Spedmoue in abbouamento postale Poštnina plačana v gotoTinl ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena I lira DRUŽINSKI TEDNIK I Leto XV. V Ljubljani, 14. januarja 1943-XXI. štev. 2 (687) danes: Prosinec mrzel, da poka, sadje v jeseni in moka. Slovenski rek • DRUŽINSKI TEDNIKI ; Izhaja ob eetttkm. OrednittTO la 2 uprata v Ljubljani, MikloSičeva 14/111. J l*o3tni predal St. 845. Telefon St 83 32. ! — Račun pustne hranilnice « Ljubljani S ES. 16.393. - bolfOplfOT ne »lafarno, S nefrankirunib dopisot ne »prejemamo. Za { odgovor Je treba priložiti ‘l lin v znamkah. NAROČNINA *U leta 10 Hr, 'h leta 80 lir, T«o leto 40 Ur. V tujini 04 Ur oa leto. — Naročnino h treba plaCut! »naprej. CENE 0CLAS0V V tekstnem delu: enostolpčn« petltna Trsta ali njtu prostor (viSma 3 mm in tirlna 65 mm) J Ur: * r.glasnem delu 4.60 Ure. V dvoharTi.i-ni tisku rtne pc dogovoru. — Notice: vrstica 1 Itr Mali oglati: beseda 0.60 lire. Oglasul davek povaoit «e posebtj Pri večkratnem naiočllu popust. Naša nova pravljica: St&novitni kositrni voialek 'Gl. str. 4.) ODBITI SOVRAŽNI NAPADI V TUNIZIJI Uspešno bombardiranje sovražnih letališč in pristanišč Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 7. januarja svojo 957. vojno poročilo: V Sirtiki povečano delovanje izvidnic. številčno močnejše sovražne sile dalje pritiskajo na naše posadke v Libijski Sahari. .. Sovražni protinapadi v Tuniziji, ki jih je sovražnik izvršil z večjim številom pehotnih oddelkov, niso uspeli. Naše čele so povsod vrgle sovražnika nazaj do njegovih izhodiščnih postojank. Oddelki našega letalstva so bombardirali angleško-ameriška pristanišča v francoski Severni Afriki, zlasti pa pristaniške naprave v Bonu, kjer so povzročili silne požare. Sovražna letala so naredila nekaj škode v srednjih delih mesta Tunisa. Pri sovražnem letalskem napadli sc ie porušilo nekaj arabskih hiš v Kuiru-ranu. Tudi prebivalci so utrpeli neka i žrtev. . Nemški lovci so v spopadu s sovražnimi letali sestrelili 5 letal, eno je pa sestrelilo obrambno topništvo. V pantelerijskih vodah sla dva naša MASa zadela neko sovražno letalo, da le v plamenih treščilo v morje, napad drugih sovražnih letal sta pa odbila. Pomorske enote pod poveljstvom poročnika Ksaveriia Marotte so potopile v srednjem Sredozemlju sovražno podmornico. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil ie objavil 8. januarja svojo 958. vojno poročilo: Zmerno operacijsko delovanie na bojiščih v Sirtiki in Tuniziji. Odbili smo sovražne napade in ujeli nekaj sovražnikov. Oddelki italijanskega letalstva 'io ponovno bombardirali pristanišča v Bonu in so skupaj z nemškimi oddelki napadli sovražne motorne kolone. Uničili in poškodovali s©~ v nizkem poletu mnogo sovražnih vozil. Naša letala so v borbah včerajšnjega dne sestrelila pet sovražnih lovcev. Vzdolž alžirske obale so nemška letala z uspehom bombardirala dva sovražna trgovska parnika po K.000 ton. Parnika sta se takoj potopila. Severnoameriški štirimotorni bombniki so včeraj bombardirali nristani-ško ped roči e in os red n ie dele Palerma. Porušilo se je nekaj zasebnih luš, prebivalstvo ie pa po dosedaniih ugotovitvah utrpelo 46 mrtvih in 262 ranjenih. Tudi na Licato je sovražnik vrgel nekaj zažicalnih bomb. Nekai poslopij ]0 iHJškodovanih in en prebivalec ranjen. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil !*. januarja svoje t>5!>. vojno poročilo: Na frontah v Sirtiki in Tuniziji so ugodno potekli spopadi izvidnic. V Libiii so naše napadalne eskadre i. vidnimi uspehi napadale zbirališča sovražnikovih oklepnih in motoriziranih vozil, nemški lovci so pa v živahnih dvobojih na libijskem in tunizijskem nebu sestrelili 21 letal. Med sovražnim letalskim bombardiranjem obljudenih središč v Severni Afriki so naše obrambne baterije zadele in uničile dve sovražni letali. Sovražna letala so ponovno napadla otok Lampeduso. niso pa povzročila znatne škodo iu tudi človeških žrtev ni bilo. Ena naša podmornica se ni vrnila v svoie izhodišče; po vesteli iz sovražnih virov je velik del njene posadke ujet. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 10. januarja svoje !)(>(). vojno poročilo: Slabo vreme je oviralo operativno delo na frontah Severne Afrike. Naše letalstvo ie uspešno bombardiralo letališče Maison Blauche in pristanišči Bougie in Alžir. V zadnjem ie povzročilo velike požare. Nemška lelala so uspešno napadla zbirališča sovražnih čet in motornih vozil. Mnogo vozil je pogorelo mnogo iih je pa delno poškodovanih. Dve sovražni lelali so sestrelili naši lovci. bojnih operacij tega dno se ni vrnilo eno naše letalo. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil II. januarla vojno poročilo: Delovanie izvidnic na bojiš tiki. Na vIuniziiskem področju sovražno oddelke, zaplenili nekai orožja in uieli nekai sovražnikov. Oddelki italijanskega in nemškega letalstva so kljub slabemu vremenu ponovno bombardirali in uspešno obstreljevali s strojnicami prednje sovražnikove vrsle. Nemški lovci so v bojih sestrelili pet sovražnih letal. Sovražni letalski napadi na otok Lampeduso m Tripolis niso zahtevali človeških žrtev, pač je pa škoda znatna. V bližini kraja Capo S. Cito CPaler-mo) so prebivalci našli ostanke nekega angleške"!, dvomotornega lelala in trupla šestili članov posadke. Sovražno letalo je zadelo obrambno topništvo. Bombardiere ita-liano in volo con-tro una base ne-miea neH’Africa settentrionale. — Italijanski bombnik na poletu proti nekemu sovražnemu oporišču v Severni Afriki. . .. i * * WmA mmm liki obiska Kralja in Cesarja v mestih. deželi in naseljih vse Sicilije. Slišali smo vzkliki? proti Angležem in proti Angliji tako v najbolj skromnih , naseljih kakor v velikih mestih. Niso bili samo mladi in tiajmlaiši. ki so izražali s klici svoja čustva, temveč tudi starci in žene. Neomajna vera v zmago! Kaj izhaja iu kaj lahko zaključimo po dnevih, ki smo iih prebili na Siciliji med obiskom Vladarja? Da narod nadvse globoko veruje v zmago. Vojaki, ki žive v zdravem ozračiu in okolju se navdušujejo od misli na junaška dejanja za veličino domovine. kali v svojem dialektu »Živel Kralj!« Zenske so skušale spoznati Vladarja in ko so njih oči odkrile tako drago jim lice. se ie zdelo, da iih ie prešinila želja, da bi ga vse videlo. Kazale so z rokami in mu dolgo vzklikale. Nepozaben dogodek v Palermu V Palermu se ie dogodil najbolj ganljiv dogodek. Med tem ko je Vladar pregledoval postroiene čete na Polu Svobode med silno množico, ki se ie zbrala ob cesti, so začele tuliti alarmne letalske sirene. Vladar ie stoječ v svojem avtomobilu s prvim po-bočnikom ob strani nadaljeval ogled Manifestacije ki jih ie sicilski narod j postrojenih čet. množica pa je navdii- VLADARJEV OBISK NA SICILIJI Navdušeni sprejemi vzvišenega gosta. — Pregled pomorskih in letalskih oporišč Messina. 6. jan. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Stefani.) Kralj in Cesar je zaključil v Messini 5. januarja dolgo in zanimivo potovanje po Siciliji, ki se ie začelo prav tako v Messini 28. decembra. Vladar ie opravil to potovanje, da bi se osebno prepričal o izvedenih ukrepih za obrambo otoka in da bi si ogledal v raznih področjih ob obali in v zalediu zgrajene utrdbe in zanoro. Kazen tega je Vladar ob tej priložnosti ostal nekai oni med svojimi četami v ozračiu gorečega navdušenja in voinega duha. v katerem živilo vojaki na kopnem, oa morju in v zraku ter tvorijo posadke na področju Sicilije. Pri tem ie treba poudarili visoko pomembno deistvo. da ie bil Princ prestolonaslednik nekai dni pred prihodom Vladarja med četami na Siri-*1J * - K' 8°.,,nu podrejene kot poveli-n i1-,11}, J.l armad, ter je med njimi , u -va!' '»Cesar, ki ie blagovoli za Božič izreči svoio vzvišeno tolažilno besedo in izročiti svoie darove voimm ranjencem v glavnem mestu. je ob novem letu snet nrišel med ■6voin vojake. Vladar ie potoval najprej po vzhodni Siciliji, potem pa po srednjih in južnih predelih ter končno po vzhodnih in severnih predelih. V vsakem področju, v vsakem odseku obrambe m tudi v "lavnih utrjenih postojankah Cf: ie Krali in Cesar pomudil in se zanimal za ooiasnila ki mu iih ie dal Poveljnik armade. Ogledni si ie večkrat naprave, utrdbe in zapore, v ka-■*lj! s0 ze nP,?,ivel obenem so spremljale čete. so začele igrati stari marš. ki je tako drag srcem Italijanov. Navdušenje množice se ie širilo po vsej veliki cesti in zadnie piske siren ie preglasilo skupno vzklikanje množic. Trušč motorjev naših lovcev, ki so letali nad mestom v vseh višinah, se ie slišal kot bojna pesem ob navdušenih krikih. Ogled pomorskih in letalskih oporišč Na svojem potovanju ie Vladar obiskal nekatera pomorska in letalska oporišča, kjer so drug ob drugem z mornarji in italijanskimi letalci stali v vrsti nemški mornarji in letalci. Na • v • •fiOllU I Iu > i n zi vo na vdnSon ie stavile. Vindariu Srečanja Vlarlnm G’obok patriotizem sicilskega prebivalstva Vojak živi na Siciliji v okolju in ozračju velikega patriotizma, če ie kak narod, ki se veseli iu navdušuje v . . , vmi .vojaki n* to Kralji«. V Niscemi so vrli kmetje ča- 1,1 .deVm,> narod Sin-1 kali na Vladarja na meji svojega lije. Ijazen tega je tu, pa nar bo to okrožja, zbrani na gričih ki obkro-sovrazm propagandi pnietuo ali ne- žaio cesto prijetno, sovraštvo proti Angležem iz-1 Koliko mladine je bilo okrog Vln-redno globoko m se ie še ogromno j daria. Še nikoli se ni zgodilo da bi povečalo zaradi barbarskih napadov I bilo zbranih toliko dečkov in' otrok na obljudena središča Sicilije, ki niso Na tisoče in tisoče jih ie bilo povsod imela in nimajo nobenega vojaškega j koder je šel Vladar mimo. Vsi so' ga znacaia. | crledali najprvo malo boiečft. j>otern na io sovrastvo Sicilcev proti nasprot-jko so iih ohrabrili klici in navdušo-niku, se ie tembolj poudarilo ob pri- nje odraslih, so so zdramili in vzkli- le rali k in obenem pokazali veliko i nek(',ln letalskem oporišču je Vladar sovraštvo proti sovražniku. Prebivalci' pregledal močne postrojitvo letal in Littorie so vzklikali ime svoie lastne grajskega osebja nemškega letalstva. Uoltro.se ie Vladar pomudil v mor- nariških oporiščih ob spremstvu visokih oficirjev admiralitete in vojaškega novpliniitvn mrtrnoriel-n Al\i>omkn dežele, izmenjaje z vzklikom Živel poveljništva mornariške obrambe. Potovanje Kralja in Cesarja po Siciliji je trajalo osem dni, v katerih je prevozil vsak dan v odprtem avtomobilu povprečno 250 kilometrov. Vsako jutro ie bil odhod ob 8. in prihod v kraj za prenočevanje med 16. in 17. uro. Vsako jutro ie Vladar zajtrkoval na prost-1 m Pst! pst!« je zaklical. Imel ie sikajoč glas. Z enim samim skokom je bil pri meni v čolnu, ki bi se bil pod njegovo težo skoraj prevrnil. Bil je velik in širokopleč. Ne glede na moj ugovor, ie odvezal Giovannijevo veslo, ga potegni! iz blata in še preden sem mu mogel preprečiti, odrinil od obale. >Kaj naj to pomeni?« sem zarohnel. »Kdo ste? Ali vas ie sam vrag poslal?« Namesto odgovora ie zamrmral nekaj besed v narečju, ki ga nisem razumel. Veslal je tako urno. da se je prostor med nama in med otokom kai liitro večal. Pri tem so me neznančeve leskečoče se oči čudro topo merile, vendar v njih ni bilo nič sovražnega. »Hitro! Mudi se! Ne ganite se s svojega mesta!« sem ga naposled razumel. Videl sem. da imam opravka z izrednim orjakom. Veste, da nisem posebno močan. Zato sem se moral pogajati. Za vsako ceno sem moral izvedeli, kaj prav za prav namerava ta mož, ki se ie nepoklican polastil Giovanniievega čolna. Saj vendar ne gre. da bi nekdo na vrat na nos pobegnil z menoj. »Hudiča! Razložite mi že vendar, kaj nai vse to pomeni.« sem se razburil. »Kaj vam prav za prav mar ta gondola?« Razdalja med nama in med otočkom San Servolom se ie povečala že za kilometer. Neznanec ie dvignil veslo in deial: »Prav nobenega smisla nima. da bi se vam predstavljal, gospod. Preveč se mi mudi. R^čem vam lahko samo. da ste mi prisrčno dobro došli In da mi vas le poslalo samo uebo v pomoč za ta posel.« »Za kakšen posel?« sem presenečeno vprašal. »Pomagali mi boste dvigniti kronske dragulje piačenskega kneza!« »Mislil sem. da nisem prav slišal. Neznanec mi je prikimal, potegnil veslo v gondolo in mi z zaupno zvijačnim pogledom dejal: »Na mestu sva. Prav dobro poznam ta kraj. Na dnu te morske plitvine leži zaklad. Njegova vrednost je neprecenljiva.« »Čemu ta neumnost?« »Zasledujejo me. ker vedo, da vem za mesto, kjer leži ta zaklad. Čakal sem ugodnega trenutka. Ta trenutek je prišel; na cilju sva. Zaklad bova takoj dvignila. Takoj, ali razumete? Pripravite se!« »Jaz?« »Kdo drugi ko vi. gospod? Sai mi vas ie nebo poslalo za orodje. Skočili boste v morje in dvignili zaklad!« »Jaz? V morje nai skočim?« Priznati moram, da me ie mrzlo spreletelo. Nikdar nisem bil dober plavač. Če bi skočil iz gondole, bi me to najbrže stalo življenje. Zdaj nisem nevaren in nastaja pri nepopolnem! beremo v časopisih, so po navadi in Plačajte naročnino! NAJZANIMIVEJŠI ROMAN »ROŽA SVETA« poln opisov diviih bojev in lepe ljubezni, ie izžel. Dobite ga po vseh knjigarnah in trafikah! več dvomil, da imam opravka z norcem. Poleg tega še celo s takšnim, ki je bil že v normalnih okoliščinah vse močnejši od mene. Sai veste, kako močni so norci, kadar besne. Bliskovito sem preudarjal. Spomnil sem se starega pravila, ki pravi, da je najboljše. če norcu vse pritrdimo. Po njem sem se ravnal. Moral sem si pred vsem pridobiti časa. »Potopiti se — pri tej razsvetljavi? Seveda, lahko. Boljše bi pa bilo počakati, da bo vzšel mesec.« »Ne delajte se neumnega!« Njegove oči so se hudobno zasvetile. Stopil je bliže k meni. da sem se umaknil na rob gondole. »Takoj boste skočili!« »Prav. Vendar mislim, da bi bilo bolje — da prav gotovo — če bi sami skočili v morje. To bi vam zagotovilo uspeh.« »Molčite! Ali ste gotovi? Ali se hočete prostovoljno potopiti — ali me hočete prisiliti —« »K ničemur vas nočem prisiliti! K prav ničemur!« »Toliko bolje. Sicer —< Čutil sem njegov dih. Dregnil me ie. »Skočite torej!« je zavpil. Iz strahu, da se me ne bi več dotaknil. sem slekel jopič. Položil sem ga na tla in skušal pograbiti veslo. Nisem videl drugega izhoda — on ali jaz. Drog je zarožljal. Najbrže ie uganil. kai nainoravnm. Začutil sem njegove prste na svojem vratu. »Zraka,« sera hripavo zavpil. »Zraka!« Njegov nrijem ie popustil. »Ali boste skočili?« »Takoj!« sem zajecljal. Da bi se re-! šil bližine tetra grozljivega neznanca, 1 sem bil tisti trenutek res prinravlien storiti vse, celo skočiti v vodo. Tedaj pa — v poslednjem trenutku, me ie sam zadržal. Potisnil me ie nazaj v £IIIIIIIIMIllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII'i 1 OKVIR |l E m s E SLIKE. FOTOGRAFIJI. GOBELINE. 5 f KLEIN I § LjUBLjAHA, Wolfova 4 = ifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiir ZRCALO naših dni Za vsak prispevek v tej rubriki pkičamc 8 lir Brezvestnost Brezvestni do starih in mladih pešcev so nekateri hišni lastnik., ki še do danes niso očistili snega na hodnikih pred svojimi hišami. Vsak mimoidoči je v nevarnosti, da si kar na lepem zlomi nogo ali roko, kar bi se tudi meni nedavno skoraj pripetilo. V mraku sem hotel zaviti z ene ceste v drugo. Hodnika na vogalih obeh cest še nista bila očiščena, medT tem ko so bili vsi drugi že očiščeni snega. Menda se hišni lastnik premalo zaveda, kolikšno odgovornost nosi za morebitno poškodbo pešca. Kai so pravi danes biti v zdravniški oskrbi in nekaj mesecev brez dela, bi morali vedeti vsi tisti, ki zanemarjajo cestni redi P- B. gondolo in zašepetal: »Bodite nonol-noina tiho. nobenih prič ne potrebujeva.« Prijel je za veslo. Se zmerom nisem razumel, kako sem se rešil. V naslednjem trenutku bi najrajši glasno zavriskal: Za nama se ie prikazal čoln. Nekdo ie mahal... Zdelo se mi je. da so mi vsi udio ohromeli. Kakor skozi tenčico sem videl. kai se godi. Rešilni čoln — v najboljšem pomenu besede sem ga smel tako imenovati — ie dospel do naiine gondole. Nekdo ie orjaku vrgel mrežo čez glavo. S klikom se ie sesedel. Nato so ga zvezali. Moji rešitelji so prišli v poslednjem trenutku. Ko sem se nonolnonn osvestil. mi ie Giovanni, ki ie v čolnu pripeljal svojega šoiclia in tri močne može. potrdil mojo slutnjo. Dil sem v oblasti norca, ki ie ušel iz moške norišnice na San Servolo in skočil v Giovannijevo gondolo, takoj ko ie videl. da je Giovanni odšel. Pazniki so ga odpeljali nazai. Vsi so mi Čestitali. Tudi sam sem čutil, da sem kljub vsemu imel srečo. Če ne bi bil Giovanni obvestil paznikov norišnice in pohitel s čolnom za svoio gondolo, bi danes naibržo le*al tam spodai. kjer ie gospod Ernesto Man-dini — tako ie bilo norcu ime — upnt. najti kronski zaklad piačenskega kneza. FR. P. ZAJEC iZPlUUAN OPTIK IN UHAB LJUBLJANA, sedal Slrllarleva ul. • pri innčlikantketn mostu VJItttfStll Otu«, (tlimuli. .OltOMfi, UtonitII, nmoMtn, iti Vinu iitin k iiamini m sittrmat rimo kvaiititni opilki Cinik' kmnlrto FILATELISTI POZOR! Najugodnejše kupit« tn vnovčite znamke vseh kon tlnentov do poslednjih okupacijskih znamlc — v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. DOBRODELNE SERIJE bivše Jugosla-vije. posamezne ali večjo količino, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Družinskega tednika« pod Šifro »P« dnevni ceni«. Poravnajte naročninoJ mara za Španca. Temne polti, nič kai visok in hudo vitek, bliščečih se oči in s kozjo bradico ...« je jela Nonna opisovati. »Predirno naju je gledal,« ie menila Enida. »Kar narisati bi ga umeia. čeprav nisem portretistka.« »Kar na delo... vsaj za šalo!« io ie izpodbodel Jimmie. »Doslej nam še no gre v našo zloženko... Pelix Gro-stein gotovo ni bil!« Po tihem si ie pa dejal: »Tudi tisti fant ni bil. ki sva se z njim šla skrivalnice po Regent-Streetu.« Staknili so košček o^lja in e pičlimi, toda mojstrskimi potezami je narisala Enida na platnice neke revije razumen obraz živahnih, srepih oči in z ozko Pristriženo bradico. »Ni mnogo prida, ta slika.« se ie opravičevala Enid, »natančneje se na moai res ne spominjam več.« i- vn le >e hitela zatr- levati Nonna. »Ne mogli bi boli pogoditi megovega grozljivega, predirnega pogleda.« »Pravi lopov po milosti božji.« (e vzkliknil Jimmie. »Doslej mi g0 ni križal poti. toda kdo ve. ali se ie jutri ne srečava. Sliko bom shranil, nemara nam utegne še kdaj koristiti. Pa čeprav ne. umetnina ie umetnina! Kdo ve. ali se ne bo še nekoč pod njo podpisal!« 19 Bilo je dva dni pozneje, ob času *«Urka v mali hiši. Nonna ni nikoli '^ silila v Jimmiia. naj ji pove, Odhiti |C tak0 krepko in na kratko prepovedal prestopiti prag hiše v Queens-Gatu. In ker je bil odsihdob zmerom ljubezniv z njo. je po malem pozabila žalitev. Listala ie po jutranjikih. medtem ko je Jimmie prebiral Pisma, Zmerom ji ie bilo v nepopisno zadoščenje, če je našla v časniku kai taksnega, kar je mož prezrl. Zdajci ga ie vprašala: »Kako ie že bilo ime prijatelju kapitana Brndna?« >”-':"teliu?« »Da. tistemu, ki ie pri njem stanoval.« »Goulove misliš nemara?« »Da. da; in pripovedoval si mi. da ie bil tam še nekdo, ki ca ie poznal.« »Mnoge je poznal, pa marsikaterega v svoio škodo.« »No razumeš me. Gre za nekoga, ki ie pri isti gospodinji stanoval.« »Ze vem. Bellasta mislii. Billa Bellasta, ki ga ie tamošnia gospeskr. družba poznala pod šaljivim vzdevkom Beerv BiH.« »Čuj. možiček posluSai!« je vzkliknila in začela brati: »Utopljenca so našli. Snoči so potegnili blizu Rother-hitha nekega utopljenca iz reke. Ugotovili so. da ie nesrečnež Wiiliam Bellast iz Kenningtona. stanujoč^ v Melksham-Streetu. Uradni mrliški ogled bo jutri.« . »Prav zares, ta nesrečnež ie Bill Bellast. Zdi se mi. da je stanoval prav nad Brudnovo sobo. Ali ne pise nič drugega o niem?« »Nič. Samo tehle oar vrstic.« »Prav za prav čudno. Dva izmed Goulovih podnajemnikov izgineta v razdobju nekaj tednov. Brudna najdejo na Uuees-Gatu umorjenega. Bellasta pa utopljenega v reki. Rečem ti. da se čudim, da časniki ne omenijo zveze med obojim.« »Nesreča se ie pripetila šele snoči — in nemara se poročevalec še spomniti ni utegnil, ko ie brzojavil poročilo. da sta oba žalostna primera kai v zvezi.« je menila Nonna. ;Saj ju prav za prav ne kaže spravljati v zvezo,« je odgovoril Jimmie. »opazko o tem bi bil pa vendarle pričakoval.« Toda časniki so imeli drugih in važnejših novic na prebitek. Utopljenec. ki ga najdejo v_ Eeast-Eiulu. ni kdo ve kakšna zanimivost. .Billi Bel-lasti* prihajajo in odhajajo, ne da bi se svet zaradi tega narobe zasukal. Ce so zgodi kakšna tragedije v gosposkem delu velemesta potlej ie to seveda drugačna zadevščina. Kljub temu pa niti skrivnostni umor v prazni hiši na Queens-Gatu ni razburjal iav-inosii več ko devet dni. Časniki ne ma-I rajo dveh senzacij hkratu. Nekje ob morju so odkrili ostuden umor. Našli 1 so oskrunjeno in razmesarjeno truplo . mladega dekleta. Časniki so napolnili I cele stolpce z anatomskimi podrobnostmi in z drugimi manj vznemirljivimi | stvarmi. Za tisto peščico ljudi pa. ki ; so bliže poznali skrivnostne dogodke iz hiše na Ciueens-Oatu. ie bil Brud-] nov umor vendarle še zmerom pomembnejši ko kar koii. Svet pozablja spričo novih senzacij Urudna in uinor-' jenega dekleta. »In vendar je na moč čudno, da I umreta dva moška iz iste hiše tako kmalu drug za drugim y tako čudnih okoliščinah,« je ponovil Jiminie. »Vse mi kaže. da bom Goulove obiskal. Ne ^di se sicer verjetno, da imajo prste vmes. priseči pa današnji dan na nikogar ne moreš. Vprašujem se. ali je bil Bellast nič prida fant. kakor bi rekel nadzornik Bates. V vrsto tistih, ki se podijo za zakladom s Queens-Gata. ga pa vseeno ne bi šteli.« Mlada zakonska dvojica je med uživanjem sočne gnjati in mehko kuhanih jajc premlevala Bellastovo usodo, potlej se je pa zatekla k drugim stvarem. Jimmie ie pripovedoval, da se zdi arhitektu nameravana modernizacija Enidine hiše prav lahka stvar. Začeti bi pa ne mogel pred prihodnjim tednom, ker mora še prej končati neko večje delo na kmetih. Zadeve o zakladu mu Jimmie še ui bil omenil. Nonna se ie zanimala še za temno oblečenega tujca, ki mu je Jimmie sledil po Osfordski cesti in po Regent-Streetu. dokler ni naposled izginil. Ali ie kai prida izvedel o niem? »Nič,« ie odvrnil Jiminie. »Bil sem pri Turtlu. pa mi tudi ni magel povedati. kdo je bil. Trdil ie. da v poslednjem času ni dal nikomur ključa. Prej je bil na moč zanikrn — in zato ne ve natanko, koliko kliučev ie prav za prav imel. Zdaj. ko sem dal vdelati novo kiiučavnico. bo pač tistim čudnim in‘skrivnostnim obiskovalcem odklenkalo.« »Tako ie prav.« le menila Nonna. »Želela bi. da bi gradbenik že začel. Pomisli samo: nekje leži skrit zaklad, mi pa niti z mezincem ne ganemo!« »Se prevečkrat mi roji stvar po glavi.« je menil Jimmie z nasmeškom. »Včasih vidim napol preperele vreče polne zlata pred seboj, včasih pa mi zaudarja v nos zgolj smrad po plesnobi. Ce zaklad res kie je. potlei je že sedem let tam. mi pa vemo to Šele nekaj dni. Potrpljenje ie božja mast — z glavo skozi zid pa ne moremo.« »Jaz pa potrpljenja nimam.« ie vzkliknila Nonna. »Dokler ni nihče ničesar vedel o zakladu, ie bilo vse dobro in prav. zdai se je pa stvar zasukala v drugo smer!« »Z novo ključavnico bo zadeva kar varno ureieua.« jo ie miril Jimmie. Ko se ie čez nekaj minut s poliu-bcm poslovil od ženke, je še deial: »Nove ključe so nam pravkar prinesli. Daj. prosim te. odnesi enega k Turtlu in mu povej, da smo dali vdelati novo ključavnico. Prav bo. če bo imel tudi on svoj ključ, samo reči mu moraš, da ga ne sme nikomur izročati. Ce si hoče kdo hišo ogledati, ga nai odslovi ali mu pa da kniigovodio za spremljevalca. Saj sem ga tako že prosil, nai odstrani tisto zamazano tablo, da je hiša naprodaj, a posredovalci takšnim željam nič kaj radi ne ustrežejo. Stopi no tia in poglej, ali je tabla že izginila.« Nonna ie obljubila, da bo vse uredila. Ker je imel Jimmie po obedu še nekaj prostega časa, je odšel že v drugo na Melksham-Street v Kennington k Goulovim. Kupil si je več časnikov, jutranjikov in popoldnevnikov. toda 'i nobenem ni bilo daljšega članka o smrti Billa Bellasta. Nekateri tega vsakdanjega dogodka še omenili niso. Edino, kar ie Jimmie o zadevi še iz- vedel. ie bilo. da so našli truplo mala niže od kraja s prijetnim imenom Cherrv-Garden-Steps. Tudi tokrat ie naSel oba Goulova doma. Jimmie je dobro vedel, da so gostilne ob tem času zaprto, zato ei je izbral prav ta čas za svoj obisk. Zdelo se mu je. da sta Goulova bolj potrta kakor ob njegovem prvem obisku. Takrat sta bila zaradi umora v Westendu postala nekam znamenita in njuna slava se ie že povečala, ko sta se razzvedela ime in poklic njunega podnajemnika. Toda žalostni konec Billa Bellasta pač ni pomnožil njunega ugleda. Prej narobe. »Strašna smola, huda nesreča.« ie tarnala mrs. Goulova. »Hiša bo ob dober glas — in živ krst ne bo hotel več k nam na stanovanje!« Jimmie se ie opravičil zaradi nad-ležnosti in jel orioovedovati. da ie v časnikih bral kratko poročilo in da je zdai prišel samo vprašat, ali gr« res za njunega podnajemnika Bellasta. ki se ie bil z njim seznanil na prvem obisku. Razen tega ga zanimajo seveda še morebitne podrobnosti. »Žalostna resnica ie. dragi gosnod.« je potrto pritrdila Goulova. »Kako se je pa ta strašna nesreča zgodila, nihče ne ve.« Po tej poti ne pridem do cilja, si ie mislil Jimmie: zaV> ie ubral drugo struno. »Ali ste sobo pokojnega stotnika Brudna spet oddali?« je nedolžno vprašal. „ »Hvala Bogu! Kar štirie so se zamo potegovali.« ............. »In kdo 'e srečnik, ki 10 ie dobil?« »Alf liawkins iz llirschevih ladjedelnic.« »Povejte mi ali se ie kdo zanimal pri vas za kapitana Brudna?« »Razen vas samo še policija.« >Ali niste nikoli ničesar slišali, iz česar bi utegnili sklepati, zakai so ca umorili in kdo bi bil morilec?« (Dalie vrihodniičl IGRA USODE Pozna sreča dveh liuhečih src .Vztrajna ljubezen ruskega častnika in romunske milijonarke Pred 65_leti ie bil Nikolaj Marcač mlad častnik ruske garde. Prišel je na obisk k svojim romunskim sorodnikom v Bukarešto in je bil pri tej priložnosti povabljen na neki dvorni ples. Na ta ples so prišli navadno samo nai-bogatejši veleposestniki in najodličnejši plemenitaši dežele. Razpoloženje ie bilo kmalu na višku. šele proti dvanajsti sla se Vera Diacensova in Nikolaj Marcač prvič videla. Plesala sta nekaj plesov, potem se je svet okrog njiju pogreznil. Drug drugemu sta bila pogledala v oči in sta spoznala, da se ljubita in da sta ustvarjena drug za drugega. Nujen odpoklic je ločil dve srci Naslednjega dne sta se spet srečala. Mlada človeka sta v svojih srcih sklenila. da se ne bosta nikdar več ločila in da se bosta čim prej poročila. Tega dne sta se pogovorila in Vera ie še isti dan govorila s svojim očetom, ki jo je ves osupel poslušal. Hči veleposestnika. ki je premogel težke milijone, naj bi se poročila z ruskim častnikom, ki ie moral v najkrajšem času v rusko-turško vojno, torej bi vsak dan lahko padel? Vzela nai bi enega izmed tistih častnikov in stra-dačev. ki do vratu tiče v dolgovih? Oče je hčerine načrte osorno odklonil. Ker je bil pa vpliven mož. ie še istega večera govoril z ruskim vojaškim atašejem. Že ponoči je dobil Nikolaj Marcač nujno povelje, da mora z.apustiti Bukarešto. Vezen robec, nepozaben spomin Ker je moral Nikolaj zaradi nujnega odpoklica tako hitro odpotovati, se mlada zaljubljenca niti videti več ni-«da mogla. Nikolaju je v spomin na svojo nevesto ostal samo fino vezen robec. Po prvi bolesti se ie Nikolaj sprijaznil z usodo. Mislil si ie pač, da bo lepega dne vojne konec, med tem si bosta pa z Vero pisala. Nekega dno nič ne bo več oviralo njune sreče. Pisal je in pisal, vendar njegova pisma niso prišla v roke Vere Diacen-sove. Povišali so ga. postal ie stotnik, • toda njegova pisma niso prišla na eilt. Po rusko-turški vojni ie dobil zneslo upravitelja v neki sibirski provinci. Tako so ga hkrati povišali in pregnali. Njegovi upi so še enkrat vzplamteli, ko je lepega dne po naključju prišlo v njegove roke nežno .Verino pismo. Minila so leta in desetletja. Nikolaj se je postaral. Prišla ie svetovna vojna in v Rusiji je počila rdeča revolucija. Poslednji il*tj rubelj je prinesel srečo Marcač ie ubežal boljševikom. Bežal je čez vzhodno Azijo in Singapur v Evropo. Iz upravnika sibirsko province ie postal siromašen postopač. V ženu je nosil svoj poslednji zaklad, nekaj zlatih rubljev in v papirju skrbno zavit ko dih tanek robee z romunskim vezivom, edinim spominom svoje velike ljubezni do Vere Diacensove. Prišel je v Monte Carlo. da. bi tu poskusil svojo srečo. S poslednjim zlatim rubljem je stopil k igralni mizi. Stavil je in dobil. Spet je stavil in izgubil. Bil ie vztrajen in ie z majhnim dobičkom previdno igral vse do dne, ki mu je prinesel srečo. Ko je na večer tega srečnega dne zamenjal žetone (igralske znamkice), je bil bogat mož. Kdo najde Vero Diaccnsovo? Nekaj dni pozneje. ie najel pet zasebnih detektivov, ki naj bi v Romuniji poiskali neko Vero Diaceusovo. Mnogo tednov ie preteklo, preden so jo našli v mestu Kišinievu. Stara ženica je jokala od veselja, ko ie izvedela. da io išče neki Nikolaj Mareac. Tako sta se spet našla. Nikolaj ie bil star 90 let. Vera pa 81. Poročila sta se v mali pravoslavni cerkvi v Kišinievu. V njunih srcih ie plamtela samo še ena sama tiha želja: da bi se njuna pozna sreča obema isti dan utr-nila. — Za staro srajco si videl film Še leta 1939. ie bil v Marseillu kino. ki so ga obiskovali sami potepuhi in berači. Pri blagajni so lahko kupili vstopnico s staro srajco, klobukom, hlačami ali drugim. Ker so bili obiskovalci kina navadno sami postopači in ' tatovi, so bila oblačila, s katerimi so plačali vstopnico navadno ukradena ali naberačena. To pa lastnika kina ni motilo. Na drugem koncu mesta ie namreč imel prodajalno starin kjer je ponošene srajce, čevlje, klobuke in obleke prodajal siromašnim ljudem. Koliko je stara zemlja? Strokovnjaki se zmerom znova po-vračajo na vprašanje, koliko je stara naša mati zemlja. Pred nedavnim ie spet neki znanstvenik na podlagi mnogoštevilnih dognani ugotovil, da je tiaie naša mati zemlja stara nič manj ko dve do trt milijarde let. Veliki možje — majhne slabosti Vsak človek ie dovzeten za majhne slabosti, ki se kažejo navadno prav tam. kjer jih najmanj pričakujemo. Tudi veliki možje niso bili brez njih. Veliki skladatelj Mozart na primer ni mogel slišati, da ie nekdo trobil na trobljo. Friderik Veliki ie na na mah postal živčen in nesrečen, če jo moral obleči novo obleko. Francoski general Albert ie dobil pravcato mr- 1* ragasze, che vogliono diventare brave conduttrici tranviarie, devono imparare parecclue cose La fotografi* rappresenta giovani Tedesche che imparano a forare i biglietti. — Dekleta, ki hočejo postati dobre tramvajske sprevodmce, se morajo marsičesa naučiti. Na sliki vidite mlade Nemke, ki se uče zaznamovati vozovnice. zlieo. ce mu ie nekdo pokazal ribo. ki še ni imela odsekane glave. Nemški filozof Schopenhauer se ie ob pogledu na britev stresel po vsem životu. Italijanski skladatelj Rossini se je pa vselej, ko ie nepričakovano zagledal svojo senco, skoraj onesvestil Veliki fizik Cardanus ni smel videti jajc. Velika znanstvenika Apono in Schock nista smela zavohati sira. Sehock je na podlagi svoje slabosti spisal celo majhno knjižico v latinščini, ki ji ie dal naslov: »De Aver-sione Caseic (0 odporu proti siru). Samo knezi so smeli nositi hermelin V starem veku si človek ni mogel izbrati kožuha kakršnega si ie poželel. Obstojala ie namreč posebna prepoved, po kateri so smeli hermelin in soboljo kožuhovino nositi samo knezi. Krofi in drugi plemenitaši so mogli izbirati med vsemi drugimi kožuho-vinami, meščani so se pa morali zadovoljiti samo s kožuhovino lisic, volkov in zajcev. Na Angleškem so celo oblasti leta 1336. izdale zakon, ki je določil, da smejo nositi kožuhovino samo osebe, ki imajo najmanj 100 funtov šterlin-gov na leto. Oči v dvajsetih različnih barvah Nihče nima črnih oči. čeprav se nam to dozdeva. Črna barva oči nastane iz temnorjave, ki se nam zaradi optične prevare dozdeva črna. Tudi druge oči imajo dejansko drugačno barvo, kakor jo mi zaznamo. Po ugotovitvah strokovnjakov, imajo namreč človeške oči nič mani ko dvajset različnih barv. čeprav v resnici zaznavamo samo komaj polovico teh. Prve živilske nakaznice Ko je leta 1111. pr. Kr., torej pred okroglo tri tisoč leti, na Kitajskem zaradi velikih povodnji zelo primanjkovalo živil, je kitajski cesar odredil racioniranje živil. Vsak družinski poglavar je dobil svilen trak, s katerim je lahko nakupil živila za svojo družino. Pri vsakem nakupu je trgovec odrezal za prodana živila določen del traku. Čuden običaj afriških črncev Pleme črncev .Toloff. ki žive na za-paduoafriški obali, se drži svojevrstnega običaja. Znancu nikdar ne povedo. če se eden izmed članov družine slabo počuti. Tudi v primeru, da je njihov sorodnik na smrt bolan, bodo sosedom pripovedovali, da se zelo dobro počuti. Po njihovem prepričanju, bi namreč s tožbami o sorodnikovem zdravju žalili boga. ki daje življenje. Rastlina napoveduje vreme Po ugotovitvi nekega nemškega naravoslovca raste v Nemčiji okrog dvajset vrst različnih rastlin, ki z gotovostjo »napovedujejo« vreme in se nanje človek pogosto boli lahko zanese, kakor na najboljši barometer. Vse te rastline tedaj, ko zapro svoje cvetove, napovedujejo« slabo vreme, ko jih pa bohotno odpre, lahko pričakujemo sonce. Ljubeznivost Neki hollvvvodski režiser ie pripovedoval: »Nekoč sem z a\to m Miom zgrešil pot in prišel nenadno do nekega plotu, na katerem ie namesto običajnega: .Ni prehoda' ali .Prepovedan prehod*, pisalo z velikimi, lepo oblikovanimi črkami: .Konec ceste. Zelo žal mi ie.‘ »To ie zvenelo tako neprisiljeno in tako ljubeznivo.« ie dalje pripovedoval režiser, »da sem se moral nasmehniti in sem hliub jezi zaradi zgrešene oou. oetal dobi* volje.« Priseben odgovor Na neki pojedini ie neki visok li-naučnik sedel poleg odlične dame, za katero pa ni vedel, kako se piše. Na drugem koncu mize ie zagledal moža, ki mu je nekoč prekrižal neke visokoleteče načrte in ga ie zato črtil. L A. « E lt L 0 F : »DEKLE Z MOČEVJA« JE KNJIGA. KI VAS BO ZANIMALA IZŠLA BO V NASLEDNJIH DNEH! »Poglejte tega moža,« ie dejal nepoznani dami na svoji desnici. »Tega sovražim in mu želim vse naislabše.« >Saj to je vendar moj mož,« je prestrašeno kriknila dama. >Vem,< je prisebno dejal finančnik, »prav zato ga sovražim.« Misli * Da bi iias narava .opozorila, da moramo malo govoriti in več poslušati, nam je dala dvoje ušes in en jezik. S Velika slava ie zmerom izpostavljena zavisti. * Starost ni žalostna zato. ker tedaj prenehajo radosti, temveč zato, ker tedaj nehamo upati. * Nič ni hujšega ko stara glava z mladimi mislimi. * Cesar priroda ne da, nihče ne more nadomestiti. * Lepota in sramežljivost se redko družita. * Stvar brez lastnika pripade onemu. ki jo najde. Zanimivosti z vseh vetrov Neki ladijski kuhar ie izpovedal, da je v svojem življenju olmil nič mani, ko 5 milijonov kro:np!rjev m jih spražil za ladijske goste. Lupljenje krompirja ie baje njegova najliubše opra-i vilo. Neki Mehikanec ie v zadnjih treh letih dvakrat podedoval in dvakrat za: del v državni razredni loteriji glavni dobitek. Tako ie po srečnem naključju brez dela postal l>oaat mož. Na poti iz Kaira proti Suezu so cestna znamenja naznačena na belo pobarvanih kadeh. 'Stari Grki so že pred 2000 leti znali graditi vodovode, ki za današnjimi modernimi prav nič niso zaostajali. Samo Kitajci prav tako uporabljajo stole in mize kakor belci, sicer pa vsi drugi Orientalci iedo na tleh. PLAČAJTE NAROČNINO! STANOVITNI KOSITRNI VOJAČEK Kositrni vojaček se je znašel v isti sobi, kakor je bil nekdaj, gledal je iste otroke in na mizi je opazil iste igračke. 7» 'i Pfji?1 +' F = ■ M'• Ljubka mala plesalka med grajskimi vrati, ki je še zmerom stala na eni nogi, drugo je pa držala visoko v zraku, je ganila kositrnega vojačka, da bi se kmalu razjokal in raztopil kositer. Ker se je pa zavedel, da se to ne spodobi, jo je samo gledal. Na lepem je eden izmed dečkov pograbil kositrnega vojačka in ga brez vzroka vrgel v peč. ?UGANKE Križanka Vodoravno: 1. Prebivalec Tihega oceana. 2. Nabiranje, kopičenje (tuj-j3-- Kazalni zaimek; pol peresa; osrednja soglasnika iz 11. navpično. 4. Samostan; jokanje. 5. Vprašalnica, ki je kemiku tudi znak za kovino; ruska reka. 6. Prestolnica južnoameriške države; kemični znak za krom. 7. ieater. 8. Ploskovna mera + sončni bog (obratnica). 9. Orodje. 10. Zdravilno zelišče; latinski predlog in kratica. 11. Kemični znak za kovino; turski gospodar; pripadnik slovanskega rodu (»Pod svobodnim soncem«). Navpično: 1. Nauk o bolestnih spremembah v človeškem telesu. 2. Redka žirafa konjske velikosti; kemični znak za rubidij. 3. Apostol; trata, planjava. 4. Začetnici največjega hrvatskega kiparja; srednji'črki iz druge besede pod 3. navpični*, o. Znanost o denarjih, starih in novih, (i. Španski spolnik; Arabcu je spolnih, kemiku pa kovina; tako zaznamujemo srebro. 7. Zahod. 8. Fantovsko ime; vislice. 9. Dvakrat isti ,osebm zaimek; tropa, krdelo. 10. ‘Glasbena prireditev z medmetom. 11. Nas pisatelj; žila odvodnica (2. skl. mn.). PREMIKALNICA M I T I L E N E ARESTANT INTERNAT KRALJICA TOMISLAV M E S A L I N A REPATICA Če te besede vodoravno prav premakneš, se ti navpično zložita dva :moderna vojaka. * ČAROBEN LIK 3 2 1. iglavec, 2. tolkalo, 3. bolečina, 4. uganka, 5. del glave. STOPNICE 2. — F A------------------ 4.--------------F A-------------- C.--------------------- F A — 7.--------------------------F A 1. Tovarniški izdelek, 2. nemški pesnik (1800.—84.), 3. delikatesa, 4. tak je električni tok, 5. angleško ali kanadsko mesto, 6. varan, 7. Kanarski otok. A. a. a. a, a, b. <1 e. e. e. g. h. i. i. i. i. i. k. k. 1, 1, 1. n. n. n. o. o. P. r. r. r. r. r, s. s. s. t. t. t. n. n. z. POSETNICA Fran E. Mehiko J Ta gospod opravlja dva tehnična poklica. Kositrni vojaček je tisti hip občutil strahovito vročino okrog sebe, vendar ni vedel, ali izhaja ta vročina iz ognja ali od ljubezni. Spet je zagledal ljubko plesalko Izgubil je bil že vso barvo, čutil je, da se razpaplja, vendar je še zmerom stal vzravnan s puško v roki. Tedaj so se odprla vrata, veter je potegnil in vrgel plesalko naravnost k kositrnemu vojačku v peč. Plameni so jo objeli in je zgorela. Tedaj se je kositrni vojaček raztopil od bolesti, od njega je ostala samo še gmota. Ko je drugi dan služkinja čistila v peči pepel, je našla v njem samo še kositrno srce, poleg njega pa majhno oeDenočrno zvezdico. KONEC Rešitev ugank iz prejšnje številke Križanka. Vodoravno po vrati: t. Tortu palci. 2. rr. atol, en. :i Enare, uinl. 4. Ba to. zmaji 5 Itaka, Ikar. 6. v, ni* nska 7. as, ligi, in 8. lakaj, ja, i. 9. strma, evrč. 10. tii, Evgen. 11. Valparuiso. 12. opanke, je. Ztcgovnica: 1 TJfka, 2. Melhior, 8. trdiv, 4. mitra, 5. Smederevo, 6. Kahiga, 7. osem, 8 oproda, 9 gospa, 10. itfbeidk, 11. cedra, 12. »tena 13. okras, 14. zaspane, 15. Anga- ra, 18. mezda, 17. oprava, 18. vidra, 19. Rhramha. Problem Leonarda de Pi*a: Kamen bit. od Obeh stolpnih vrhov enako oddaljeni 1 od obeh vznožij pa je oddaljen, kakor kic# »Dobro, dobro... le zakaj m« vse to tako peče? če zares ljubi Elmo, se mu bo zdelo, da ni predrago _ plačal svoje sreče, če bo moral svoj izum pokloniti tovarni.« Bila je vsa nemirna, cutee, aa se je loteva čudno nezadovoljstvo, ki ji keli pogled na vso zadevo. Zdaj se ji ni več zdelo tako grdo, kar je rekla Elina o zakonu, češ da je samo nesramna kupčija, pri kateri ženm in nevesta samo zamenjata svojo robo... Ali se ne bo zdelo Marcelu, da je čisto pravično, če bo poklonil .svoj izum tovarni gospoda de Bergerja in tako postal njegov zet? Za plačilo bo vendar dobil ognjevito Elinino ljubezen, njeno lepo telo... Elina po značaju ni slabo dekle. Če se bo bogato poročila — in ob novem Marcelovem izumu se bo bogastvo stekalo v zlatih rekah v njen dom — bo kmalu pozabila na tistega plemiča, ki ji je dotlej mešal glavo m srce. In ali ni že skoraj pozabila nanj, odkar je skoraj noč m dan v družbi mladega in lenega inženirja. In kaj jo torej tako pece? Zakaj bi hotela biti prav ona, Janina, raz-sndnica med pravico in krivico? Ali ne bi bilo boljše pustiti stvarem njihov tok? Nekaj dni bi še ostala tukaj, da bi se pripravila za pot, potem se pa vrnila k svoji babici, k svojim cvetlicam, k svojemu morju, k vsem tistim stvarem, ki so prej izpolnjevale njeno življenje z nedopovedljivo, neskrbno srečo, po kateri je zdaj t,ako žalovala. Bilo je že pozno. Zdaj je že jela dvomiti, ali bo sploh kdo prišel. Boljše bo, da gre. Nekako potolažena in pomirjena se je splazila iz svojega skrivališča in počasi krenila okrog paviljona proti domu. Ko je pa prišla mimo stranskih vrat, vodečih od zadaj v nekdanjo lovsko hišo, se. ji je zazdelo, da sliši tih, pritajen šepet. Postala je in prisluhnila. Zdelo se ji j'e, da prihaja ta šepet iz paviljona. Kdo neki naj bi bil tu, saj je Elina vendar odšla z Marcelom v hrib? Zadržaje dih je napenjala ušesa ih res .ujela tele besede: »Ne, prezgodaj je še. S temi načrti, ki jih samo on pozna, ne bi Vedeli kaj početi...« . Skoraj ji je zastala kri v žilah, ko je spoznala Clarckov glas. Neki drug glas. še tišji, ženski, mu je odgovoril: ; O. kako je to neprijetno! Ali misliš, da bomo morali še dolgo čakati?« »Kaj vem!« je surovo odgovoril Cla’-ck. »Vse je odvisno od tega, s kolikšno ognjevitostjo se bo lotil dela. Zdaj pa že teden dni ni napredoval niti za milimeter...« »Tako bi rada, da bi se vse skupaj končalo še pred objavljenjem Elinine zaroke...« »Oh, ali danes takšna beseda sploh še kaj velja?« je omalovažujoče vpra-ašl prekanjeni poslovodja. »Grofica du Beauchampsova je hm da formalistka. Kaj, če pozneje na bo marala Eline? In mala se tako veseli na to poroko! Ne smeš pozabiti, John, da nam je obljubila Elina svojo pomoč pri tej zadevi samo pod pogojem, da ji dam častno besedo, da vem za način, kako v poslednjem trenutku preprečiti njeno zvezo z Lanvinom... Obljubila sem ji. da se bo smela poročiti s tistim, ki ji je všeč!« V mačehinem sicer tako hladnem glasu je Janina zaslutila res nekaj kakor materinsko zaskrbljenost. Vendar se je zdelo, da Clarck nima razumevanja za takšna nežna čustva, ker je ledeno in brezobzirno odgovoril: »Dosti si obljubila!« »O John,« je tako obupano vzkliknila gospa de Bergerjeva, kakor je Janina še nikoli ni slišala, »prosim, ne zahtevaj od mene, da žrtvujem svojega otroka! Veš, da sem vse storila, toda tega ne, ne!« Poslednje besede so se ji izvile iz grla kakor obupen krik. . Nekaj časa je vladala mučna tišina. Nato je poslovodja nekoliko mehkeje dejal: »Arletta, ne pozabi, da so bili vsi najini napori zaman, če popustiš zda j, v poslednjem _ trenutku. Na kocki je ne samo bodočnost tvojih otrok, temveč tudi najina...« Dolg vzdih ie bil edini odgovor. »Bom že pazil,_ da tvoj mož ne bo nič zaslutil,« je tiše nadaljeval Clarck. »Vem, da bi ti bilo neprijetno, če bi lepega dne dobila kakšno irezimno pismo!« Janina ni vedela, ali nai bi si poslednji stavek razlagala kot tolažbo ali kot grožnjo, tedaj je pa mačeha že podsmehljivo vzkliknila: ■k *mm mm^ESSm sTmmm « a 'Xr*i * AHBf BR m mm ABBI mm w Jmm ■ I ABBBFmm BBI m VH m i jr mmm m ■ VI m m p v « ■& A • jm t »Beži, beži, tega se pa prav nič ne bojim! Tudi za Marcela se ne bojim. Tako lahkovernega človeka ze dolgo nisem videla. Prepričana sem, da ga ne bo težko ukaniti...« . ... . »...posebno če zanko pleto tvoje m Elinine lepe ročice,« je laskavo dokončal stavek Clarcla »Ali še veš moja navodila? Ponovil ti jih bom, da jih ne boš pozabila. Elina ga mora pripraviti do tega, da ji bo razkril svojo ljubezen in jo prosil za roko. Dekle naj se naredi, kakor da se boji razodeti očetu njegovo prošnjo zaradi razlike v družabnem in premoženjskem položaju. Tedaj se bo mladenič moral ognjevito lotiti svojih načrtov, da bo pokazal svoj izum kot nekakšno svojo doto, ki jo poklanja tovarni. In brž ko bo izum gotov, ga bomo tudi mi imeli v rokah...« »Kakor vidiš, jemljem vso odgovornost na svoje rame!« je vzkliknila Arletta. »Vendar mi moraš obljubiti, da bo potem Elina svobodna!« »Obljubim,« je svečano odgovoril Clarck. Janini se je zdelo, da sta stopila iz paviljona, zato se je hitro skrila za široko odprta vrata. Iz daljave je še slišala, kako je Clarck vprašal: »Kako nanreduje Elina?« »Mislim, da bo kmalu na cilju,« je z nekakšnim ponosom odgovorila vrla mati. In nato je sama radovedno | vprašala: »In koliko dni potrebuješ, da dobiš v roke ves načrt?« »Približno dva tedna,« je kakor odmev zavelo na Janinina ušesa, nato je pa vse utihnilo. Bila je sama, stisnjena za krilo na stežaj odprtih vrat, vsa razrvana in prestrašena, kakor da bi bila ona tista, ki kuje zločin... »Oh,« je zašepetala obupana, »to torej nameravajo! Radi bi se polastili njegovega izuma, radi bi ga okradli, ga prekanili z Elinino ljubeznijo, potem pa zavrgli kakor oguljeno rokavico... Skušala ga bom opozoriti na Clarcka, ne da bi vmešala v svoje svarilo naše ime. Še drevi moram govoriti z niim...« še zdaj se ni mogla natanko spomniti. kaj vse sta se zarotnika pogovarjala. V ušesih so ji doneli samo odlomki posameznih stavkov, ki jih še ni znala spojiti v logično celoto. Samo nekaj ji je bilo jasno: njen oče in Marcel sta na mačehini šahov: nici samo dve nepomembni figuri, ki ju neka višja roka premika z enega polja na drugega. In kaj pomeni, da se lena Arletta in Clarck tako prijateljsko tikata? Menda ne, da bi?...« »Vse mu bom razložila... skušala mu bom poiasniti...« je modrovala sama pri sebi. »Morda lne bo razumel?« Tedaj _ ji je nov strah pretresel srce: kaj, če izvesta za ozadje zarote Gaston in Elma?, skoraj na glas je vzkliknila: »O Bog, Arietta, ta propadla. hmavska ž°nska je vendar mati tistih, ki ju ljubim!« III Senca smrti Nekaj ur pozneje se je Janina z velikim .Packardom* vračala z več ur dolge vožnje. Čeprav se je skušala raztresti, vozeč po dokaj nevarnih poteh, se ni mogla odkrižati skrbi, ki so jo mučile. Počasi in zamišljeno je vozila no široki avtomobilski cesti proti graščini. Zdajci je zagledala dve znani postavi na hribčku z desne. Bila sta moški in ženska, oba športno oblečena. Da, on je imel celo podkovane čevlje, ona pa lahno rumeno obleko in širok slamnik. Držeč se za roke sta se spuščala nizdol po skalnati stezici. Bila sta Marcel in Elina. »Marcel in Elina,« ie zašepetala Janina sama pri sebi. »šla sta skupaj ven, čeprav sem jaz vzela avto. Bila sta tam gori, sama...« Zavrla ie avto, čuteč da se je loteva nekakšna čudna vrtoglavica. »Kaj je vendar z menoj,« se je vpraševala, »in kaj za to, če sta bila sama? To mi vendar ni nič mar!« Morda ie bila bolečina, ki io ie občutila ob misli, da bo morala že drevi zadati tako hud udarec sreči, ki je sijala z Marcelovega obraza? čutila je, kako je vsa polna sočutja in usmiljenja z njim. »Tako zaupljiv, tako srečen je videti,« je modrovala. In zdajci začutila zeljo, da bi mu storila kaj prijetnega, kaj dobrega, da bi ga potolažila že vnaprej... Ni mogla odmakniti pogleda od teh dveh_ mladih ljudi, ki sta stopili po strmini navzdol ramo ob rami, držeč se nežno za roke. Potajila je jezico, ki jo je spreletela ob misli, da bi na Elininem mestu bila lahko ona sama, in je prijrrno pomahala s šalom: »Hej, Elina! Spoznala sem vaju! Ali nai vaju popeljem do graščine?« Videla je, kako se je Marcel živahno obrnii k njeni sestri in jo nekaj vprašal. Ni vedela, kaj jo vprašuje, toda takoj nato ie zaklicala Elina z glasom, ki je bil tako na las podoben njenemu: »Ne. hvala! šla bova rajši peš!« »Kakor vama je ljubo.« je odgovorila na videz ravnodušno Janina, čeprav je čutila, kako vsa trepeta od razburjenja in jeze. Bila je prepričana, da je Marcel pregovoril Elino, naj gresta peš. Zdaj, ko je poznala prava Elinina čustva, je vedela, da je Marcel v njenih rokah samo še šibka lutka. Pognala je avto. toda tako nerodno, da je za trenutek izgubila oblast nad krmilom. Avto je z divjo hitrostjo zdrvel proti ovinku in se zadel ob skalnato čer. ki je na najostrejšem koncu ovinka štrlela z brega v cesto. Opazila je nevarnost komaj sekundo, preden jo je objela tema, toda utegnila je komaj še priporočiti svojo V 24 URAH barva, plisiia in kemično čisti obleke, klobuke itd “»M robi in svetlolika srajce, ovratnike, za pestnice itd Pere. suši. munga in lika domače perilo Pumo čisti posteljno perje In pub tovarna lOS. REICH LJUBLJANA dušo Bogu, zakaj bilo je prepozno, da bi mogla še prijeti za krmilo in naravnati avto. V tistem poslednjem trenutku, ko se ji je zavest že gubila v podzavesti, ji je možgane preblisnila poslednja misel, ki se je je pozneje zavedela: »Marceli Povedati mu moram...« Nato jo je vso zagrnila senca smrti, ki je dihnila mimo nje. • Ni vedela, ali je minila ura, al,i sta minili dve, preden je spet odprla oči. Ležala je poleg ceste, z glavo v Elininem naročju. »Janina!« je roteče vzkliknila Elina. »Janina, ali me slišiš? Ali me vidiš? Sirotica. te hudo boli?« Zaprla je oči, hoteč ji tako dati znamenje, da jo razume. Med priprtimi trepalnicami ji je pa pogled obstal na visoki, vitki senci, ki je zastirala žarke zahajajočega sonca, zlate čega cesto. Ni se takoj domislila, kdo naj bi to bil, tedaj so se pa njene oči sre; čale z drugimi, sinjimi in globokimi kakor morje... In takrat se je v njenih izmučenih možganih zbudil 'spomin, sladak spomin na tisti čudoviti večer v Juan-skem zalivu. »Marcel! Povedati mu moram... Ne smem umreti, dokler ne povem!« Hotela je te besede zakričati na ves glas, toda niti tih šepet ni prišel čez njene osušene ustnice. Vsa je trepetala od mrzličnega napora, toda spravila ni niti glasu iz sebe. Elina se je spet prestrašila. »Marcel, ali vidiš?« je vzkliknila. »Rada bi nekaj povedala. Zdelo se mi je. da sem v njenih zenicah videla blesk razumevanja. Kako je bleda, sirota! Vendar se je že zavedela, ali ne?« »Da, rekel bi,« je resno odgovoril inženir. »Tudi meni se je zdelo, da naju razume. Skušaj ji vliti v usta nekaj kapljic konjaka.« Ponudil je Elini stekleničko, ki je bila kakor po čudežnem naključju ostala cela v sicer razbiti ročni lekarni avtomobila. Alkohol je privabil na bleda Janinina lica senčico rdečice. »Ljuba moja!« je zaskrbljeno šepetala Elina. »Kje te boli?« Toda pogled Janinih temnih oči, v katerih so se tako rade utrinjale zlate iskrice, je ostal brezizrazen in top. Zdelo se je, da nepremično visi na bledem Marcelovem obrazu, ki ga ie zdaj ozarjal tisti prijetni, dobrotljivi smehljaj, kakršnega je videla edinole v Juanu in pozneje nikoli več. Zdajci je njene utrujene možgane preletel strah, mučna misel, da bi utegnila prej umreti, preden bi on izvedel, kaj je resnica. Menda Bog v svoji pravičnosti vendar ne bo dovolil, da bi izdihnila, ne da bi ga mogla opozoriti na nevarnost? Oh, če bi mogla govoriti«, govoriti samo nekaj minut! »Poglej. Marcel,« je vsa prestrašena nadaljevala Elina, »čisto steklen pogled ima! In kako je bleda! Kaj naj storiva?« »Stopil bom v graščino po pomoč,« je stvarno odvrnil Marcel. »Vzel bom kakšen avto...« »In jaz naj ostanem tukaj sama z njo v tem stanju?« je prestrašeno vzkliknilo dekle. »Oh, ne, ne! Tega ne bi mogla vzdržati! Ne puščaj me sama, Marcel, rotim te! Kaj, če mi umre na rokah, preden se vrneš?« Globoka guba se je zarisala v visoko mladeničevo čelo. »Potem nama ne kaže drugega, kakor da jo nesem jaz.« »Kam? Ta cesta je čisto pusta, žive duše ni v bližini...« »Nesel jo bom do graščine,« ie od-, govoril inženir, kakor bi ne šlo za težko breme in kakor graščina ne bi bila oddaljena več sto metrov heda. »Ti teci naprei. da boš telefonirala po zdravnika in pripravila vse potrebno.« Elina se je zdrznila in se še zmerom obotavljala. Nejeverno je pogledala Marcela in vprašala: »Oh, Marcel, alj boš mogel tako težko nositi? Janina ni lahka. Že mi je rama zaspala, pa sem jo držala komaj nekaj minut,« »O,« je mirno odvrnil inženir, »zame ne bo težka. Ne boi se, Elina, nič ne bom poškodoval tvoje ljubljene sestrice!« In že se je sklonil in dvignil lepo, mlado dekle, ki je zdaj tako nemočno, tako mrtvo počivalo na njegovih rokah. Elina je skočila in narahlo poljubila belo čelo. »Ljubica moja, ali te hudo boli?« je zašepetala. Temna Janinina glavica, ki je vse dotlej tako pokojno počivala na čvrsti Marcelovi rami, se je zdaj zganila. Janina io je pogledala z dolgim, skoraj očitajočim pogledom, temnim in brez zlatega sijaja; z muko je odgovorila: »Dobro... dobro mi je.« Nato je zaprla oči, mirna in pokojna, kakor da bi se hotela predati blažilnemu snu. Čez nekaj trenutkov je pa snet od- Srla oči in zagledala tik nad seboj [nrcelov obraz. Bil je nekoliko bled, ta ljubljeni obraz, ves napet od napora in zDran; gledal je pozorno na cesto pred seboj, da se ne bi zadel ob kakšen kamen in tako povzročil bolečine bolnici. Ta obraz in ta pozorni pogled sta zbudila v Janini misel, ki je dotlej dremala v njej. »Povedati mu moram... Ne smem pustiti, da mu škodujejo... Opozoriti l ga moram na nevarnost, ki mu preti! ' Oh, ko bi le mogla govoriti, govoriti!« S strahovitim naporom je zganila ustnice, toda še zmerom ni prišel niti glas čeznje. In zdelo se ji je, da se v niene strašne bolečine vpleta kakor vodilni motiv misel, ki jo je prega-njala: , . »Moram mu povedati... Moram mu povedati...« Vendar se je ▼ njegovih rokah počutila tako mirno, tako dobro in pokojno. Zdelo se ji je, kakor da jo te močne roke milujejo in objemajo, zdelo se ji je, da čuti, kako tik njenega srca mirno in krepko utripa njegovo srce. Začudeno se je sama pri sebi vpraševala: »Zakaj se nenadno počutim tako srečna, tako blažena? Ali je morda to bližina neizogibne smrti? Morda! Ni me strah. Vem, da mu ljubi Bog pozna. Dal mi bo torej toliko moči, da ne bom umrla, dokler ne bom mogla izpregovoriti. Oh, gospod Bog, usliši mojo molitev... dovoli mi, da ga opozorim na nevarnost! Usmili se me!« Ko je odprla oči, je videla, da se že približujejo graščini, ona pa še zmerom ni mogla govoriti. Zbrala je vse svoje sile, da bi odprla usta. Izvila se ji je rahlo ječanje. Presenečen se je sklonil nadnjo. Vidala je, da je preletel njegov obraz dobrohoten, prizanesljiv in sočuten izraz. »Ali bi radi kaj povedali?« jo je tiho vprašal. »Govorite, poslušam vas... Povejte! Ali sem vam morda prizadejal kakšno bolečino?« Njen topli dih mu je oplazil uho, ko je komaj slišno zašepetala: »Marcel!« »Da,« je ves vznemirjen odgovoril, »slišim vas. Kaj želite?« »Oditi... morate odtod,« se ji je izvilo iz dna srca. »Rotimvas, pojdite!« Misleč, da se ji blede od bolečin, ji je ljubeznivo odgovoril: »Saj že grem. Skupaj bova šla. Ponesel vas bom do graščine, tam boste dobili vse. Nikar ne govorite, če vas boli! Bodite mirni I Glejte, že sva blizu...« In spet je pospešil korak. Tedaj je dekle na njegovih rokah še silneje zaječalo. Po vročičnem pogledu njenih temnih oči je zaslutil, da bi rada še govrila. Spet se je ustavil. »Dobro,« je dejal nežno, »govorite! Kaj je?« »Vi... Marcel... morate oditi odtod. Ne ostaiajte... pri nas! Pojdite iz graščine!« »Kako?« je tako presenečeno vprašal mladi inženir, da bi jo bil skoraj izpustil. »Radi bi, da bi odšel iz graščine? Ali vas prav razumem?« Dolge, temne trepalnice so v znak pritrditve zagrnile Janinine oči. čutila ie, da ji ostaja le še malo moči. Vendar je hotela povedati vso, vse... »Pojdite, Marcel... v graščini je nevarnost... v tovarni...« Nenadno ji je glavica omahnila na Marcelovo ramo, čez blede ustnice se ji je pocedila kapljica temne krvi. »Pravi, nai grem odtod.« je presenečeno pomislil Marcel. »Spet jo preganja strah... celo zdaj, ko je bolj mrtva, ko živa, me ne mara. Samo to ji roji po glavi, kako bi se me odkrižala!« Zdaj je korakal umerjeno, predajajoč se ugibanjem. »Le zakaj me tako sovraži? Nič hudega ji nisem storil in vendar me ne more videti. Žalila me je, kadar je le mogla...« Vendar mu je nedooovedliiva nežnost osvetlila obraz, ko se ie ozrl v nemočno, drobno telo, ki mu je tako mirno, tako negibno in zaupno počivalo na rokah. »Čudno dekletce!« je zašepetal sam pri sebi. »Tam v Juanu si ne bi bil mislil, da ie tako nesrečne nravi...« Zadovoljno se je oddahirl, videč, da pePe nasproti neki avto. Že od dalc-č je snoznnl za krm'lom Gastona. »Oh,« je vzkliku d in skočil iz avtomobila, »kako ie bleda in izčrpana! Marcel, pa ne da bi?...« Takoj za niim ie pristopila Elina in se zaskrbljeno nagnila nad bledi obraz svoje ses*re, kakor da bi na njem še iskala dih življenja. »Ne. ni mrtva,« je mirno odgovoril Marcel. »Menda ji ie celo boliše, ker mi ie že nanela neko neornetnost...« »Dajmo jo v avto za ta konec poti,« ga je nestrpno prekinila Elina. »Manj se bo stresla in hitreie bomo doma. Počakajte, da ji podložim blazinico. noge naj Da položi v moje narocie. Tako... nalahno, da je ne !»o bolelo!« »Kako je dobra,« je pomislil sam pri sebi mladi inženir. In na glas je reke!: »Kako radi jmate svojo sestrico!« Elina ga je začudeno pogledala. Njene oči so bile vlažne od solz. »Da, tako plemenita je, tako dobra,« je. skorai skesano zašepetala. »Vse boljša je od mene, od nas vseh...« Dalje prihodnjič. HUMOR Očetova filozofija »Očka kdo je finančni genij?« vpraša nadobudni Janko svo ega očeta. »To je tisti očka, sinek mol, ki več zasluzi, kakor mama izda.« Skromna želja »Jože, zdaj te imam pa že dovolj. Zmerom hoče» biti pametnejši od mene.« »To je ja vendar skromna želja!« Ceneje Zena: »Dragi možek, pusti me v letovišče, vsak dan bom mislila nate.« Mož: »Rajši ostani doma in misli na letovišče.« Sama opravi »Kai praviš ženi, kadar prideš pre. P02”?.a večerji?« »Nič. To že ona opravi.« Preprosto »Kako Je mogečr, da ste se že pn Tako kratkem času ločili od žens?« »Iz zelo enostavnega vzroka: lepega dne sva zamenjala svo.a dnevnika.« Ljubeznivo vprašanje »Kaj ste po poklicu?« »Penik.« »Kaj pa tedaj delate, ko niste zaljubljeni?« Razveseljivo dejstvo »Potrebujem 300 lir, pa ne vem, kje naj jilr dobim.« »Krasno. Ssm že mislil, da si jih hočeš pri meni izposoditi.« Moderno dekle On: »Prireži mi na tisto, kar ti je najsvetejše na svetu, da me imaš rada.« Ona: »Prisežem ti na svojo mesečno plačo.« Rajši po latinsko Bolnik: »Prosim, gospod zdravnik, govejte mi, kaj mi je. Toda ne po Zdravnik: »Preveč pijete, premalo spite in neredno živite.« Bolnik: »Potem mi pa, prosim, to le rajši po latinsko povejte.« Moder profesor »Ne razumem, kako moreš tako mirno poslušati pridigo svo.e žene,« se čudi profesor Zamudnik svoemu kolo gu, ko po prestani domači nevihti se dita pri poliču vina. »Nič laž ega,« se pohvali profesor Tinta. »Celo koristi mi, če se žena jezi. Vsako njeno besedo namreč na tihem prevedem v grščino.« Nemogoče Gost pokliče natakarja in mu pravi: »V moji juhi plava muha.« »Nemogoče, gospod,« pravi natakar, »muhe vendar ne znajo plavati.« Josip štrekelj: Najnujnejša dela pri sadnem drevju pozimi če ogledujemo sadna drevesa po ljubljanskih vrtih in srednje- in vl-sokodebeinata po kmečkih sadovnjakih, z malo izjemami kličejo po pomoči. Gošča je v gošči, ki je zavetišče vseh mnogih škodljivih žuželk in najugod -ne:ša tla glivičnih bolezni. V gošči ni prida pridelek. Zato žago in oster nož v roko in Izrezati vse slabotnejše veje, kr so v napotje boljšim, bodisi, da slone na njih, ali se pa križajo. Takšne veje pa žagamo pravilno v vejnem prstanu, da ne ostanejo štrclji, ki se ne morejo zarastL Na štrcljih se izcimita trohnoba in gniloba, nazadn.e še drevesne gobe, ki drevo uničijo. Prav tako je napačno žagan.e vej pregloboko, preko vejnega prstana. Rane odžaganih vej gladko obrežemo z nožem, zakaj gladko obrezane se hitreje zarastejo, kakor če so od žage raztrgane. Večje rane, nad 2 cm v premeru, zamažemo s cepilno smolo. V ozadju dolgih vej, ki so se upognile zaradi lastne teže ali zaradi teže sadja, ali napačnega obrezovanja, od-ženejo krepke mladike, imenovane vodne ali roparji, če so spodnji doli takšnih vej goli. brez manjših v?"c* skrajšamo nekatere v primerni razdalji na 6 do 8 popokov. da se praznina zopet izpopolni in razvije roden les. Vse druge pa gladko od-tranimo. Predolge, pa slabotne veje skrajšamo. Pri tem opravilu pazimo, da so v prvem spodnjem vencu najdaljše, čedalje proti vrhu drevesa krajše, sicer bi spodnje, pod kapom višje rastočih, opešale in odmrle. Pri vsem tem delu pazimo, da je vsaka veja deležna sonč-j nih žarkov, ker le na takšnih vejah t dorašča prvovrstno sadje po lepoti, 1 dobroti in množini. I Protinaravno in škodljivo je lTespa-metno striženje mladik in mladičic. To govori že samo drevo, ki odžene po 2, 3 in več mladik, kjer se odreže eno. Namesto brstov s cvetnimi popki, po : kaže drevo jalove mladike. Krajšanje mladik je umestno le na koncu tis! ih , vej, kjer zraste kakšna preveč v dolgost, da kvari obliko v ravnotežju. Prav tako skrajšamo glavno vrhnjo voditeljico, če je daljša od 1 do 1.20 m. | da v tej višini zraste nov vejni venec. Odrežemo tik nad poplrom, pri stran, skih vejah ob i>opku, ki je na spodnji strani. I Pri oblikovanem sadnem drevju (pal. 1 mete, piramide, kordoni) po franco j skih navodilih, :e poglavitno delo poletno obrezovanje (pinciranje). če se to opusti, se samo z zimskim krajšanjem mladik škoduje rodovitno:ti, obliki in življenjski debi dreves. I Proti zajed, letni sadnega drevja in red'a je škropljen e v rani pomladi in I poloti tie'o, ki ga ne smemo zanema-i riti. Pred škropljenjem očistimo dre- vesa mahovja. lišajev in odmrle skorje z drevesno strguljo in ščetko, da ni-majo škodljivci zavetišča. Naše zemlje so po večini revne na apnu. Kdor ni apnil v jeseni, ki je za to najboljši čas, naj natrosi okrog 30dkg apnenega prahu na vsaki m* brž ko bo zemlja osušena, da ga lahko | podkopljemo ali podgrabimo, da se r j.-ncša z zemljo. Apno rahlja zemljo, 1 Jo ogreva, ji veča rodovitnost, pa tudi i uniči mnogo škodljivcev v prsti. Za | radi lanske bogate letine so sadna drevesa precej izčrpana, treba jim je gnojila. Gnojenje v juliju, avgustu ali vsaj’ v jeseni bi več zaleglo, kakor proti pomladi, toda vseeno bo koristno. Med gnojenjem in apnenjem pa naj bo razdobje vsa j dva meseca, ker sicer apno uniči dušik, ki ga vsebuje gnoj. Obviselo suho sadje na drevesih je treba zbrati in sežgati, ker je okuženo od monilije in nosi trose za okužbo v prihodnem letu. Med tem tudi poberemo goseničje zapredke, ki | so v tem času najbolj vidni. Ko se I proti pomladi menjujeta mraz ponoč in tonlota podnevi, jc nevarnost po | zebe ‘dreves. Da jih obvarujemo vsa. delno, jih pobelimo z apnenim bele žem, ki mu zaradi boljše sprijemlji vosii primešamo nekoliko krvi. Ko j» vse ped snegom, poskrbimo za prehra no žužko ed h ptic, da ne pogine o. Ptice so najbol-sl zatiralci škodljivega mrčesa. Poleg tega jim pa še pripravimo gnezdišča, pozimi za zavetišča, spomladi pa za gnezda. takrat ko spanie. Spanje ie nekoliko krajše uri starejših osebah kakor riri otrocih in odraslih v nailepSih letih. če ie pa spa-nie §o krajše, kakor bi smelo biti. ie dobro, če si daio stareisi liudie preiskati urin in srce. Če nastopi nespečnost, ne da bi vedeli pravega vzroka in tudi ni od bolezni, ie dobro, če izpijemo, preden ležemo, skodelico mleka. Pomagamo si ludi z oslaieno mrzlo vodo. limoni- Modne novosti v januarju so kai važue. ker nam pomagajo v najiniz-lejšem in najdaljšem zimskem mesecu: razen tega so tako linbke stvari, da razveselijo vsako pristno žensko. 4. e4, d6, zavija \ obrambe; nato 0 0 ramenih, ij. svetli- galico. Ne enkrat: dvakrat, petkrat, desetkrat, dokler se ne naveliča. Pri vsem tem naj mati pazi, da ne bo s prepovedjo zbudila in podžgala otrokov~ radovednosti. Mimogrede naj razloži otroku, da z vžigalicami samo kurimo ogenj v peči in v štedilniku, sicer pa ostanejo na mestu, kamor spadajo. Nikoli se sami ne igrajmo z vžigalicami! Otrok sme tako dolgo, dokler se mu ljubi, gledati, kako mati kuri. Kmalu se bo naveličal, njegovo pozornost bo zajela kakšna druga novost. In če ho sam, ne bo poskušal prižigati vžigalic — ker bo vso igro že poznal — če bi pa slučajno le poskusil, bo znal vsaj z vžigalicami pravilno ravnati in bo nevarnost, da kaj zažge, veliko manjša.« »Vse to se mi zdi lepo in prav, toda bolj mirna bi bila, če otrok sploh ne bi dobil v roke takšne nevarne stvari,« je nekoliko popustila moja znanka. »V tem primeru morate pa pazili, da otrok sploh ne bo poznal vžigalic. Ne smete mu jih skrivati, temveč uredite tako, da otrok ne bo vedel. da so vžigalice sploh na svetu. Mislim pa, da je to zelo težko, saj z da1 pozimi, ko kurimo slanovanja, se bo nehote seznanil z ognjem v peči, z žerjavico in bo hotel svoji radovednosti zadostiti po drugi poti.« ->Ali ste trdno prepričani o pravilnosti svoje trditve?« je vprašala gospa. »Le pomislite, koliko gorja lahko povzročite, če ni pravilna!« »Težko ie biti porok za tako tvegano trditev, toda izkušnje so pokazale, da je drzna samo na videz. Izumili ie niso psihologi, temveč so jo praktično preizkusili vzgojitelji pri mnoqih otrocih. In skoraj v sto odstotkih se je izkazala pravilno. Razen tena imam pa še nekaj drugega v mislih. Jaz sama na primer sem bila otrok, ki ni nikoli dobil v roko Škarij, pile, noža ali igle. Še danes čutim posledice te vzgoje. Vse te predmete sem se morala naučiti unorabliati, k n sem bila že veliko dekle in so mole vrstnice — ki pač niso imele tako ,skrbne' vzgoje — že same znale sukati iglo, rabiti žebelj ali ukrojiti obleko. Še zdaj nisem prav nič ročna. Ce pa otroku nokažemo, kako je treba takšne stvari unorabljati, mu mimogrede privzgojimo tisto ročnost, ki je v življenju marsikdaj prav tako potrebna kakor duševne sposobnosti.« »Premislila bom vaš nauk o vzgoji.« se je vdala mlada mati, »toda ne zamerite. za zdaj se bom še ravnala po starj šoli!« Nasmehnila sem se. Morda ima prav. Ali ni že dovoli, da mi je obljubila, da bo odslej pri vzgoji mislila? Če bi to delale vse mlade matere, bi bilo manj bolezni, nesreč, prepirov in več zdravih, vedrih in spretnih otrok. Saška NAa NAGRADNI NATEČAJ Miček 73 nraktične nospodiire Z* vsak prispevek, objavljen » tej rubriki, plačamo 10 lir Liplavski sir 20 dek sira. ki ga dobimo na nakaznice. pretlači skozi sito, dodai polovico slano ribe, zmlete na tneso-resnici. 1 žlico olja. za 1 liro gorčice, 1 nastrgano čebulo. 1 noževo konico sladke paprike in kavino žličko kumine. Vse skupaj dobro premešaj in namaži na kruhke. J. R.. Ljubljana Fižolova omaka h kislim zeljem Praži na masti veliko sesekljano čebulo. drobno zrezano, še bolje sesekljano glavico ohrovta. 2 nastrgana korenčka, list zelene in precej zelenega peteršilja. Ko se zelenjavni sok posuši, dodaj žlico paradižnikove kon-serve in 2 žlici moke. premešaj in za-lii. Tei zmesi prideni še kuhan fižol, osoli, ortopraj in pusti nekoliko po-vreti. Nazadnje primešaj šo kislega zelja, ki ca daš lahko več ali Pa mani, dobro premešaj in postavi na mizo. .led ie zelo okusna in izdatna. M. R.. Ljubljana Kokoši (Milimi V mrzlem vremenu no moremo puščati kokoši na prc-sto. ker se tudi one lahko prehlade. Že najmanjši prehlad pa povzroči, da kokoš preneha iaičkn nesti Oti mrzlih dnevih natrosimo med steljo zrnje, da se kokoš s pridnim iskaniem za nosi i in tako ogreje. Prav tako lahko kokoši nastavimo ze-lenie tako visoko, da mora vsakokrat, kadar hoče do njega, visoko skočiti. Da tudi v zimskem Času bolje nesejo, iim dajmo večkrat tople — a ne vroče! — hrane in vode. V nizkem zaboju jim lahko pripravimo prijetno kopel ■ iz peska nepela in nekoliko žvepla v prahu Kokoši se v tem kni rade valjajo. Prav tako ne sme manjkati v kokšniaku nekaj drobcev gašenega apna. Če tako poskrbiš za blaginjo kokoši, se ti bodo oddolžile s pridno lego laiec. V. K.. Ljubljana • Za vsak prispevek, objavljen v >Kotičku za praktične gospodinjec, plačamo 10 lir. Znesek lahko dvignete takoj po objavi v naši upravi. Po pošti po- »Bojim se, da mi otrok ne zažge stanovanja!« Te dni sem se pogovarjala o vzgoji in otrocih z neko mlado materjo, ki mora otroka večkrat pustiti samega v stanovanju, ker nima služkinje, ne postrežnice. Kajpak traja otrokova popolna svoboda komaj nekaj minut, tisti čas, ko gre mati v klet po premog, k peku čez cesto po kruh, k špeceristu na vogalu po kakšno malenkost, Otrok — deklica — ima tri leta in pol in je izredno bistro, živahno bitje. »Bojim se, da mi otrok ne zažge stanovanja,« mi je tožila gospa. »Zadnjič sem šla v klet po drva, ko sem se vrnila, sem zagledala Metko ob štedilniku z vžigalicami v rokah. V levici je držala škatlico, v desnici pa prižgano vžigalico. Ko je začutila, da sem stopila v kuhinjo, se je prestrašila in potisnila še gorečo vžigalico v škatlico. Na srečo se ni nič hudega zgodilo. Pošteno sem jo oštela in ji prepovedala, da bi še kdaj prijela v roke vžigalice.« Nisem se mogla premagati, da ji ne bi omenila, kako napak je ravnala. Najprej je bila nekoliko užaljena — kakor vse mlade matere modernih edincev — pozneje me je pa z zanimanjem poslušala. »Ali je otrok kdaj videl, kako prižigate vžigalice in kurite?« sem jo vprašala. »Kajpak! Vendar ji ne dovolim, da bi se igrala z vžigalicami. Kolikor vem, takšne igrače niso za otroke,« mi je nekoliko osorno odgovorila. »Oprostite, sama še nimam otrok, toda prebrala sem marsikakšno vzgojno knjigo. Rada bi vam samo povedala, kaj misli moderna vzgoja o takšnih igračah'.« »Prav res me zanima! Mislim pa, da so naše matere tudi nekaj vedele, ko nam niso pustile v roke vžigalic, nožev in drugih ostrih predmetov.« »S tem so pa samo podžgale našo otroško radovednost. Kadar ni bilo odraslega človeka, da bi bdel nad nami, smo skušali — prav kakor vaša Metka — na skrivaj užugati to radovednost. Marsikatera kmetija, marsikateri kozolec je zgorel zaradi te na videz neznatne vzgojne napake naših staršev. Danes vzgajamo drugače.'« »Ali hočete s tem reči, da sme otrok dobiti v roke vse te nevarne predmete?« »Predvsem so ti ,nevarni predmeti' nevarni samo tako dolgo, dokler ne znonio z njimi ravnati. Zato naj se trdi otrok nauči — brž ko pride k pameti — ravnati z vžigalicami, noži, škarjami, iglami. Kajpak to še ne pomeni, da smemo triletnemu otroku dati škatlico vžigalic v roke in ga pustiti samega v stanovanju. Vendar vsi ti ,nevarni' predmeti ne s mejo biti za otroka neka skrivnost. Ko se začne otrok zanimati za vžigalice, mu dovedimo, da gleda, kako kurimo. V naši navzočnosti sme tudi sam prižgati vži- X A ♦ t ♦ * * ♦ t J (Ti trije modeli so risani izrefno m »Pružinslcl tednik« in niso bili še objavljen).) Gornja slika kaže tri praktične modele delovnih oblek. Prva c' sešita iz dveh starih, edini okras na njej so gumbi. Druga obleka ; sliki je prav tako kakor prva sešita iz stare lanske obleke, ki je ne . več nositi. Obleka je zgoraj poživljena s temnim blagom in z istim spodaj obrobljena. Staro temno obleko lahko poživite z belim ovratnikom in monograinom na žepn. K njej se poda bel c kljub temu ne bo dobro spal. dodamo vodi 100 gramov lipovega čaja. Otroka z občutljivo poltjo kopljemo v otrobih. Na 5 litrov vode vzamemo 1 kilo otrobov. Otrobe stresemo v platneno vrečico, položimo v vodov in nato ožemamo. da odteče iz vrečke vsa voda. V tuj vodi potem otroka okopamo. Nekaj navodil za Dobro spanje pomaga marsikomu, preboleti to ali ono bolezen. Vsakdo si želi zvečer, ko leže spat, da bi takoj zaspal in se zjutraj spočit in naspan zbudil. Vendar smo pa pogosto tudi sami krivi, če slabo spimo. Najprej preglejmo, kakšno imamo posteljo in kako ležemo vanjo. Ko ležemo, moramo iztegniti noge in roke. tako da lahko vsak sklep in ud sprostimo in spočijemo. Poglavje zase je blazina. Previsoka, debela, mehka in topla blazina ni priporočljiva za dobro spanje, prav tako pa tudi ne prenizka in pretrda. Nai-boliša je srednjevisoka in srednjeme- šiljamo Bele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček za nraktične Gospodinje. Ljubljana. Poštni predal 345. Dete je zagledalo luč svefa... Brž ko pride otrok na svet. mu zdravnik ali babica kaneta nekaj kapljic srebrovega nitrata v oči. da bi ga obvarovala hude očesne bolezni oftalmije. To ponove še četrti ali peti dan po rojstvu. Ko smo dete obvarovali očesne bolezni. ga moramo kajpak še negovati. Paziti moramo, da ga ne prehladimo, zato ga takoj po rojstvu ne kaže kopati. Najboljše je, če ca babica izbriše z vato. namočeno v mešanico enakih delov alkohola in glicerina. Prva novo; rojenčeva .toaleta* ne sme trajati več kakor nekaj minut. Nato moramo otroka obrisati s toplo brisačo in potresti z otroškim pudrom, ki otrokovo polt čisto osuši in prepreči vpliv prvega dotika zraka na kožo. ker ie le-ta nenavadno nežna. Kdaj naj otroka kopljemo? Vse je odvisno od novorojenčkovega spanja. Ce otroček dobro spi, ea kopljimo zjutraj. če pa slalvo spi. ie najboljša večerna kopel ker mu s tem olajšamo in izboljSamo spanje. Kar naivečjo čistočo pri negovanju otroka zahteva kopanje. Voda ne sme biti nikoli prekuhana. Če kad ni lesena. jo polijemo s špiritom in le-tega zažgemo Kadi nikakor ne brišemo s krpo. pa naj bo še tako čista. Takpj nato pa zlijemo vanjo vročo vodo. Preden začnemo dojenčka kopati, si morajo pripraviti vso potrebno. Najprej si z milom umijemo roke in zapremo vrata in okna. da no bo prepiha. Poleg kadi z vodo položimo na stol ali mizico vato. brisačo, blago milo. otroški puder, perilo in pleničke. Ko imamo vse to pripravljeno, slečemo dojenčka ga namilimo od glave do nog. primemo z levo roko pod tilnikom in položimo glavico na svojo podlakt, z desno pa primemo za nožiči in ga za nekaj minut do vratu potopimo v vodo l’ri tem moramo paziti na glavico, ušesca in oči. Vzamemo ga iz vode. zavijemo v toplo brisačo in nalahko popijemo vso vlago, ne da bi ga drgnili. Nikoli ue smemo pozabiti po kopanju dojenčka potresti po vsem telesu s pudrom. Oblečemo mu srajčko, zavijemo v pleničke, podojimo in položimo spat. Otrok bo po takšni kopeli prav kmalu sladko zaspal. Ce pa DARMOL najboljše odvajalno sredstvo lika blazina. Pretopla in premehka blazina ne dopušča, da bi kri pravilno plaia po krvni!) žilah v glavi. Tudi to je eden izmed vzrokov nespečnosti. Prav tako kakor ni priporočljivo preveč kuriti spalnice ne moremo priporočati pravo hladniee. Previsoka toplota in prehud mraz nikakor ne pospešujeta dobrega spanja. Soba. v kateri spimo, mora biti dobro prezračena, odmaknjena od cestnega hrupa in mračna. Kajpak ne smemo leči takoj po večerji s polnim želodcem. Preobilna večerja in pretirana dieta tudi škodujeta spanju. Če spimo na hrbtu, se ________ razvade odvaditi, ker vrat pri zelo trpi. težko dihamo in po — grdo smrčimo. Najbolje ie. če . na desno stran, ker se pretaka jed iz želodca v čreva. Ce pa L. na levo. oviramo s tem prehai hrane kar spet škoduje dobremu spanju. Človek, ki leže s polnim želodcem na levo stran ima mučne sanje, govori itd. : Spati smemo samo toliko, kolikor ie potrebno za naš organizem. Če želodec ne dela pravilno, bodimo pre: pričani, da igra pri tem vlogo tudi predolgo ležanie. Kadar ležemo in nikakor ne moremo zaspati, se soonmimo tega skromnega nasveta. Pod blazino položimo; uro. Njeno enakomerno tiktakanje nas bo nekako utrudilo in zazibalo v slad-! si tudi z oslaieno mrzlo \_-nim sokom ali žlico .medu. L._. nam pomaga kopanje nog in sicer pred večerjo. 1 .. Iz stare baršunaste večerne obleke, ki že dolga leta visi v omari, si se-šijmo novo obleko. Če jo v: < !;o ob vratu zaprta, jo odrežemo. pof< > si -naredimo še dve-jopici. Pi —! ’ svetla s črnimi vstavki j druga pa Črna pošila s c__ kaiočimj se pošivki. Imate obleko, ki ie nje zgornji del neuporaben. Odrežite io in iz zgor- jem S AHB8H Urejuje A. Preinfalk Problem st. 217 Sestavil H. Ciršvic Mat v 3 potezah Problem st. 21& Sestavil Ch. Cederas Mat v Z potezah. Problem st. 219 Sestavil A. Klinke Mat v 3 potezah. Dobra pozicijska igra 233. Kralj, indijska obramba F. Samisch — Dom Bad Elster 1942. ‘ SfG. Z. c4, g(i. 3. Se3, JugT, „ 5. f3, Sd7. 6. Lg5, c5. [Crnl v zmajsko inačico sicilske druga možnost je bila h6, in e5; toda tako ali tako, zaradi močnega belega sre. Za mrzle, meglene zimske dni vam bo izredno prav prišla topla kapuca s prišitim vratnikom, ki se zadaj zapenja. Oblačite jo čez glavo. Najbolje je, če jo morete ukrojiti iz istega blaga kakor, plašč. nie"a dela naredite naramnice. Kom-jdišču bolj težko igro, kt zahteva ten-binirajte to novo .obleko* s toplo■ blu-| ^čutne ^zunjj^e o^D^he fNa*ro? zo da boste dobili primerno oblekol?d4. 8. SXd4, b6. 9. Dd2, hG [Na roj koSkfhodfšed0vmšonio. M ‘Udi 28 HSM Mladim dekletom priporoča januar-?13- J?3,0*' * ril t „ V k-*i ska moda ob visokem vratnem izrezu |!3fnJS„ ScG 16 venček iz pisanih klobučevinastih tf« fl° “«.] M. b3, Sc6.16^S«« MbližaViočo sehnmniadh “ S,,0min,a|navamT SAfrtt?) [Prepodi na blizaioto se pomlad. . »res neprijetnega skakača, vendar pa Za zelo spretne rok > ie liubka m»zdaj postane kmet d6 slaboten, kar poživljajoča obleka jz dvomobarvnoga»dobro izkoristi; črni naj bi s blaga. Nailepsa le. ce ie spredaj svet-i —gg—^7 mobiliziral trdnjavo in pola. zadai pa temna. _ ♦ čakal, kakšne načrte bi beli skoval.1 Ce nimate krzna, si naredite iz ko-*n, gc3t i>c7. 18. Tfdl, Td8. 19. Sel, ckastega blaga k plašču velik muf in*Sc5> 20- xbl. [črni težko kaj pravega gornji del životka. ki vas bo prav ta- * ^ačno, pa zato lahko beli mirno prt-ko lepo grel. j pravi odločilno ofenzivo na damskem Krzneni vložki niso samo lepi. am-Jkrilu.] Ke7. 21. Tdcl, Db8. 22, b4, Sd7. pak tudi praktični, ker zakrijejo razne|23. Sa4, Lc8. 24. b5, Sc5. [Ce se obrabljene dele obleke. Oguljen plaščiumakne konj c6, pade po ba6 kmet popravimo, če mn vstavimo v sprednji jbS, na afc5, pa te spot zamaje kmet del primerno krzno, ki ga zapnemo»b6 s 25. TKbo.i 25. bcG. [Seveda ne z zapono. *25. SXc5 zaradi dc5 in Sd4.] SXa4. 2G. Db4, Sc5. 27. Sd3, Dc7. 28. DXb6. tBitka je odločena, povebno ker črni tudi v končnici ne pride do sape.f nxb6. 29. TXb6. SXd3. 30. LXd:i, Tde8. 31. c5, d5. 32. edfi, e*ri. 33. Lf4, Čopič je postal dandanašnji v tro-|*^d8- T‘;8- .,35' Tb8, W(*. spodinjstvu prav tako potreben kakorKfi, črni je kapituliral, saj proti v slikarski delavnici. Z niim namaže-l^'- Ij ' a6 m zdravila, mo meso ali ponve z mastjo tako, ten-1 ko. kakor zahtevajo količina maščobe, j ki jo dobimo. Razmaže io pa tudi povsod enakomerno, tako da s tem pripravljanje jedi nič ne trpi. Ali ležite v postelji premrli in brez 12. . . spanja? Potegnite za neka j trenutkov (J- *«*:•,. KJ3* ,.?• Kr*■ KV-. *„ \ ode jo čez glavo iu kmalu vam bo | 1 a.Hm i ’ — aii i ... kn - h«. *#. toplo. •Kf4’ Kg2. 4 h5! f;hr>. h lil umnim, vmv Plinski plamen more greti več PO-Jtiko: 2 . Kgi. :i us. Khi. 4. U4, Kul. sod hkrati. Čez odprtino denite ploče-ls. ho!, km i: ud itd. spel dobi. vinasto ploščo nanjo postavite posode! ali lončke, v katerih bo prav kmalu* ReSitev problema št. Ji6. vse vrelo. 1. Slij in črni petkrat samega telic vež«. • Porabni nasveti Bi REŠITEV PR03LEMA St. 215. 1 K£5? Kf3. 2. Ii4. K tri. 3. Ii5. Kh3. 4. Kr4, ali l. Kg4? K f‘2 remfs. Pravilno Jo !<*: Ko4. 3 Kk4, Ke5* 4. tzda.a K.. Bratuša, novinar: odgovaria H. Kem. novinar: tiska tiskarna Merkur d, (L r Ljubljani; ssa Ustomo odgovarja O. Mihalek — vsi t Ljubljani.