do t6 marca t- L
Zlata svetinja
Berolin, ?m, Rim hd.
Najboljše
kozm. čistilo za zone
Izdeluje: O. Seydl
Sti itarjeva ulice 7.
A I 60,7 7
819 1
Objava.
S sklepom c. kr. okrajne nodnije v Ljubljani z dne 6. marca 1907 opr. Št. A I 60 7 6 dovoljena je
v zapnScino zamrlega /^osp. c. kr. ma
jorja v p. Viktorja Ruperta Rpada joče hišne oprave, obleke, perila, mizarskega orodja itd.
Ta  dražba  se   bode vršila dne
14. marca t. 1. od 9.—12. ure dopoldne in od 3.-6. ure popoldne
▼ kisi si. 3 na Kongresnem trgu
▼ Ljubljani.
Vse te redi se bodo prodale le proti gotovemu  plačilu  skupila in  proti takojšnji odstranitvi  iz  stanovanja za mrlega.
V Ljubljani, doe 9. marca 1907. Ivan Plantan,
c  kr. notar kot sodni komi ar
Oaa. kr. avatrljaka    tf|    4riavw lalamloa.
Izvod iz voznega roda.
Veljaven »4 4n% 1. aMebra 1906. leta.
i* is pradpoian*.  Oeaoai vlak ia Isetai
c. kr. dri. žel., Trbiia, Celovca, Unca Prage, Dunaja sahodni kolodvor. ^ a-aa popoldne   Osebni vlak is Hrraie-
Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-so popoidno. Osebni vlak ic SeletaU Celovca, Inomosta, Monakovega,
a L|aMlaae ini. seJLi
r-trO ajutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Oorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. dri. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Bude je vi ce, Praga.
TM7 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Nove mesto, Straža-Tnplice, Kočevje.
K-so preipMdn*.. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. dri. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomo:;t, Bregenc.
i-OB popoHto? (3sebm vlak v smeri: Nove mesto, Straža-Toph e. Kočevje.
a OO pop ■ d e. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c, kr. drž. iel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Prsaa, Dunaj zahodni kolodvor.
f-os zvoSar. Osebni vlak v smeri: Nove mesto, Kočevje.
7 aa zvooor. Osebni vlak v smeri: Trbli.
«23 ponoći Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. dri. iel., Trst c. kr. dri. žel.. Beljak, moatost, Moaakevo.
»•ae* v L|nfcl|a»e Ins. ieL:
T-09 zjutraj. Osebni vlak is Trbiža. e-44 z|utra|. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja.
Trbiža, Gorice c. kr. dri. ž., Trsta c. kr. dri. t ••36 zvedor. Osebni vlak is Strele-Ta-aU«*
Novega mesta, Kočevja. ••46 zvečer. Osebni vlak Is Prage, Uaca, Dunaja jui. iel., Celovca, Beljaka, Trbise. Trsta c. kr. dri. iel., Gorice c. kr. drl. sel u-34 ponoOl.  Osebni vlak is Poatebty% Trbiža, Trsta c. kr. d. ž.f Gorice c. sv. d. C Odhod Ia Linbliaae dri. seleiveri 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-OS popoidno. Mešani vlak v Kamnik r IO zvooor. Mešani vlak v Kamnik, tO 4t ponoOl. Mešani vlak v Kamnik. (Vrr; v oktobru in le ob nedeljah ia pfjoaaOdav; Sohod v Mnbljaae ara. seled-fsri
6 40 zjutraj. Mešani vlak ia Kamnika. lO-ao prodpofdno. Mešani vlak Is •■io zvo6er. Mešani vlak is Kamnika. ••SO ponoAl. Mešani vlak iz Kamnika.
v oktobru in le ob nedeljah ia pi (Odhodi in dohodi so namireni v evropejskem deeau)
C. &r. ravnateljstva driavnih ielemic v Trsta.
Slama v balah
se po nizki ceni prodaja.
JVtartinova cesta 10.
I
z dobrimi izpričevali,  od 18 do 24 let starega, sprejme
Franc Benedioič
urar in trgovec v Školji Loki
825—z       na Glavnem trga.
Kotlar
uren in spreten, ki zna dobro izdelovati cevi in kolena iz tenke pločevine,
se sprejme takoj. 803-2
Ponndbe  z izpričevali na upravn. „Slov. Nareda" pod „kotlar".
Gospodje in dume!
Velikansko skrivno sredstvo ia peiaaaile aa obuditev ljubezni pri obeh spal k raspo-siija dinkrftno za 3 K v znamkak pod aa-dovaai
„Sreća 1907" poate restante Linbl[ana
Povoluorua  aeAkodljivo,  nspek   taka) brez dvoma. Na tisoče zahvalnik pis«M.   776 C
*u«  -*• »in «Xv   ■, .   »v-   «r» ~f
;     ponudba, j
Jrfoi srednje starosti, samce, j 3 2000  krcnami  denarja, t000 ' kronami letnih sta.nih  dohodkov j in s<=   postransko službo,  $e ^eli poročiti s pošteno Stovmfat dekletom ali vaouo brej otrok v \ Starosti 35—40 let in 3 nekoliko dote. 836—2
Pisma naj je k obilja jo pod nft[QrSki val š*> 99" poste restante, giavna pošta v Jrstu.
H'' '^fv *Y' '*¥'    H * * v • H*
•ms*  see   e^e   s To   a^Ko   *'^a  see  e>^o a-r-a   *^o aVS e>e*^
ii   1   21   J   1   i   I   1   i   i   1 j
ar
ei
M M M M M 44 M M 44 M
*5
m M
44 44 «4 44 *i 44 44 44 V 44 44 44
3
l±±±XX±±* I M
_ Kauarns
V Ljubljani
na Starem tgu št. 30
osok torek, sredo, četrtek ; 97 soboto in nedeljo 1
vso noč odprto.
Z odličnim spoštovanjem
Leo in Fani Pogačnik.
L__________A
oanrt *■ v-t itntJ ura nrmm^t
k
»•
5
K C
H H M M H
s
H M H M N H
H
B
K
K
E
H N *
8 S S
H
m
se oddajo v ulicah št. 7.
Vprašanja na
Adolfa Pcrlesa.
Prešernovih
hišnega lastnika
dva vajenca
sprejme tak. j Fran Belil« koraki mojster Tržaška cesta 7, LitA^ana
P. LUKAS
v Šeleaburgovih uiicah 6
popravlja gMoie Ia udaluje
Čevlje, prav dobre za hojo.
760—«
OVES
semenski „ttillkomm"
se dobi od 1C0 kg dalje po  26 kroc. prosto  LjubijaDa.   Trgovci   dobe zni žaue cene.
M Lavrenčič   M fc
Šiška pri Ljubljani.
VeliUo
kmatsko posestvo
z lastnim lovom v Stranjah, sodni okraj Sevnica, obstoječe iz hiše z gospodarskim poslopjem, iz 5 oralov njiv, 17 oralov travnikov, vrtov in pašnikov, čez 103 orale gozda, kakor tudi z v občini Še dnu ležečim vinogradom se proda iz proste roke pod jako ugodnimi pogoji. — Kupna cena znaša 9500 kron.
Natančnei&a pojasnila daje Mestna hranilnica v Kamniku.        844-i
tj^ v^ ^
Samo 6 dni
Havre-New York
Francoske prekomorske dražbe.
Edina najkrajša črta čez
Baze!, Pariz, JCavre v Ameriko.
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnita daje za vse slovenske pokrajine
W  lamo 465« is
v
oblastveno potrjena potovalna pisarna
tjubtjana      Dunajska cesta 18 Cjubtjaita
▼ novi hiai „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „rigoTce41.
99
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podmlnica v SPUSTU.
Stritarjeve ulico it 2.
Podružnica v CELOVCU.
nI
12-29 ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem kurzu proti poljubnim mesečnim odplačilom.
Dovoljuje predujme na srečke in druge vrednostne papirje.  Zamenjava valute in novoe po dnevnem kurzu,
dlskontuje kulantno devize v laikih lirah.
Vloge na knjižice in tokefM račun obrestuje od dne vloge do dne vsdiga po 4Vi %• Rentni davek plača banka sama.
Is daj atol j in odgovorni urednik: Ras t o Pnstoslemlek.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne1*
W-
IY