2, Ňtov.
Novo mesto, 8, januarja 1909.
XXV. letnik.
líhajiijo vsak petek; ako je ta dan praznik, pa dan i»o]»rej. — Cena jim je s poštnino vred za cclo leto naprej 3 K. NarO(:nina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaSa 3'50 K, za Ameriko pa 4 50 K. Dopise sprejema uredništvo, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu.
Gospodarstvo.
Lotimo se skupnega dela!
I-*ov8<i(l je že prodrlo prepričanje, (ia se je treba tudi kmetu prijeti zadružnega gibanja, ako naj si pomaga pri svojem gospodarstvu do lepsili vspeliov Združenimi močmi se da veô doseči kakor ëe dela vsak na svojo nik{j! Združenimi močmi se dajo eeneje dobiti razne kmetijske potrelj&ciue, na ta nac'in se dajo pa tndi razni kmetijski pridelki bolje v denar spraviti, kakor će jiii prodajamo na drobno in vsak za se. V resniei vidimo, da so se začeli zavedni gospodarji po drugili deželah povsod združevati^ in (ia danes skupno pospešujejo svoje koristi. Na ta način so iiastHie poleg denarnih zadrug fposiyilnic) mlekarske zadnige, živinorejske zadruge, kletarske in vinarske zadruge, jajèarake in pertitninarske zadruge itd. Mnogo zadrug je nastalo tudi že pri nas na Kranjskem, zlasti na Gorenjskem in Notranjskem. Posebno lep izgled nam daje pa v tem ozirn n, pr, Švica, ki je danes preprežena z raznimi zadrugami ia ki delajo vse z najboljšim vapeliom.
Če se je v Švici kmetijsko zadružništvo tako lepo razvilo, pripisati je to zavednosti ondotnega kmeta. Ali če primerjamo švicarske razmere z našimi, če pregledujemo ondotiie trdne kmetije z našimi, potem moramo priznati, da smo pri nas, kjer imamo malega kmeta z razkosanim posestvom, se veliko bolj potrebtii združevanja in skupnega pospeševanja svojih koristi.
Prav pri nas, kjer so moči dosti šibkejše in bolj razcepljene, je treba, da se združujemo in da iščemo našo rešitev v samopomoči, in 8Í(«r ne v pojedini samopomoči, ampak v združeni s a m o p o m o Či. Z najboljšim vspe-hom smo se začeli pri nas združevati dosedaj v posojilnicah, ki niso nič druzťga kakor denarne zadruge. Ravno tako se je treba združevati pa tudi v drugih zadevali; zlanti nam kaže snovati zadruge, ki imajo namen povzdigniti vrednost naših pridelkov in odpirati pota za ugodnejšo prodajo. V tem oziru so za nas posebno važne kletarske zadruge, ki bi se morale snovati po vsih gîavnih vinorodnih krajili. Važne so pa tudi mlekarske zadruge, živinorejske zadruge, praaičorejeke zadruge itd., ker nam vse take zadruge, ako bo potrebam primerno zasnovane, v pravih krajih ustanovljene in dobro vojene, pomagajo do večjih vspehov pri našem gospodarstvu.
S snovanjem zadrug se prične na kmetih sploh novo gospodarsko življenje. Gospodarji se začnejo bolj zanimati za skupne gospodarske zadeve in prične se širiti tista zavednost, ki je prvi pogoj vsakemu napredku. Zato pa tudi vidimo, da je po krajih, kjer se je razvilo kmetijsko zadružništvo, vse delovanje in gibanje med kmeti živahnejše. Kmetje se zbirajo in udeležujejo posvetovanj in
naravni posledek vsega tega zanimanja je, da se prične širiti polagoma napredek v enem in drugem oziru.
Vsega tega je tudi pri nas potreba, da ne zastanemo v boju za vsakdanji kruli in za naš obstanek. Ako se je mej kmetskimi narodi, ki so bolj imoviti kakor smo mi, razvilo zadružno delovanje, potem je tuđi pri nas, kjer imamo majhna in razkosana posestva, potreba, da pospešujemo svoje koristi z zadružnim delom in da si na ta način pomagamo do lepšili vspehov pri našem gospodarstvu.
Katero goveje pleme je za nas najbolje.
Na Dolenjsko se vpeljujejo se zmeraj različna vnaiija plemena, tako da nam zakon za povzdigo reje goveje živine, ki ga imamo že od 1. 1890, toraj osemnajst let, ni v tem pogledu dosti koristil. Po tem zakonu bi se morali licencirati le taki biki, ki bo prikladni našemu kraju in domači živini, v resnici se pa lieeneirajo in premirajo biki raznovrstnih plemen, naj so prikladni za napredek domače živinoreje ali pa ne. Tukaj se licencira sivca, tara simo-dolea ali pincgavca itd., skratka vse, kar se pripelje, samo da je žival telesno dobro razvita.
Naravna posledica tega je seveda, daje nana dolenjska goved^ vsa pomešana in da najdeš pri njej sledove najrazličnejših plemen. Da je to na kvar živinoreji in njenemu napredku, se samo ob sebi razume.
V Novomesto se je prignalo pred leti k zadnjemu premovanju nič manj kakor sedem različnih plemen, la tudi zadnjič v Št. Lovrencu, kjer je bila nekdaj samo enobarvna temeniška živina, si lahko naštel štiri različna plemena, precej čistokrvno zastopana, poleg tega pa vsakovrstno mešanico razne krvi.
Vsa ta različnokrvna goved, ki se redi po naših krajih, nam priča, da manjka naŠim živinorejcem se zmeraj potrebne zavednosti. Vse to pa prihaja odtod, ker pričakujemo ves vspeh le od plemena in ker se veliko premalo oziramo na razmere domačega kraja. Saj ni res, da je ves vspeh odvisen le od plemena! Ako bi bilo to res, potem bi morali povsod rediti le eno in isto pleme! Mi pa vidimo, da se redi po raznih deželah različna goved in sicer tista goved, ki se za dotični kraj najbolj prilega. Pomisliti moramo, da ima vsako pleme svoje dobre in svoje slabe lastnosti in da se pri vsakem plemenu naltajajo dobre in slabe živali, Ako bi to malo bolj uvaževali in vpoètevali tudi živinorejske in gospodarske razmere domačega kraja, potem bi se prav lahko odločili za to, da je ■■ peh živinoreji iskati bolj v skrbnem odbiranju domačili Živali in v zboljšanju domače živine s kakim podobnim sosednim plemenom kakor pa z vpeljavanjem tujih plemen in naj so se tako sloveča in imenitna. Po naših krajih je razširjena enobarvna goved sive in pšenične barve. Zato naj bi se pa pri tej
goveđi ostalo in naj hi se še nadalje zboljievata z vpe-Ijavatijem p(jiliii>nili bikov nmrbotienakega plemena. Na to bi ae moralo strftgo j^flecUti pri licenciraojtt bikov, pu tudi pri vsakem prcHiovanjii dulenjske {govedi.	—r—
Politični pregled.
Dne (Icc. je «osposka zbornica na Dunaju odobrila proračun in dnij^c stvari, kalvor je bila pred prazniki storila poslanska zbornica. Znamenit je ^-ovor biv.še^a ministerske^ifa predsednika {^'rofa Thun, voditelja desnioe, v katerem se je |>o-tctfnil za slovansko nujne ziulcvc. izrekel se za drugo češko, italijansko, slovensko, maioriisko univerzo. Ko taki državniki ]iriznavajo potrebno ravnopravnost, menda tudi viade ne bodo slepe in gluhe, tor narodom dale, kar jitn gre.
(ioriski in Ki-aiijski deželni zbor sta sklicana na ti. dan
iresenecenj. nbljanski sta uložila
januarja. V obeh utegne [iriti do velikih
Dežolni oilboi- in nu'fstiii svet I.
protest zoper imenovanje nemškega deželnega šolskega nadzornika.
V	Ljubljani je 4. jan. imeio svoje prvo zasedanje skupno vixislvo N. L. S. Siirejela se jo nastopna resolucija:
L'rotest .S. L. S. proti imenovanju ncmškeffa deželnošolfikega nadzornika; S. L. S. najodločneje protestira zoper imenovanje nemikega deželnošolskega nadzornika, ker za to mesto ni nika-koršnc stvarne potrebe. To imenovanje je stvarno in po načinu, kako se je izvršilo, kruto razžaljenje slovenskega ljudstva in neùiiveno ki-šenje deželne avtonomije. Zato S. L. 8. poživlja svoje poslance, naj vse store, da se ta krivica popravi, in naj z vso odločnostjo nastopijo proti vsem, ki so za to ustavno odgovorni.
Za načelnlkove namestnike se izvolijo od 47 glasov prelat Andrej Kalan s 46 glasovi, svetnik Franc Povše s 45, odvetnik lir. Viljko Schweitzer s 45 glasovi.
Načeinik dr. Šušteršic; jo pojasnil politični položaj in osnovo „Narodne Zveze" v državni zbornici. Vodstvo soglasno odol)n naslednjo resolucijo:
S. L, S. jiozdravlja, fia so se spojili vsi jugosiovanski ])0-slanci v enotno „Xarodno Zvezo-'^in parlitmentaiiio tesno združili s kluboma katoliških narodnih Čehov in Starorusinov. S. L. S. poživlja svoje jioslance, naj se gkušajo združiti še z drugimi politično in narodno sorodnind parlamentarnimi skupinami. „Slovansko središče- naj pa o.stane toliko časa v opoziciji, dokler se ne osnuje parlamentaren kabinet, ki bo jamčil, da bo mogla L. S. s pozitivno politiko uveljaviti svoja načela.
V	izvrševavni oiibor se ií!volÍjo:
Vseh 10 državnih poslancev in gospodje: Dr. ř^vgen Lampe, Jožef ilanUelj, Evgeu Jare., dr. Ivan Zaje, dr. Vladislav l'egan, Luka Smolnikar, Josip Šiška, Ivan Krcgar, Alojzij Čatar, dr. .A.lcš Ušeničnik, Janez Kalan, Ivan Poillesnik, Anton Belec, Mihaoi Dimnik, Ivan Ijavroncič, dekan, Anton Žlogar, kanonik, Andrej Až.man, Jan. Zabukovec.
Daije so skleno, da sc 3L januarja vrši kmečki stiiiiovski sliod s predmetom: 1. Zavarovanje za starost, poslov i. t. d. 2. Vzajemno delovanje kmečkih zvez". Podobno temu iio 2. fobr. za dcdavstvo poseben shod. K obema se povabijo zastoitniki vseh naših organizacij iz vseh slovenskih krajev,
Gleiie deželnega zbora poživlja vodstvo S. L. S. svoje poslance, da se takoj poprimejo pozitivnega dela v hlagor ljudstva, naj varujejo ugled tega edinega slovenskega parlamentarnega za-sto]»stva in avtonomne })raviee naše dežele.
Slednjič se je sprejela .še resolucija za slovensko vseučilišče v istem zmlslu, kakor ga zahteva „iNarodna Zveza-*, da se osnuje ob jednom, ko se vstrežo drugim narodom, a italijansko se nikakor no sme ustanoviti v Trstu.
\ kraljestvu (Vškein mej Nemci in Oebi ni prišlo^ do sporazuma, Nemci stavijo tako }>retinuie zahteve, da jih Oehi ne morejo sprejeti. Vsled tega ne bo deloval čc.ški deželni zbor in posledice so bodo čutilo tudi v državnem zboru.
>Iod Avstrijo in Srliijo je velika napetost, ker Srbija ne neha izzivati. Sri)ski zunanji minister Milovanovič je drzno govoril zopei' Avstrijo ter še zdaj zahteva, ko je Hosna vže pri-klopljena našemu cesarstvu, tla naj bi ona postala nekaka kneževina i>0(i vrbovno oblastjo turškega sultana. Avstrijski poslanik Fonjiich v Belemgradu je zahteval pojasnil in zagrozil s svojim ' odhodom — kakor se navadno godi pred izbruhom voj.ske.
Oita se, da je načrt o bosanski nstavi že iiigotovljen in predložen ohema vladama v odol)retije. Na čoln deželi bi stal ban, siično kakor na Hrvatskem.
Za iijišc vojake v Bosni se je nabralo veliko daril, 40.000 jitn je bilo razdeljeno za božično praznike; po železnici pa je dospelo za njo veliko živil.
Ki'iiiiftoskega ttiinistra-jiredsednika je napadel nek Korzi-janoc iz nia.ščevanja. Vstřelil je z dvori,šča proti njegovi pisarni, razdrobil Je okno, a ministra ni zadel.
({nsija hoče v JVi'zi, i vjieljati boljši red ter sili .saba, naj )»oIoži reden ]>roračnn. Uporniki so hoteli šaha umoriti, kar pa so Iireprečili stražniki ru.ski vojaki.
linska «Innia je odgoderia do začetka februarja. Ilolgiirski ))i'oritčnn odkazuje kralju I tnilijori, prestolonasledniku pa SJOO.noo frankov.
Tnrčijii je jioslala v Skoplje (0.000 novih imšk, ki se razdole mej Mobamedance v Sandžaku.
Si-bsko ministerstvo je odstopilo, a kralj haje noče s[irejeti odstopa.
Zabavi in pouku.
Pogledi v slovensko zgodovino.
II.
Ogledali smo si pokrajine, kakoršne so na sedanjem ozemlju slovenskem v prvili vekih krščanske .štetve imeli Rimljani, ki ,so takrat vladali širom tc(iaj znanega sveta. A 1. 47<j jio K. je kralj Odoaker premagal Kimcein tako konec naredil zapadno-rimskemu cesarstvu. Godile so so velike spremembe po deželah dosedanjega rimskega cesarstva vsled ji rosel j e va n ja narodov. ()(1 severa so razni divji narodi zmir bolj pritiskali čez Donavo proti jugu. Tudi Odoaker se in dolgo veselil svoje posesti, kajti močnejši ga je spodrinil, iti to je bil gotovski kralj Teodorik. — Ootovsko kraljestvo je olisegalo skoro vse deželo, po katerih sedaj Idvajo Slovenci. Teodorikova oblast jo segala ob Donavi do izliva Drave in Save pa noter do ja-dran.'ikoga morja. Pi.satelji naštevajo kot gotsko pokrajino Vo-necijo, Istro, Dalmacijo in Posavje, kakor so jo del Panonije okrog Siska tedaj imenoval. L'o severni Panoniji in vzbodnjem Noriku se gotska oblast ni razprostirala. Zgodovinarji tnlijo, da je Idi kralj Teodorik dober in pravičen vbidar, ki si jo pie-mišljeno prizadeval povzdigniti svojo državo glede trgovilio, obrta in kmetijstva. Kasijodor o])Ísuje, da je inla i)0»ebn0 Litra tedaj rodovitna in bogata dežela. — Kra^j si je posebno prizadeval, da bi izpoprijaznil svoje rojake .s podvrženind liimljani, Ibttel jo, naj živita oba naroiia skupaj, vsak po svojih šegah. Ostro jo kaznoval Gota ali Itimca, ki bi dritzega napadel radi vero ai] narodnosti. Njegovo vojaštvo je bil sestavljeno iz Gotov, državno službe pa so dobivali bolj ottiikani liimljaid. - Kralj Teodorik bil jo po veri arijanoc, pa vendar prizanesljiv tndi katoličanom. Umrl jo 1. 52(3 ter zapustil državo vnuku še dečku Atalariku, v čcgar imenu jo vladala njegova mati Aintilasuntii, Prvi minister pa jo bil Riniec že imenovani Kiisijodor. -
Za gotske dôbo sta Idvali po naših krajih dve jdemeni, namreč jirešnji prebivalci in novi na,se!niki. K pi'vitn je prištevati Himljane in ostanke prvotnih rodov. Govorili so latinsko iti bili že katoli.ške vere. Novi nasebiiki so l)ili gotskega rodu in arijanske vero (katera je tajila )»ožaiistvo K'ristovo). Ker so ztiia-gujoči (îoti zahtevali od podjarmljimih Kimcev zase tretjino vso zemlje, so bili ti nekdanji go,si>oiiatjî nevoljni iti diihtali, kako bi vzoli barbarskim itototn njih oblast. Ker so liili sami preslald, so pričakovali pijtnoči od vzhodtijeriitiskega cesarja v Carigradu.
Tedaj jo bil cesar Jitstittijan 1. (ali IJjiravda slovanskega pokolenja). Ta je iskal priliko, da l)i si podvrgel Vzlioiino ÍTOte. Kmalo so tiiu je ponudila s smrtjo tnladega Atalarika, po katerom jo vladala nail Goti njegova niatî .Amalasiitita, ki je bila Kimcem akoro bolj naklonjena nego Gotom Stojdla je v dolJko s Carigradotti. Da bi lože krotila poiiložne Got«, se je zvezala s svojim bratrancem '1'codatom. Toda ta, postavši kralj, so iznebi Atnalasunte, ko jo da zadušiti. — Bizantinski cesar Ju-stinijan se je hotel maščevati nad morilcoin svoje zaveznice. Tako so je 1. 5:-j.f) pričeta gotovska vojska, ki je trajala skori» dvaj.sot let. Glavni vojskovoilja je bil Belizur. Ker kralj '1'codat ni znal uspešno branili svoje države, so ga (iolj.; umorili in iz-
volili VitifiOM-a m kraljn, a tinii ta se ni mogel uspeSno ustav-^ati Bflizarjii in njcirovini četam.
Kralj Viiifioa jo I. 537 poslal del svoje vojske proti Dalmaciji. Z jrlavno vojsko okro^ IňO.OOÍ» mož je jui hitel iiaii Bc-lizarja in nad Kim, OWo^rcl je mesto, a g-a ni moji^el vzeti. Helizarju so takrat [)Oiiiafrali tudi koiijiki, med katerimi je bilo največ Hnnov, Slovenov in Antov. Tako ae i)nkažcjo prvić Wlovaiii v Nliižlii Bizantincev. Stanovali so na severu Donave bliiin lycnejfa izliva. L. 540 je bil Helizar poklican v ("arijirad, Njej^ovo nenavzoÈnost ho porabili Gotjc in si za kralja TotiJa prifiobe velik del od Biïîantincev iirisvojeno Italije. Zato .lusti-nijan znova pošlje Bclîzarja nad Gote, ki pa radi jtreslabe pomoči Tti mo^nd nič doseči.
Mej tem, ko ao ao Gotjo vojskovali z Bijiantinci, so Franki porabili to priložnost, da so se 1. r>48 polastili beneSke zemlje. V tistem času pride na HeneSko lldiges, lanjiobardskepa rodu, ki je dalj časa živel med Slove ni, da l»i se združil z firotovsko vojsko. Imel je jiri sebi 6000 vojakov, ki so bili večinoma Slo-veni, le nekaj je bilo Lan^^obardov in Ge|)idov. l^ehodil je s to četo sedanjo slovensko zcnilj*», da je jirišel na Beneško, kjer se jo nekaj ča-sa vojskoval z Bizantinci, potem i)a se zopet napotil mej iSlovene. To bi bil, kolikor nam zgodovina poroča, p T' v i slučaj, da so Slovani prišli na sedanja slovenska tla.
h. 550 je itri-šla čez Donavo velika množica Slovenov ter jiustošila po Balkanskem polotoku. Bajè jiL je i^otovski krat) Totila izvabil na biiiantinsko zemijo ter jih [»odpiral z denarji. K tem je hotel .liistinijana odvrniti od vojsko z Ooti, ko bi imel v bližini svojejra jflavncKa mesta Oari{,Tada ojiraviti 8 sovražnimi Sloveni.
.Justinijanovu vojska je slednjič pod poveljnikom Narzetom zrna-(?a]a Gote v lialiji, kaiera je jirišla po<Í oblast bizantinskih eesarjev, kateri so istotako gos])odovaÍi v pokrajinah sedanje s 1 o v e ti s k e zemlje.
Bizantinska ^dilast je trajala ])0 istcrakeni obrežju tja do Karola V^elike^ra, po drnjçih krajih pa le do 1. 6f)8, ko so LaujTO-bardi prišli v Italijo.	(Ddlje i>ri(k.)
Potopisne črtice.
(tJalji'.)
Gradec, ima okroff 120.000 prebivavcev, toraj je šestdeset-krat tolkšen, kakor Xovo mesto; in leži 400 metrov nad morjem, to je ÍÍOO metrov vi.šje, kakor Novo mesto. Od treh strani ga okle-Iiajo liribje, katerih najvišji je primeroma tako visok, kakor bolenjski Kuni. Na ju/,no stran Gradca, v smeri proti Mariboru so pa nizjirostira ravno in zelo rodovitno l>o|je,
Gradai, ki mi ni dal zdravja, ti ne bom daljo opisaval, Ije to .še pripo)nniin, da je bil nektlaj Gradcc, kar že ime jiove, lastnina Sloveneev. Zdaj bivajo tam pa večinoma zafifriiieni Nemci, ki i)i Slovenca radi vtojiili v žlici vodo. Vendar so pa vmes tudi dobri Ijtidje, katerih človekoljubje ni omejeno na eno samo narodnost, Eden takib mi je nasvetoval, da naj bi šel v Kneippovo zdraviiiče v Wiirishofen.
Ta misel se mi je zdela dobra. Vedel sem, da je zdravljenje [10 Kneiiijiovpm načinu kakor nalaSč za živčno bolezni. Nato sem si brez obotavljanja i»roskrbel vozni listek 11. razreda; in sicer, no čeř! gorenje ňtajersko in Solnograško, koder bi bilo bližoj, marveč za ju/>no železnico, po kateri sem radi nekaterih razlogov dobil [irosto vožnjo do tirolskega Kufsteina, ki jo na bavarski moji.
I'red odhodom iz Gradca sem šel še enkrat k zdravniku, da sem so mu zahvalil. —
„Tako, samo zahvalil si se mu, plačal pa nič?"' E, kaj bom jdačal. Saj veš, da so zdravniki v zavodih plačani že od zavodov; ob enem |)a tudi vcií, da sta moj žep in denar že davtio skregana med seboj. Ijastnik praznega že|)a |ia ne more kar tjavendan |>odariti kakega dvajsetaka, kar bi bilo .sicer iimestno v .drugačnih razmerah. Zahvalil sem se mu za nasvete, katere sem [irejel od njega glede svojega zdravljenja, na to mt je [»a odgovoril takole:
„V Wiirishofen greste? — Lo idite, jaz vam ne branim. Pomagalo pa vatn ne ho nič! Tisti stroški bodo preč vržen denar 1" Te licsodc zdravnikove so me zelo |)ot.rle, a mislil sem si: Tukaj ostati nii pa tudi no kaže. Saj se zdravim do malega že tetrt leta, pa sem .šc zmiraj tak kot sem bil. Naj ae pes obesi. Jaz grem v Wiirishofen, |ia je I Rečeno, storjeno.
Bilo je enajst, dni |»o sv. Urhu, ob eni ponoči, ko sem drčal z brzovlakom oii Gradca proti Mariboru ... Ko se jo danilo,
je bila zelena Štajerska že zadej ostala in na vse zgodaj zjutraj sem bil že v Celovcu. Tam je izstojiilo nekaj sopotnikov, tako sva ostala še samo dva v dotičnem kujieju.
Ko je drčal naš vlak miino Vrbskega jezera, je mojega s0[)0tnika, ki je bil neki zdravnik iz Budajtešta, zanimalo videti hnzarjo, ki so s čilimi konji dirjali i>o ondotnem vojaškem vež-bališču.
Iznenađen je zaklical:
„Glejte jih, mojih bornih rojakov, ki se tukaj žrtvujejo!"
Menda je hotel reči, ki morajo biti [lodložni tnjini oblastem. Knmlu smo bili v Bedaku. Tam se je vstavil naš vlak za deset minut in tako dal priložnost [pO[i«tnikoui iti k zajuterku.
Tam je prisedel k nama neki dunajski hribolazec, ki se je peljal na Tirolsko na ruKvedrilo. Ko stno se vozili i« v Pust-riški dolini na Tirolskem, smo občudovali na levi strani vlaka sivo, skalnato gorovje, na desni [m rodovitno polje.
Našemu sufpotniku, hriholazctJ se je [loznalo iz govorjenja, da je že večkrat iskal zabave po tistih gorah.
To naj ti pripomnim, Jurče, da ti ne bom oidsaval .še zdaj piistriške doline, marveč šele nazaj grede. Zdaj Itoin le to omenil, kur sem takrat kot bolnik ojiazoval, ki nima za nobeno reč toliko zanimaiýa, kot [ta zdrav človek.
V nekem kraju tiste doline smo gledali tri nenavadno lepe, blizo skupaj stoječe, skalnate hribe. Vprašal sem omenjenega hribolazca, kako visoki so tisti liribje.
Sa[)Ovedani višini sem se čudil in si nnslil: Ti presneta reč ti, zdaj [la Že viiiim, da nismo Kranjci najblizej nebes, ker imajo drugod tudi tako visoke, ali ]ia še višje hiibe.
(Ddljs i.riile.)
Dopisi.
1/ iliel». „Kmečka zveza" za nov»nieški sodni okraj je imela v nedeljo dne 13. î. m. shod v Wmihelii. .Shod se je vršil v novi dvorani, ki je bila nabito polna. Gotovo je bilo na tem shodu čez [letsto mož in ndadenčev. Predsednik „Kmečke zveze" g, J. Api»e najjirej pozdravi vse navzoče, ziasti g. po,slanca Mandelja in g. kandidata, sedaj poslanca .Matjašica, ki ga objedneni [iredstavi zborovalcem. K besetii se oglayi g. župan Zuro, ki [irav iskreno jmzdravlja g. Matjašiča in poživlja svoje občane, da [iridejo vsi na volišč« in volijo enoglasno g. Matjašiča.
Nato govori g. Matjašič: Prvič sem stopil nieil vas. da se spoznamo. Kmet sem. Poznam razmere kmeta, ker poznam svoje. Obljubljam, da bom vedno zasto|ial le kmečki Idngor. Če[irav sem iz metliškega oki aja, bom delal ravnotako za vaš okraj. Z veseljem bom hodil na shode, katere bodete tukaj lirirejali. Z besedami „vi ste moji, jaz vaš" je končal svoj izvrstni govor, /ia njim je (loročal g, dež. [loslanec .Mundelj v [let-četrtnrnem govoru o gospodarstvu v deželi. Dotaknil se je tudi šolskega v[)rašanjc z ozirom na kmečki stan, zlasti [ireosnove [ionavlialno ,šole, kjer naj bi se učili otroci tudi kmetijskih naukov in znanja državnega ustroja. Govoril je o vodovodih, o zadružništvu, o [losojilnicah, gosjiodarskib zvezah, vitmrejski zadrugi, deželnih kreditnih zavodih i. dr. Nekateri [loshišalci so se [Posebno zanimali za te stvari in večkrat tndi jiosegali vmes, kakor Gačnik, Blažič i. dr. Nato je govoril dr. Val. Rožič o pomenu kmečkih zvez za gos|ioilarsko in [»olitično življenje. Ako |io-samnik kaj zahteva, ne doseže nič; združeno se [la vse doseže, vse [iremaga. H koncu govora je še pojasnil opozicijo »Narodne zveze". Jugoslovanski jioslanci niso sto[iili v opozicijo radi kako osebnosti ali kakega ministrskega sedeža, temveč radi tega, ker ao se združili severni avsivijski narodi, da glasovali v državnem zboru za šeststomilijonsko državno podporo, od katere bi jia Jugoslovani ne dobili ničesar, od katere bi se mastili le jtoljski židje. Da se to ne bo zgodilo, je i)ri]>rav[jeiia ^.Nanidna zveza" tudi na najskrajnejšo obštrukcijo. Ker je bilo že |>re[)Ozno za nadaljne govore, se je moral po tem govoru shod zaključiti. Vsi so zadovoljni odhajali iz shoda z željo, da bise zo))et kmalu vršil
Iz Šiniliela. Drugo^nedel^o po sv. Treh Kraljih dne 17, januarja se bo vršil v Smihehi v novi dvorani shod „Kmečke zveze" za novome.ski okraj. Začetek [)0 iitanijah. Na .shodu govorita g. učiteli l^apajne o starostnem zavarovanju kmeta, g, kajtclun Tome o lovskem zakonu. Pridite v obilnem številu, zlasti kmetje iz šmihelske, .stopiške in vavtovške fare. Obravnavala se bodo Ic stanovska, za kmečki stan [irav jtereču vprašanja
Iz Toplic, 5. januarja. Danes je umrl najstarejši mož v župniji, Franc Legau iz Toplic. Ako bî bil živel do 30. avgusta t 1,, hi hil učakal redko starost 90 let. — Dno 28. dec. pa smo izročili hlaiini zciiiijicl starepa vojaka Franceta Grila iz vasi Dobjmiol, Tudi ta je dosejfel lepo starost 78 Jet, Kot vojak je bil H let pri godbi in pískal na prvi klarinet. Ko je (loslužil, se je vrnil v domovino, a zavrelo je na LaSkctii in moral je odriniti v vojsko k svoji kompaniji. V bitki je dobil kroglo v život in bi! odpusten od arniade. Doma se je posvetil kmetijstvu in skrbni vzgoji svojih otrok. Otroci so i^a srčno ljubili, kar je pričal glasni jok na dan pogreba. — Za, izpraz-lyeno ztiravniško službo sta prosila samo dva zdravnika: dr. Kai-sersberger iz Krškega, štajerski Slovenec in Čeh dr, Keysler iz Petrinje na kranjsko-hrvaški meji. Tačas hodi k nam vsako sredo zdravnik iz Žužemberka. — Lani je bilo rojenih 79 otrok, mrličev 51, poroke samo 4 — malo ljubezni.
Iz T<>]»lic. — Cerkvena vest — Veliki shod na božji poti sv, Antona v Mcniški vasi pri Toplicah bo letos ravno na nedeljo, dne 17. januarja, praznik presv.Imena Jezusovega. Vsako leto pridejo cele trume častivcev sv. Antona puSčavnika z bogatimi darovi na jirijazni griček nad Meniškovasjo. Ljudstvo časti tega svetnika kot pomočnika v boleznih domače živine. Da jim po tej poti res prihaja obilna pomoč, pričajo sv. maše, ki se v tej cerkvi opravljajo, blizu 80 na leto, in skoraj vse „v zahvalo" za ozdravljenje obolele živine. Nenavadni slučaji hitre pomoči ao v cerkvenem govoru opisujejo. Kak neverni Tomaž bi z glavo odmajeval, češ ta je bosa, toda resnica jo, ki se ne daizpodbiti, da je bila žival prej bolna, v par urah pa je zdrava. Kaj pa v LurduV Si upa kdo tajiti, kar se je ondi godilo in se še godi? Bog je velik v svojih svetnikih.
Belokranjski glasnik.
Iz metliške okolice se i»oroča: Naša „Kmečka zveza" je priredila 3. adv, nedeljo poučni shod na Suhoru, Predaval jo g. Fran Regali okr. sodnik metliški prav požudno o oporoki. Govorila sta tudi načelnik kmečke zveze g. Mihelčič in domač g. župnik Pavlovčič. Poslušalci so bili hvaležni za poučne in spodbudne besede. —
Iz Amerike se naši rojaki zelo vračajo. Pred prazniki se je vrnilo samo v eno vas deset ljudij. Priznati so mora, da so je v zadrýih desetletjih v Ameriki veliko zaslužilo in mnogo denarja poslalo v na-še krajo. Marsikatero posestvo je bilo tako rešeno ter ohratyeno družini, A tudi mnogo nravnega zla jo povzročilo mnogoletno življenje v daljni [»tujini.
Čujemo, da se priredi v Semiču socijalni tečaj. Toplo pozdravljamo uresničenje te nakane. Obilnišega pouka potrebujemo, dragi rojaki, sami se moramo potruditi, napredovati pri umnišem obdelovanji potja, travnikov in vinogradov, da dobimo obilnise pridelke, katere bomo, ko steče naša železnica, ložo spravili v denar, iu ne bo nam treba po svetu, zadovoljniše bomo živeli v svoji domačiji,
Vinatva imamo obilno, a kupca ni. Vabimo posebno vas sosedo iz Kočevskega, pa iz Ribniške doline, kateri ste že od nekdaj siovoli po dobrih vinih v svojih gostilnah. Tudi za naprej vam bodo belokranjska vina delala čast.
Ker je sadje obilno obrodilo, imamo tudi na prodaj izborne slivovke in drožovca, tudi s tem vam lahko postrežemo. Pri kuhanju žganja imamo tudi večkrat sitnosti s finančnimi stražniki, ki ita naj bi pomislili, da se zagreši na obeh straneh. Kaj bote rekli k temu, da finančni komisar povabi stranke ob 9. uri dopoldne v Semič, a on sam je še opoludne v Metliki? Koliko časa potrati ttbogj kmeti
DomaČe novioe.
* Tz dv(»i-;i. Oastital je v imenu kartuzijanskega samostana v Pieterjah k- Sestdesetletnici vladanja našega presv, cesarja Franc Jožefa I, mil. g, pro.št dr. Elbe r t v c. kr. kabinetni pisarni in obenem izročil^ krasno francosko knjigo s slikami: Lá vio de saint Uruno", (Življenje sv. Brunona). Potom c. kr. deželnega predsedništva je došla zahvala presv. cesarja s poročilom, da jo Njegovo Veličanstvo ukazalo knjigo uvrstiti v c. kr. fidejkomisno knjižnico. Tudi Njegovi c. in kr. Visokosti prestolonasledniku Francu Ferdinandu se je ista ktqiga izročila. Dne 24. decembra 1908 je mil. g. prošt od dvornega urada Njegove c, in kr. Vi-
sokosti prejel pismo z najsrčnejšo zahvalo in obenem fotografijo z lastnoročnim podpisom v krasnem z zlato krotio in grbom ozaljšanein okviru iz mahagonijevega lesa z naročilom, da je ta fotogratija določena za refektorij tujcev (obednica) v samostanu. To ča.stno naročilo jo izvršil mil, g. jtroít na praznik sv, Stefanu v veliko veselje in čast vseh kartuzijanov.
Cerkvi^iia vest. Kakor znano, so po starem običaju adventne zornice takó razvrščene, da je dovetdnevnica najprej v Šmi-helu, potem jiri čč, oo. frančiškanih in nazadnje v kapiteljski cerkvi. Verniki so zornice obiskovali miiogo-številno ter istotako prejemali sv, zakramente. Lepo petje, okusno ozalj.šani in raz-avitljeni oltarji blagodejno uplivajo na krščansko srce. Odlikovala se jo posebno fraiič, cerkev. — O božičnih praznikih so bile cerkve dobro obiskane. Pri pontifikalnih ojtravilih aitio oličudovali v kapiteljski ccrkvi izborno petje, Vsu čast in priznanje pevskemu zboru, iiožične pesmi vzt)iijajo pač vselej svoj poetični čar.
Prcmeiiiba posesti, Cuje se, tla je v Novem mestu Lehmanovo hišo mej vrti kupil sodnik dr, Abačič.
IJiiirl jo v Tridentu na Južnem TiroLskem gosp, Valentin Oblak, major v 3. bat, cesarskih lovcev, po daljšem bolehanju. Rajnki je rodom Novomeščan ter bil veilno vnet Slovenec. Sveti mu večna luč!
Tatvina. Pri žujianu Stemburjii v Kandiji je bilo jiokradeuih več reči. O tatovih še ni sledu.
Na Svetili ireli kraljev je priredilo kat. rokod. društvo običajni večer z igro „sv. trije Kralji", s petjem in zabavo. Igra je dobro uspela, pevcev že dlje časa nismo toliko število videli na društvenem odru, pa so tudi prav imenitno zvršili svojo ne lahko nalogo. Veseli nas, da društvo vstraja in da se je začelo novo navdušeno delovanje, le tako, pa vstrajno naprej. Vsa iiast takej prireditvi,
Silvestrov vřěer „Narodne čitalnice" se je iirav dobro obnesel. Igra „Zakleta soba v gostilni ]>ri zlati goski", je ljubka igra in so jo na.še mlade gospice prav dobro predstavljale. Pevsko društvo je ]»roizvodlo tri da^šo zbore dovršeno in z vnemo. Salonski orkester jo znan jio preciznem igranju in je pripomogel večji del k uspelemu večoru. Vznesen nagovor g. itredsednika je zaključil koncertni del, nakar je sledila zelo živahna zabava.
[tlesiiia liniiiiliiieii v Novem mestu. V mesecu decembru 1908 je 304 strank vložilo 124,32r) K 70 h, SHI Strank vzdignilo 104.7fi8 K 86 h, torej več vložilo ig.S.'ifi K 84 h, 8 strankam so je izjdačalo hijiotečnih posojil 9900 K. 3G6 menic se je eskomp-tovalo za 105.436 K. Stiinje vlog 3,381.408 K 97 h. Denarni promet 581,619 K 3R h. Vseh slraiik bilo je 1296. . Y cesarico Elizabete bolnico v Novem mestu, katera se je otvorila 10, novembra pr. 1, je Idlo v irie.seeu novembru sjtrejetih 16 bolnic, od katerih je itila 1 zdrava odpuščena, ir> jih je pa ostalo v oskrbi za mesec december. O.skrbovalnih dnij se je nabralo v mesecu novembru 146; na eno bolnico pride torej povprečno 9'06 oskrbovalnih dnij.
t Hnžičiúca v eesavice Flizaliete bolnici v Novimh mestu se je vršila na sveti večer na prav sijajen način. Ob pol 6, uri so se med igranjem harmonija in petjem č. usuiitjenih sester odprla vrata sobe, v kateri je stalo Í)0gat0 okinčano božično drevo in kjer so bila razpostavljena darila za revne bolnice, ivo so utihnili zadnji akordi harmonija in petja je mil, g. i>roSt dr, Klbert imel ganljiv nagovor na liolnice; povdarjal je ]»osel»no, da pač čuti z bolnicami, kako jim je težko pri srcu, ker ne morejo vži-vati tega svetega večera zdrave doma pri svojcih, vendar so jim tudi novomeški dobrotniki in dobrotnice omogočile s [iri-spevki, da se lahko tudi v bolnici vesele tega večera. Povdarjal je nadalje naj bolnice zaupajo na Boga in naj gii prosijo, da bi On kot nebeški zdravnik podelil svojemu zemeljskemu namesti niku moč, da bi jih mogel osvoboditi gorja in bolezni, katere jih tarejo. — Po tem ginljivem govoru so se razdelila darila in sicer: vsaka bolnica je dobila peciva, jtiškotov in drugih .sladkarij, otroci primernih igrač in knjig, vsaka izmed ubogih bolnic po vrhu tega eno naglavno ruto, en par _nogovic in ono žepno ruto. - Da so se mogle bolnico tako bogato obdarovati, je pač zasluga novome.ških dobrotnikov in dotirotnic, kateri so ali z denarjem ali z drugimi darovi pripomogli do lepega vspeha. Imena nekaterih so danes priobčcna v „Í)ol. Novicah" ; oni dobrotniki jia, ki so izrecno zahtevali, da se jih ne sme injenoma navesti, so priobčena pod „Neimenovania)", Na Božični dan jo mil. g, prošt daroval v bolnici sv. ma.šo, katere se se udeležile vse bolnice in vso čč. sestre; med sv. ma.šo je prejela večina bolnic sv, obhajilo, po sv, maši pa je mil, g. prošt postavil sv, Rešiije Telo v taber-nakell kapelice.
' Danivi Zli cesarica Kliziihiili* Ixplitiro v N(iv<'iti jiiestn.
y,ii !)oaično drovo: Giii. dr. Gioi)evnik 2 K, Aložina I K, Krasovcc 1 K, Josip Hni'>,niiann 1 K, Mihael Mramor 1 K, .Tosi]) Turk 1 K, Alojzij 1'iriiat 1 K, J^'raii Perdan I K, Fratic Levoc 44 v, Iv. lírajífer 1 K. Fr. Piiitar I K, Kos-IjOĚna v, Lnti. Kalčič 1 K, Heiii. Abraiii 2 K, ilr. J. '['avi-ar 10 K, Neimenovan 5 K. Krama riù-Hai j o vica 2 K, Odrine 1 K, Neimenovan 1 K, župan O^weiitz jitidvo in svcčice, dr. Ahazhizh 2 K, Damo: Au^r. Kaléič t K, Uelči l'iirkova narodila oldtíkce za punèkc. — ^a hohiico: ë- (Ivor. 8vet. Gcrdcsit- 10 .steklenic kompota, y steklenici linoga vina, vec , íírozdja in jaiíoik, neimetiovana gos]ia eno torto, pomaranče in nekaj steklenic vina, g-, Neža Kiisscl kra.sno rnonštranco, mil. K- prO'-^t koline, već steklenic vina in en Ňartei, gp.; Jos. Bergmanii voĚ niriia in i-aja, Jnrij Picek >:a IC .šiioccrijskega blaga, Franc Heidl vrčki) za av. mašo in eno .svetilko, žiipan Ogorentz provizijo oii skiijtila blaga /a bolnico 400 K, Franc Bojanc-Kt. Peter f) K, g. Ana Vodnik en modroc, Jvan K'okliè veiikratna brei!i)lačna _ voâtija na kolodvor, preblag, gosiia Josi|iina Hočevar v KrSkem / lep ciUorij in kadilnico, preč. g. kanonik Virant za ka])Dhco 40 K, i iiotar dr. Knhar iiO K, za moderno stcrilizatorje je daroval ne-\ imenovan dobrotnik po iiiilost^ivem gospodu proštu znatno 1 avoto 3M00 K. Ignacij Hladnik daroval večjo množino sekiric ' <not}, giič, Pei»ica Majzelj Hela cerkev večjo množino snbili če; špelj, g. Katarina Oblak en velik 8od, gdč. Marija Seidl en velik sod. Ako bi bil kak darovalec oz. darovalka izimščena, prosimo ojiroščenja, ker je vodstvo in oskrbništvo bolnice preobloženo z ileloni. Milim dobrotnikom se izreka za velikodušne darove najtoplejša livala! Naj bi jim Oni, ki jo nad nami, po[)lačal njihovo 4iarež\jivost — obdarovane bolnice so jih pa spominjajo v tihi molitvi, I.»a si morejo bolnice tudi svoj duševni razvoj krepiti, se je ustanovila knjižnica, za katero prosimo najuljudnejše pripravnih knjig, — (Uredniška listnica: Vaš dopia jo bil za 1, številko (»rcpozno izročen.
Zii kajtelo jo dobiJ niil, g. prost dr. Elbert dalje: od preblag, ííospe GerdoŠič loj) kolih; od g. GaUnerja v Tržiču 500 kron; lep velum, krasno vezano albo, krasen ])laSčck za ciborij, lep mileči tnasni plašč: koretelj in nekaj jierila je za sedaj kot vo-tiiteli bratovščine sv. 1Í. T.^ daroval g. jirolat Flis; gg, kanonik Virant, duhovni svetnik Halehar, Bergmann, rodbina Schantcl-nova in Fabianova iz Ljubljane, lepe maštio plašče; g. fcJeidel lepo garnituro vrčkov za vino in vodo pri sv. ma.ši; neimenovan kanonik dva para kanontabel.
Iloiiianje v mv. Ueiielo za veliko noČ 1909. Vlak bo Sel z Dfjnaja dno !Í4. marca v Trst — potem v Aloksantirijo in_ v razne sv. kraje. Povratek 27. aprila. Nada\ina obvestila se izvedo (iri Antonu Krasa, kapelan JJnnaj Vil.
Koledar zii kmetova,Icii líHU) je ravnokar izšel. Ta našim knictovaJconi priijubtjena, lična in trpežna knjižica obsega tudi letos kratke in iioučne članke in tabelo o živinoreji, gnojenju, živinoziiravni.štvu, kletarstvu, sadjarstvu, o davkih, inorjonjc lesa, zadružništva itd. Ta koledar, ki se rabi v umnemu gospodarsvu skoraj vsaki dan, je kmetovalcem zelo priporočati. Cena trpežno vezanenm koleiiarju K I'fiO, 8 poštnino K 1'tíO.
Gospodarske drobtine.
—	Naročiiikoiii za iiiiieiiia fiuojila naznanjamo, da je Toniasova žlindra že tukaj in da jo je dobiti v skladišču na kolodvoru, (lena loo k^r znaša 770 K.
—	jïvciiljatije riiiskih kleti. Na.ši vinogradniki se silno boje žvepla, dasi je;Avoplo eno najvažnejših potrebščin_vsakega dobrega kletarstva, Žvojilo nam izvrstno jiomaga tudi pri čiščenju kioti, oziroma za čiščenje zraku v kleti. Naše kleti so navadno zaduhle in polne pleanji in drugih glivic, ki vplivajo slabo na vino. Zlasti vlažne kleti so jiolno plesnji. Tako kleti kaže sem in tja zažvejilati, da se unieijo glivico. Zlasti kaže pred pretakanjem take kleti žveplati, da se klet razkuži in očisti. Žveplo se zažge v ta namen v kaki lončeni skledi ali na opeki (žleb-niku). Okna in vrata morajo biti dobro zafirta. Drugi dan se klet odpre in dol)ro i»rezrači. Pri žveplai^ju kleti je paziti na to, da se hitro umaknemo, ker jo žvopiov dim Škod^iv za p^uča,
Ć0 ga v večji meri iidihamo. _	.....
—	Kulern iiiiidiM) gii«illtt J« lioljst, ka|iii1, ah kalijova
sol Î Pri nas so je kajnit tako priljubil, da ga gospodarji rajo naročajo kakor kalijevo sol. Zato je važno vprašanje, katero gnojilo je več vredno. Kajnit je ceneje, tako umh eden m drugi;
za tisto ceno se ga dosti već dobi kakor kalijeve soli. lies je to, ali to jo navidezno. V resnici jo kalijeva sol ceneja. Pri gnojilih ni gledati namreč na skupno težo, ampak na množino redilnih snovi, ki se notri nahaja, ker le ta ima vrednost in le ta se idačuje. Kes nas stane v Novemmestn 100 ksf kalijeve soli 13'50 K, kajnit )ia samo 6 50 K, ali za to ima kalijeva sol 40 kil kalija v sebi, (ločim ga ima kajnit samo ISi'/a kile. Če preračunamo, koliko nas stane 1 kilo kalija, vidimo, da nas stane v kalijevi soli blizo 34 h, v kajnitu pa h. Ker ima kalijeva sol trikrat toliko kalija v sebi, jo jo treba trikrat marg. Če rabiš za 1 ha 400 kg kajnita, potrei)uješ kalijevo soli k večjem 150 kg. Seveda je ])ri teh gnojilih gledati tmii na težo zemlje in na njeno vlažnost, Kajnit dela zenitjo boli teiiko in vlažno, zato se kajnit bojj priporoča za lahko in srednje težko in bo(j suho zemljo. Kalijeva sol je ]»a dobra za težko zem^o,
—	»trobi niNO zii jn-awetii. Oiistav(jonim prasetom ni dajati ne ržonih ne pšeničnih otrobov, ker se enim in drugim pripisuje, da lahko povzroče hromoto jiri prasetih. Priporoča ae iia, dajati jim vsak dan nekoliko ajma, ])0 10 gramov na dan, ker 80 s takim dodajanjem varujemo iired mehkokostnico,
—	Najboljša klajii za ndsiiivljeiia pniseta je mleko, krompir in ječmen. Mleko bodi na pol jiosneto. Na dan se pokládá 1 kg mleka. Vi kg ječmena in 1—P/a kg kronijiirja. Namesto ječmena so daje lahko tudi ovsen zdrob, turšičen in ajdin zdrob. Po osmem tednu se daje posneto mleko, ki pa mora biti sladko. —
—	Žvřifljaiijp mltidegn vina. Letos se priporoča vina, ki nategujejo, nekoliko zažveplati. Vsled zgodnje beratve in pre-inalega odbiranja se marsikomu vino ne drži tako kakor druga leta. Pretočeno vino porjavi. Posebno šibka vina se rada izpre-inene. Hitro se v tem prepričamo, če jiustimo vino par dni v kozarcu stati. Če vino spremeni barvo, naj se pretoči v zažveplan sod. Žvejileni dim vzame vinu slabo barvo in ga napravi sta-novitnejše. Seveda je treba s takim vinom počakati, da se izgubi vpliv žvejila.
—	.Pai-iiiiiki kot volovska uprctía. Ko se je kmetijska šola leta 1886 na Grmu pričela, uvedlo so je takoj v šolskem gosi»odaratvu notranjsko uprego volov, to jo takozvane janiičke namesto dolenjskih telong. Dolenjski gospodarji uvideli so kmalu, da 80 jarnički — katerim so dali ime berlonke — nejirimerno jiraktičnejši način uprege volov, kakor pa telengc, in poprijeli so se jo skoraj v občo tako, (ta jo telcnge že malokje videti. Jjetos opisal je nekdo v nekem nemškem knietiškem časniku jarmčke ter popis tudi s potrebnimi podobami jiojasoîl. Posledica temu je ta, daje neka velika ogrska sladorna tovarna šest dvojic jarmčkov za poskušnjo naročila, katere nek kolar in kovač v novomeški okolici ravno zdaj izdelujeta. In tako je pri<:akovati, da se bodo kraiyski jannčki ali berlonke tudi po Ogrskem širile.
Ameriški novičar.
Iz (luridgř, Pa, se poroča: Tukaj je umrl rojak Fran Sterniša 8. decembra 1908. Doma je bil iz Dovža, fare Stopiče pri Novem mestu, Zapu.šča ndado udovo Marijo, v stari domovini [la starišo in jedtega brata pri vojakih. Star še le US let, jako marljiv delavec. Pokojnik jo bil v tuk, društvu št. i!0, katero mu je oskrbelo lep krščansk jiogreb na pokojiališče v Ir-vinu. Da si je oddaljen ta kraj čez dve uri od tu, so vendar rojaki prišli v obilnem števil« skazat mu zadnjo čast,
Nesreča. Slovenec Mihael Balob je spodbijal neko pod-jioro, vtrga se nad njim skala in ga udari na desni nogi tako močno, da mu jo bo treba po zdravnikovej odredbi v bolnici odrezati.
Delavski («Uii'h'k /veziiie vlado objavlja, da je v minulem upravnem letu obrt in železniški promet v Zjod. državah zahteval od řio.ooo do 35.000 človeških žrtev. Delavcev jja je bilo več ali manj ranjenih do 2 milijona. Skoro hujše, kakor vojna. Premalo se stori za varnost delavcev.
Iz It(p(tk Spriiitï!^ WjH. 8e^]>oroča; To mestice je oddáleno od New Yorka okrog ii300 niîlj. Šteje okrog 7000 bivaicev, mej njimi je 800 Slovencev. Pravijo, da je tu do 35 raznih narodnosti, Delajo v rudnikih, nekateri )»a se pečajo s trgovino. Imajo že 4 društva, ki pospešujejo napredek in izobrazbo naših rojakov. Poučuje 80 od božičnih praznikov tudi v angleščini, ki je oudi potrebna. Mestni odbor jo na pro.šnjo ondotnega trgovca in člana .šolskega sveta Mr, Keržišnika dovolil učno sobo v mestni hiši.
Ijisti iinroča.j», da so do božičnih praznikov iz Amcrilto [loslali božičnih liarii v Evropo svojim sorodnilîora in znancem 17 milijonov (iolarjcv._ Najve« tega denarja je Slo v Anglijo, Avstrija so imennje še "le na 4. mestu. Bog ve, koliko je ňlo na Slovensko?
Itazinen* v Ameriki [lojasnuje tudi to dejstvo, da jc 1. 1908 od 1. januarja do božiča v Evropo odpotovalo «,54.238 inozemcev, prišlo pa je v istem času io 394.241. Tako zaznamuje nasciniška postaja na otoku Ellis Island.
Dosediinji jinMlstMliiik H(M)sevelt se pripravka za odhod na lov v jtizni Afriki, kamor ae poda na spomlad.
Za Ijubljíniske žrtve. V Pueblo Colo, so ondotni slovenski rojaki iiabialí dol. 33'25 in sicer za ranjence dol. 15 za spomenik dol. 18-ii5.
rraztfocioviiisko iiipsto. Iz Washing-ton-a se poroča, da je senat dovolil veliko vsoto v svrho izkopavanja prazgodovinskega mesta, ki so nahaja tam, kjer stoji mesto Casa Grande v Arizoni. Prišli so na sled iiinogii» prastarim poslopjem, katerih največje je 200 čevljev dolpo. V tem poslopju je 12 sob iz trdnega zidu. V srednji sobi stoji neke vrste sedež, kateremu pravijo Indijanci „prestol kralja Montezume".
Čehi iiašcmu cesarju. Iz Chicage javljajo, da so ondi živeči Čehi v sporazumu vseh ameriških svojih rojakov na posebnem ljudskem shodu sprejeli resolucijo, v kateri prosijo cesarja Kran .Josipa, naj iidlostao [»ostopa z oniirii Čehi, ki so ob prekem sodu v Pragi postali žrtve raznih hujskačev.
Siiiri. Waukegan Hl. Tu jo umrla pri svojih dveh sinovih mati Stržinar po doliri bolezni. Bila je 19 mesecev v Ameriki.
r«ljskn isciif'ilišii'. Poljaki, katerih je v Ameriki že okrog 3 mitionov so prosili državno tajništvo, da smejo ustanoviti potjske višje šole, oziroma univerzo. Ustanovila bi se v Chikagi ter stala okrog 600.000 dol. Računajo na 2000 dijakov
-f-l-
Raznoterosti.
Snii-t. V Belem grad« je ob nastopu novega leta umrla slavna igralka Vela Nigrinova, rojena Ljubljančanka. Bila je izborna tragcdinja, kinč srbskega kralj, gledališča, kamor jo je poklical naš rojak Davorin .Jenko. Pokopana jo bila na državne troške ob ogromni udeležbi hvaležnega srbskega naroda.
Žrelpunji? tjutiljanskih srečk je bilo 2. januarja. Glavni dobitek 40.000 K je zadela št. e0.515. — Istotako kranjskih 4% obveznic. Po 20.000 K so žrebane st. in 82, po 10.000 K pa St. 75 in 4.=).
Strašen potres v jnžtii Italiji. Izobražencem jo znano, da se nahajajo v južni Italiji ognjobljuvavnîki, največja med iqimi sia vezav blizo Neapola in Ktna na otoku Sicilija. Ondotna tla so vnlkanična. Zato ni čuda, da se zeni^ja večkrat potresa. Zgodovina pripovednje o mnogoštevilnih potresih; večjih, ki so povzročili mnogo škode štejejo že čez 40, Eden najmočnejših je bil I, 1783. V spominu je še potres 1.1905, ki je v Kalabriji napravil veliko škode. Po zadnjih božičnih praznikih dne 28, dec. zjutraj okrog 5. ure jc razdejal potres dve lepi pokrajini Kalabrijo in vzhodnji del veleotoka Sicilije. Podzemski in podmorski vzbruhi so razrušili mnogo mest in nebrojno selišć. Najhujše so prizadeta mesta Alesina, Katanija na otoku, Regř^io in Palmi v Kalabriji. Ko beremo poročila, se krči človeku srce nad nepopisno nesrečo, ki jc zadela prebivalstvo omenjenih jiokrajin. Ako pomislimo na potres 1. 1895, ki je našo deželo, osobito jia Ijjubljano, obiskala ta šiba božja, moramo priznati, da ni bil ni senca proti zadnjemu v Italiji. Najhujše je prizadeta Mesina, mesto ob moraki obali nedaleč od ognjenika Etna. Prebivalcev je štelo do 170,000. A zdaj je razvalina. Porušena so vsa javna poslopja, uradi, cerkve, šole, vojašnice. Razdejan je vodovod, plinova naprava, železnica. Nastala je eksjdozija (»lina ter povzročila na vseh krajih velikansk požar. Ker jc bil razdejan brzojav, ni se moglo prositi hitro ]»omoči od drugod. — Kar ni bilo na suhem po-končatiega, je uničil pa podmorski vzbruh. Morje je na metre visoko pijusknilo čez obali in zalilo vse bližnje oddelke. Nekatere točko mosta so se pogreznile. Več kot polovica prebivalstva je pokopana pod razvalinami; večina je mrtva, drugi grozno ranjeni. V morski Inki plava vse polno mrtvih trupel. Kar je ře botj žalostno je okoliščina, da večina re.šenih jetnikov ropa med raz-valinatiii. — iMej potresom jta je bil povrh še silen naliv kakor iz škafa. Ko se je zaznalo za nesrečo, so prihitele razne vojne ladije ruske, francozke, angleške, nemške in italijanske na pomoč.
Osnovali so na ladijah bolnišnice, kamor spravljajo ranjence irt jih jirepeljavajo v bližnja mesta, največ v Neapeý in Palermo. Ruske potnorščake hvalijo kot posebno jiožrtvovalne. Reggio v Kalabriji na nas])rotni strani jo istotako popolnoma razvalina. Cel mestni oddelek ob morju je zginil v valovih. Vsa obal Ka-labrije je postala ravna. Zemlja okrog Reggia se je ndrla za. več metrov. Vsi morski svetilniki so zginili v valovih. — Mesto Bagnara je zgorelo, kakor kup slame. Palmi je čisto razdejano.
—	Na siciljski obali okrog Mesine so vse vasi zginile v morju. V morskem prelivu mej Mesiiio in Kalabrijo se jo morsko dno spremenilo. Vse žrtve cenijo na 200.000. Polovica utegne biti mrtvih. Pomisli, dragi čitatelj, da je ta številka približno podobna vsemu prebivalstvu naše Dolenjske. Mnogo ýudi je vslod strahu in groze zblaznelo. — Ker ne morajo mrličev sproti jio-kopati, razširja se neznosen smrad, bati se jo kužno bolezni, — Umevno je, da z nesrečno deželo sočustvuje vesoljni svet. Od vseh strani prihaja pomoč, da .se sploh reši, kar se rešiti ila. Italijanska kraljevska dvojica, se jo koj podala na kraj nesreče. Sam kralj je v Reggio in Mesini pomagal pri rešilnih delih. Kraljica se je pokazala pravo usmířeno sestro. Rešilnih del so v .sami .Mesini vdeležujo 10,000 vojakov. Vojno in trgovske ladije jadrajo od vseh strani na pomoč. V vseh deželah se snujejo pomožni odbori. Med jjrvimî ]»odporniki je bil naš cc.sar, ki j& (oslal 50.000 K. Sv. oče papež je za prvo silo odredil lOO.OOO ir v pomoč. Kmalo potem pa, ko js ))o lastnih poročevalcih iz omenjenih krajev izvedel « nepopisni bedi, odločil 1 ndlijoii lir ter ukazal v bolnišnici sv. Marte sprejeti kar največ mogočo ranjoncev. Kardinal Merry osebno obiskuje ponesrečence. Tržaški mestni svet je jioslal îîO.OOO K, kreditiii zavod 10,00(J K, nadvojvoda Jožef 2000 K. Bolgarsko sobratyo 50.000 frankov. — Na Nemškem se je osnoval pomožni odbor. Berolinski magistrat jo dovolil 50,000 mark. Neimenovan v Uraitdanih 30.000 mark. Avstrijski liloyd je poslal dva parnika za })revažanje ranjencev. Dno 3. januarja ])a je začel bljuvati ogrgenik Stromboli, poti zendjo je strašno bobnelo.
SmeĚnice.
{Praktično.) Prijatelj A.; „Zakaj pa vendar nosiš tako visok ovratnik, da kar polovico obraza v njem zakrijeSV — B,; „Kaj ne veš, da to ni samo moderno temveč jiraktično, ker ni treba človeku vedno vratu umivati,"
(Časovno.) Gospa k ndadi dekli, ki želi vstopiti v službo: „Zdi 80 mi, da še imate premalo izkašenj zii mojo službo." — Dekla: „Kaj še, gospa! Vsaj sem samo v pretečenem nie.'jecu .štirikrat službo sprcmenilal"
(Pd bi)žif5iuc,i.) Mama: „Zakaj pa jokaš tjiibi Pepček?"
—	Pepček: „Ker mi jc ttožično doto toliko lepih stvari prineslo
—	in se tedaj že zdaj bojim, kako bodem topen, ko bodem vso to pobil in uničil!"
(Izfiovoi'.) Novinec prosi stotnika za nujni dopust, da gro domov. — Stotnik: „Zakaj pa zdaj domov V" — Novinec! „Imam doma slepo staro mamo in ta bi me silno rada videla v vojaški opravi."
O vremenu.
Za mesec januar. Novo leto prične z lepim mrzlim vremenom in zna trajati do 8. januarju. Potem postane bo|j mlačno in ne])rijctno vreme s sneženo padavino. Od 15. da|je se barometer vzdigne precoj hitro in pritisne mraz. Okolu 20. v hribih in gorah snežni dnevi, v dolinah ]>a bo\j deževno vreme do 24. Na to se nebo ščisti in je jasno in zelo mrzlo in tudi nekoliko burno. Zadrgo dneve pa se nebo zopet převleče in postane oblačno in mokro neprijetno vreme, tedaj tu in tam tudi z deževno in sneženo padavino.
Kritična dneva sta dva. januarja je kritičen dan tretje vrato. 22. januarja je kritičen dan i»rvo vrsto.
Sejmi na Dolenjskem,
Sejmi v mesccu januarju* 2. v Ribnici in Radohovi vasi; 4, vNoveiti mesLtt mesečni sejni in vsak pondeljek pra,šičji sejm; 7, v Črnomlju; 12, v Metliki; 11). veliki letni sejm v Novem mestu (no 18., kakor smo zadnjikrat pomotoma poročali); 21. sejni v Kandiji pri Novem mostu ; vsak četrtek je i»a sploh tržni dan živil, deželnih pridelkov itd.
TRST,
Loterijske številke.
2, janiiarja	78 76 51
52
2. àttv.
dolenjske novice.
17.
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu.
VIS. g, Anilr. Pipan, iiijinik v jk a K. V14, «. .lan, Vi(ler)i»r, župnik 6 K. Keimenorati 10 K. Vi«. delintj ,M. Brïar 20 K ' G. Franc Mnžiiia, jiMestnik
2	K. V1Ě, ř. lifii. Šalebar, za janu^arij 10 K. G. "ficiial íižinek uabjal t iea^l driiibi 10 K. H, ¥r.	trijovec 10 K. G. Fr. Globeloik i«. Brsljma 1 K. Slavna prva (ioleiijulia posojilujca v Metliki 20 K. Slavna pow.iilnica )« l'i-a-inlii:ua v ViSiiji gfjri 30 K. Dr. Jos. Marinko.
Tujci v Novem mestu.
Hijtel Koklič: H. Praimsei»!, Bi)(f<imii Hemec, Emil Piruat, Ivan Vernik, Franc NVrdnik, Kranit Tome Ljubljane; I. pl. Lebmano, è. kr, «kr. glarar iz Tuimiiia. .1. Jakše; Matija Ôtrmtigdj i* Metlike, I. Melicher lï Tolmi:.a.
Odveznice za novoletna in godovna voščila so vzeli:
J. Oiiiirentï 2 K. E. Mehora ) K, J. Pi(^ek 1 K A. Ž^»' 1 E A. n.iřevar 1 K. a. Wirirtiai;ber ' K. .T. Beit^ 1 K, K. Ob ak 1 1 K. F. B.>žič 1 K, F. KeuiU 1 K. .Ï. Ravi.iker i K, T. Oçrin 1 K, I S«id 1 K, K. Hrm 1 K, J. Berifmaa t K, U. Hurvat 1 K, L. Barbonû 1 K M. Seidl ) k: a. Kalčii ) K, <ir. a. P«znik I K, L. FerliE 1 K dr. V Acl^.liiz 3 K,
8. llraii„*ec 2 K. J. ČećeiiS 2 K. V. Abram 2 K, Valka A 2 K, B. Ska-liiikv 2 K, R Mnrffelj 1 K, M. Pegan 3 K, O, Skale 3 K F Mof.ina K, F. Breimk 2 K. M, Mivjcen 1 K, dr. ,T. Marinko 1 K, L. Pettaaer 1 K, 1). Uolia 1 K, F. Aniiianti 1 K, K Sedlak 1 K, barmi Rechbacli 2 K, V. Bor-Stner 1 K. L. Bloudek 1 K, I. Urba.. I K, dr. F Eller 2 K A Sjiroc I K, .1. Pauak I K, (i. &>lift I K, dr. Vavpotie 2 K, dr. KavuiiS 10 K, J. gkerlj
3	K, V Gaiiiiini 2 K. Î). DolinSek 1 K, dr. VolĚiĚ 9 K, A, l.evee 1 K, E. Rizzidi 1 K, A Kmler 1 K, V. G.ilia 1 K. M, Kalan t K, J. Kozina 1 K.
Amalija Štravbar zahvaljuje se tem potom najprisrčncje za vse izražene ji ustne in pismene čestitke ter prejeta darilca povodom svojega dvajsetletnega službenega jubileja. Predvsem .se zahvaljuje tvrdki J. Krajec nasi, za lepo darilo, cenj. i^dč. kolei^injam za krasni-sveži áopek, ter vsemu čast možkcmu o.sobju tvrdke J. Krajec nasi, za poklonjena mična spominka.
llii/^liis inestnoij:a /iipanstva.
Ker je na-stojtilo zimsko vrGiiie, opozarja |>. n. jí. IiiSiic lioHestniko in oskrbnike, fia kaiiarkoli za|.adc snep, liotiiiik ali l)e.ši»ot tik posestva, hiše, vrta, ataniínia ali dnij^ih prostorov nciiiiKioiiia očistijo snejra, ali io vsJcťi te^ça poJíci, uli kadar .se napravi jiolwiica, tudi takojo tiosijiuj s peskom, pctitîlom ali kako dnitri) tako Htvarjo. Kadar zapado sncfi ponoči ali 80 napravi polodica, opraviti je osnaženje in jwsipanjo vsaj do 7. ure zjutraj, pri tiej>rcst.aiiem sneženju o.snažiti in jiosijiati jo liodnik ali pe.š-pot večkrat na dan tako, da ni nevarnosti za jiohco. (i!i)
.JoH. Ocorciilz, župan.
■ y
i!
Ustanovljeno J V" A IT SV£jT£jO
Í899	brivec in vlasuljar	Í899
iídeliijB Tsa vlaHiiijaraka dela. knpuje meSaue in rezane žensk» lase po naj-TiSJi ceni. V zalojfi ima vse tnaletne stvari, [msebtiy tivetivnu laaui original Bayrum tekoijina proti iíipidanju las in prbnt, prliat izi^iiie t.ekum euumesei-ne vp,irftbe popolnotiia po njegovem navtidilu. Cravi Amerikan-Petrol tndi proismien za rast immladka lt.8 iinssbno pri oirocili-	(11-24-4)
Neprecenljiv Nusiol, barvilu za lane in brade, preknia rte dosedanje iznajdbe, čudovit nspeli Bedajuostl, neškodljiv, zdrarniĚlto preiskan.
Zraven te|fa pripuroi-i svdJ Brivski Salon, nrejeii z najnovejfiini kom-forti, s hitro, čiato, dobrn postrežbo ždefi luiioRobrijnega obiřiiía.
Rudolfovo, Glavni trg. (Nasproti mestne liiše.)
Otvoritev nove gostilne!
1'oilpisani slav. občinstvu vjjmlno naznanjam, da sem odprl
dné 1. januarja 1909 v lastni hiši novo gostilno pod imenom pri „Kolarju" v Kandiji ob Zagrebški cesti.
Gostilniški ]irostori so udobno urejeni. Voznikom jo na ra^jtolaj^o obširni novozř,'rajeiii hlev z prostornim dvorisi-em. Za izvrstno ]>ijaĚo in okusno jed po nizki ccni, ter dol)ro jmstrežlio Ijodeni vedno skrbel, da zadovoljim ccnjene goste, da si ohranim za vedno njih naklonjenost.	(4G-2)
Za i]inogoi)rojni obisk se najv^jiidncje priporoča
Antoii StHilar, goBtilniĆar in kotarski mojster.
F
I.
.1
ňn ïia. pro
Q z dvema sobama in malo njive „a,,, okrog hiše. ^ Natančneje se izve
( lri-i-1J	^	v
U HeppÈi nasi St. 30. SmitiBl pri Hopem mestu. ~Franc Golić v Razborju,
zadnja pošta Št. Peter pri Novem mestu, oskrbnik pri ff. biiromi I.azannijii, ožuiijeii brez otrok, star 43 let
iší-íí sln/l)(» na Jlrvaškein ali v Slavoniji.
Isti je dobro izurjen v gozdarnkili in lovekill stvareh ill vinotfradstva ter službuje vedno pri {^raičinali. Sedanjo fiiiiiilK) zapusti dne 1. marca 1909.	ťH-3-i)
Hiša številha Z33 v Nauem mestu,
obstiiječu \z treli vecili, treli manjMh sob, velike zaprte ^yerande in pritikliii s kopalno sobu. Vas novo opravljeno z dvema vrt<(Voma. Odda se takoj v najem.	(a-02)
Poiirol}iiosti se poizvcdo v u[iravniStvti tejja lista.
[îH
„Posojilnica y Ërnomtjii,"
registrovaná zadruga z neom, zavezo,
8jílo.šno naznanja, da bode leta IWiít posojila in in hranilne vlojro ravno tako obrestovala, kakor dozdaj in sicer bode dajala jxisojila pn 5VL'"/ot |M-t |)0|Mi)ariii variiosH po 5 lininilno vloi^e (pl»n'si(pviila botlc po 4Vs"/(j ri'ittiii iliivi'k samu )»lii<>iilji ; ludi hodf' koii> rein îcta obresti k irltiviiící príjttsoviiht, ne lia bi morala sirankii s knjižico priti iiH jo poslati. Posojila izvršujejo so hitro in z iiaj-niaiirjšinii stroški, ker posojilnica potrebna )dsnia santa zamaiij napravi. [îranilne vlojre imajo po-])olno varnost, kajti rezervni ziiklad in rteleži znašajo d»	K, liiša^je tudi vredna
okoli 50.4KK) K in razitn tei;a jainéi še vsaki zadružnik, katerih je «ez I4(M), z vsem svojim i»rein«ženjem. V 24.letih svojejia obstanka zadobila je jtosojilniea toliko zauftanja, da ima vez I V2 milijona iiraniJuili vloi; in ila je imela koncem leta 11KÍS ťřez "2 milijima kron liromeiu. Denar se laliko po po.šti vla^ra in vzdihuje, 8 čemur se mnogo potov în stroškov prihrani. Priporoča se tedaj ta stari denarni zavod, o katerem ste že prcpričeni, da daje v vsakem oziru najboljše iij^odnosti in popol. varnost.
Nafelstvo :
Kmie Avgust,	.leršiiiovié Aiiloii,
odbornik.	rnvuatelj.
.»aliieiii; iliirtin,	Millier Kari,
odbornik.
^ti-2-I I
odbornik.
lir'
lil
1 kg siresR ikubljenega perja K 2, pulhele^a K 2 80, beleija K 4, fiiien» K 6, najboljšeiitt skobljenega K 8, niveiia puba K 6, belega K 10. prsnega pnha K 18,--Od 6 kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene DOStelie	ntpobjene. iz «elo gostega, iako
-Z-ï— trpežnega rdečega, umdrega, belega ali
rumena naukitig-btaga, 1 perniua velikoit ITOX^l^cm z 9 hlazi-usina, velikost 80X^8, napolnjena 2 jako lepim mebkiui perjem K 16, 8 polpubiim K 20, B piibom K 34. potanieine pernice K IS, 14, 16, blaz ne K 8, K 3 50. K 4. Proti poTietju razpošilja poiame prosto [■ri naročilu ud K 10 nadalje,	1-19-2)
Maks Berger v Dešenici Stev. 226. Češki les.
2a ncngaiaioće đeaar naitij. — Cřniki zastonj in poátnine prosto.
Dobro i/uťen mlinar, kisežeiikurm
^^ nadnilinarja
v umetnera valjčnem mlinu, se takoj sprejme b primeru« plač«. I232-3-3J Naelov v upravnistvu „Dul. Novic",
■ ■m !■ m m i Kupuje pšenico, orehe in lrll^l|lF I vse druge deželne pridelke M WW I i po najvišji ceni vsaki dan
(2010^5) Jalsob Paučić v Undolfovein.
ZdPDvnili [lrJos.Straseli
v Novem mestu
glavni trg št. 88 nasproti kavarne
izvršuje od 1. januarja 1909 naprej
»n^i zobozdravniška in zobotehnična dela.
osestvo na prodaj !
Zaradi starosti lastnika «e proda poBcutvtf v (iobrťm stann, obatojtce z vrta in njiv okolii hiše, 7 johov velike mlade lioste in vim grada.
Cena je 7-000 kron. Natančneje pri
]QnBzu âircelj, posestniitu Ï Ostrovcu. F. Trebnje.
Domoljubi!	Pozor!
Najbolj varno naložen denar
Je v slovenski	(^34.33)
Mestni hranilnici v Novem mestu.
Za varnost 'denarja :jamći in je porok mestna občina novomeška z vsem premoženjem in z vso davčno močjo.
V to liraniliiico vlagajo tudi sodišča denar iiiladolet-11ÎI1 otrok in varoviuicev, ter župniiča cerkveni denar.
Kdop sam ne more ali nima časa iti dvigniti denar, kjer^ga ima sedaj naloženega, naj kar izroči knjižice drugih hranilnic mestni hranilnici. Ta jih sprejme kot gotovi denar. Na obrestih dotični nič ne izgubi. Knjižice drugih hranilnic ali denar se lahko pošlje tudi po pošti na mestno hranilnico.
Hranilnica se nahaja v mestni hiši na glavnem trgu.
Udajatelj in caložaik Urban Horvat.
Odgovorni urednik A. Žlogtr.
Tisk J. Krajac nasi.