RAZPRAVE   IN   CLANK Ii
Danila Žuljan Kumar UDK 811.163.6'282.3'366(497.4-14)
UDK 811.163.6'282.4'366(450.34/J67)
Šolski center Nova Gorica
Pomensko-skladenjski premiki y briškem in nadiškem narečju
O Beneškoslovenska narečja so narečja primorske narečne skupine, ki se govorijo vzdolž slovensko-romanske narodnostne in jezikovne meje. Mednje štejemo terske, nadiške in briške govore. Moje raziskovanje je zaenkrat omejeno na nadiško in briško narečje. Prvo se govori ob Nadiži in njenih pritokih v vzhodni Benečiji v Italiji in na Livku na slovenski strani, drugo pa v Sloveniji po Goriških Brdih med državno mejo z Italijo in desnim bregom Soče med Anhovim in Solkanom ter severno od Gorice v Italiji. Med obema narečjema, pa tudi znotraj samega briškega narečja, so zaznavne razlike, ki so posledica vplivov dveh različnih knjižnih jezikov, ki sta jima narečji izpostavljeni v zadnjih petdesetih letih. Deloma sta bili narečji ločeni že v zgodovini, saj so nadiške doline od začetka 15. stoletja do Ilirskih provinc spadale pod Beneško republiko, Brda pa v goriško grofijo, kasneje pa pod avstrijsko cesarstvo oziroma avstro-ogrsko monarhijo.^ Meja med državama je potekala po reki Idriji, ki tudi sicer ozemeljsko ločuje obe področji. Po padcu Ilirskih provinc sta tako Benečija kot Goriška ostali združeni pod Habsburžani do leta 1866, ko je Benečija s Furlanijo postala del italijanskega kraljestva in je reka Idrija spet postala mejna reka. Po 2. svetovni vojni, natančneje po letu 1947, so nadiške doline po pariškem mirovnem sporazumu pripadle Italiji, večina ozemlja Brd pa Jugoslaviji. Nekaj briških vasi je ostalo v Italiji. Tako so govori obeh narečij že petdeset let pod vplivom dveh knjižnih jezikov, kar se na preučevani skladenjski ravnini zelo pozna. Že razlike med briškimi govori odražajo pripadnost slovenski oziroma italijanski državi.^
1 Pomensko-skladenjskih premikov, ki so posledica romanskega vpliva na zahodnoslovenske govore, se v več svojih delih dotika romanist Mitja Skubic.^ Osredotoča se na pomensko-skladenjske kalke, kar pomensko-skladenjski premiki v zahodnih slovenskih narečjih v večini primerov so, vendar ne vedno, saj gre lahko tudi za širjenje pomenskega polja neke besede zaradi sorodnosti ali podobnosti z drugo besedo iz istega jezika ali za uporabo drugačne skladenjske kategorije, kot je normirana v knjižnem jeziku. Kalk po svoji osnovni definiciji pomeni preris, v Ungvistiki beseda ali besedna zveza, ki je prevedena iz tujega jezika, kalkiranje pa je postopek, pri katerem z jezikovnimi sredstvi lastnega jezika prevajamo pomen neke besede ali
'   Brecelj, Marjan (1992). Brda. V: Bažato, Marjan (1992). Trenutki v Brdih. Nova Gorica: Grafika Soča, 7-13. Skubic, Mitja (1997). Romanske jezikovne prvine v tržaški knjižni slovenščini Borisa Pahorja. Linguistica 24, 9-40.
^ Brici, živeči v Italiji, iinajo vrtec in osnovno šolo slovensko, in sicer v Števerjanu, na Plešivem in v Krminu. Uradovalni jezik v Krminu in povečini tudi v Gorici pa je italijanski. Močan je vpliv italijanskega jezika tudi preko medijev. Signal slovenske televizije je sicer še dovolj močan, vendar ne povsod. V vasi Golo Brdo npr. na slovenski strani Brd do nedavnega slovenske televizije (TV Slovenija 1, 2, TV Koper in TV Primorka) sploh ni bilo mogoče spremljati. Signali slovensldh radijskih postaj (izjema je Radio Koper) pa so tako šibki, da jih italijanski radijski signali z lahkoto prekrijejo po celotni površini Brd, tudi na slovenski strani.
^   Skubic, Mitja (1970/71). Primer sintaktičnega kalka. JiS 16, 68-70.
Isti (1984). Romanske jezikovne prvine v tržaški knjižni slovenščini Borisa Pahorja. Linguistica 24, 315-334.
193
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 47, 2001/02, št. 5-6
RAZPRAVE   IN   ČLANKI
strukture oz. njeno zgradbo v tujem jeziku.'' Termin pomensko-skladenjski premik mi torej pomeni nastanek novih pomenov, povzročenih s kalkiranjem, pa tudi tistih, za katere nimamo dokazov o neposrednem kalkiranju, saj so nastali znotraj sistema slovenskega jezika.
/./ V prispevku se omejujem predvsem na različne pomensko-skladenjske premike vseh vrst pri glagolu oziroma glagolski besedni zvezi. Ti najbolj prizadevajo t. i. glagolske primitive, imenovane tudi jedrni glagoli, ki so v določenih skladenjskih okoliščinah polnopomenski, lahko pa se uporabljajo tudi kot pomožniki ali modalni glagoli, ko izražajo skladenjske (glagolske) kategorije časa, naklona in načina. Pomensko so posplošujoči (ekstenzivni) do najvišje možne mere, zato jih lahko imenujemo tudi glagolski zaimki ali proverbi.' Mednje spadajo biti (sem), imeti, delati, da(ja)ti, postati, storiti. Prav pri slednjem je v obravnavanih beneškoslovenskih narečjih opaziti največ pomensko-skladenjskih premikov.
2 Pomensko-skladenjske premike razvrščam v več tipov. 2.1 Pomenski premiki
2.1.1 Širitev pomenskega polja slovenske besede zaradi njenega enačenja s tujejezično ustreznico:
— samostalnik oti-ok ima v briškem narečju (briščini, v nadaljevanju bri.) dva pomena: 1. 'otrok' in 2. 'deček', ker italijanska (v nadaljevanju it.) beseda il bambino in furlanska (v nadaljevanju furl.) ilfrut ravno tako pomenita oboje;
— glagol vprašati ima v nadiškem narečju (nadiščini, v nadaljevanju nad.) poleg svojega 1. pomena 'vprašati' še 2. 'prositi', ker tudi it. chiedere in furl, domanda pomenita oboje;
— glagol odpreti ima v bri. poleg 1. pomena 'odpreti' še 2. pomen 'prižgati, vključiti': odopdrt urate in odopdrt luč, radjo, televizju, pralni stroj kot pog. it aprire la luce in furl, viarsi la lds;
— v nekaterih primerih sta v bri. prekrivna glagola zapreti in ugasniti, oz. glagol zapreti prevzema vlogo glagola ugasniti: zopdrt okno in tudi luč, televizju, radjo kot v pogovorni it chiudere la luce in furl, sierä la lüs;
— pomenski polji glagolov stati in storiti sta v bri. narečju prekrivni v pomenu 'saj ti ne vzame veliko časa': Ki stojiš ndrdit njoke? I Ki studrdš ndrdit njokel;
— zanimiv je pomenski premik glagola olupiti v bri. narečju v besedni zvezi olupiti avto 'odrgniti barvo na avtomobilu' kot v furl, scussä la machina, I ai scussät la machina.
2.1.2 Širitev pomenskega polja neke besede zaradi delnega prekrivanja njenega pomenskega polja s pomenskim poljem druge slovenske besede:
— glagol goreti se v nad. in bri. uporablja v pomenu 'biti vžgan, delovati'; gori luč in tudi avto, traktor, motor;
Skubic deli kalke na pomenske in skladenjske, pri čemer mu skladenjski kalk pomeni podzvrst pomenskega, saj »pomena nikakor ne moremo odmisliti« (Skubic 1970/71: 69). Med pomenske kalke šteje izraze, kjer se pomen ne sklada s pomenom teh izrazov v osrednjih slovenskih govorih, ugotavljamo pa ga v furlanščini, italijanščini ali v lokalnem beneškem govoru. Pri analizi jezika pisatelja Borisa Pahorja (Skubic 1984: 319-320) navaja celo vrsto kalkov, nastalih v neposrednem stiku obeh jezikov. Med drugim navaja tudi primere:
— obrniti ploščo kot it. cambiare disco 'zamenjati ploščo' / 'menjati temo pogovora'; Zadosti te muzike ... Obmiva ploščo\,
— izven serije kot it. fuori serie 'izdelek, ki ni serijski' / 'izjemne kvalitete', 'nekaj posebnega'; Sem vzorec izven serije?,
—držati kot it. tenere 'držati / 'hraniti, imeti pri sebi'; Tisti medvedek na polici ob vhodu je njegov. Ne vem, zakaj ga pravzaprav še držim.
Tu avtor še dodaja, da »prepričanje, da gre za kalk po italijanskem vzorcu, ni zmeraj enako trdno, zmeraj pa gre za pomen, ki iz slovenščine ni razložljiv« (Skubic 1984: 318). V tem se s Skubicem ne strinjam povsem. Moje mnenje je, da nerazložljivost neke besede, besedne zveze ali strukture v narečju, če jo primerjamo z normo knjižnega jezika, še ne pomeni vedno kalkiranja. Npr. v vasi Vedrijan v briškem narečnem prostoru poznajo v določenih primerih drugačno glagolsko vezavo (rekcijo), kot jo poznajo drugi briški govori in kot jo pozna slovenski knjižni jezik, npr. krava nds je zvalila 'krava nam je skotila'. Taka vezava ni razložljiva niti iz italijanščine niti iz stičnega furlanskega narečja; torej lahko zanjo trdimo, da je avtohtona oziroma da je skladenjski premik nastal znotraj jezikovnega sistema tega govora. Nasprotno lahko za nekatere druge primere glagolske vezave hitro najdemo vir v stičnem jeziku.
194
JI /IK IN SLOVSTVO, letnik 47, 2001/02, št. 5-6
RAZPRAVE   IN   ĆLANKIi
— glagol vneti se v bri. in nad. narečju uporablja v pomenu 'vžgati': unemdš auto, motor.
Ne izključujem možnosti, da je tudi kateri od zgornjih pomenskih premikov nastal kot posledica romanske interference, katere vzorec se je v bri. narečju razširil naprej, vendar v it. in v stičnem furl, narečju sedaj ti pomeni ne obstajajo.
2.2 Raba besed, v večini primerov glagolskih primitivov, s širokim pomenskim spektrom. Ti se lahko sami ali v besedni zvezi s samostalniško besedo uporabljajo namesto pomensko natančnejšega glagola:*
— bri., nad. (tudi v drugih slovenskih narečjih in v knjižnem pogovornem jeziku) Je zBČnu judkdt I si smejat 'je zajokal, se je zasmejal';
— bri., nad. Svinčnik na diale^ 'ne piše';
— bri., nad. Pralni stroj na diale 'ne pere, ne deluje';
— bri., nad. Tata didle hišu 'zida';
— bri., nad. Didbn nalogu 'pišem';
— bri., nad. fran didbt špežu 'grem nakupovat';
— nad. Muoj tata diela boskadoi^ 'dela kot gozdar, je gozdar';
— bri. Yran       M öra/iiM'grem vezat, obrezovat ...trte'; , , , ,
— bri., nad. Je ratu bliat I drdač 'je pobledel, zardel';
— bri., nad. Je ratu boyat 'je obogatel';
— bri., nad. On je dau skuds pumo 'je veliko izkusil';
— bri., nad. Usi so dal kriudu njemu 'so ga krivili'.
Besedni zvezi delati boskador in delati špežo sta nedvomno kalka, saj sta široko uporabljeni v obeh stičnih jezikih {it. fare il boscaiuolo, furl./ar // boscador in it./are la spesa, furl./ar la spese), nista pa poznani v širšem slovenskem prostoru. Vse druge besedne zveze se uporabljajo tako v slovenskem jeziku kot v obeh romanskih. Menim, da potemtakem vira rabe glagolskih primitivov namesto pomensko bolj specializiranih glagolov ne moremo vedno iskati v drugem jeziku. To so glagoli s širokim pomenskim obsegom tudi v slovenskem knjižnem jeziku; glagol delati npr. ima v SSKJ naštetih sedem osnovnih pomenov in še vsaj enkrat toliko podpomenov oziroma pomenskih odtenkov. Vendar lahko rečemo, da stalna prisotnost skladenjskih vzorcev iz obeh stičnih jezikov vpliva na pogostnost rabe enakih skladenjskih vzorcev v slovenskem jeziku, v tem primeru v briškem in nadiškem narečju.
2.3 Skladenjski premiki
O njih govorimo, ko skladenjska struktura v obravnavanem primeru odstopa od norme ali ko je v knjižnem jeziku sploh ni.
2.3.1 Odstopanja od slovenske knjižne norme
2.3.1.1 Raba povratnega glagola namesto nepovratnega:
Vidovič Muha, Ada (1998). Pomenski preplet glagolov imeti in biti — njuna jezikovnosistemska stilistika. SR 46, 294.
* O pomenski izpraznjenosti glagolskih poimenovanj, ki se kaže v širitvi pomena in skladenjske vloge jedrnih glagolov (glagolskih primitivov), govori v svoji raziskavi Olga Lupine. Avtorica je raziskovala izrazne zmožnosti učencev na šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem. (Lupine: 1989.)
' Ko primer velja za obe narečji, navajam fonetični zapis enega od obeh narečij, v večini primerov briškega narečja. Fonetični zapis pri iskanju skladenjskih posebnosti namreč ni tako relevanten.
^ Primer navaja Skubic, Mitja (1997). Romanske jezikovne prvine na zahodni slovenski meji. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 122.
195
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 47, 2001/02, št. 5-6
RAZPRAVE   IN   ČLANKI
— bri., nad. pozapt si; Sdn si pozaba 'Sem pozabil' kot it. dimenticarsi di qualcosa ali furl. dismenteäsi di alc;
— bri., nad. pokbkant si; San sipokbknu 'Sem pokleknil'.
2.3.1.2 Raba nepovratnega namesto povratnega glagola:
— nad. končati, začeti; Vičer je začel (končal) z njega poezijo 'Večer se je začel (končal) z njegovo poezijo' kot it. La serata e iniziata (finita) con la sua poesia, furl. La sera e scomenzada (finida) cu la so poesia.
V slovenskem knjižnem jeziku se glagola začeti in končati, ko izražata začetek in konec obstajanja nečesa glede na čas, uporabljata kot povratna.
2.3.1.3 Drugačna glagolska vezljivost
Med skladenjske premike štejemo tudi glagolsko vezljivost, drugačno od knjižne.
2.3.1.3.1 Ta je lahko posledica prevzemanja romanske glagolske vezljivosti:
— bri., nad. Mu boli tridbux kot it. Glifa male la pancia in furl. Gifäs mal la panse.
2.3.1.3.2 Lahko pa je tudi avtohtona (ni razložljiva iz it. ali furl.):
— v vasi Vedrijan v Brdih se v primerih, ko je v knjižnem jeziku zahtevana dajalniška vezava, glagol povezuje s samostalniško besedo v tožilniku: Mama nds pere 'Mama nam pere'; Zidarji nds zidaj, mijdx pa kuxdmo 'Zidarji nam zidajo, mi jim pa kuhamo';
— nekateri glagoli, ki v knjižnem jeziku zahtevajo tožilniško vezavo, se v bri. vežejo s samostalniško besedo v rodilniku: bri. Tistix vojaku sa jdx pejal u Karmin 'Tiste vojake so odpeljali v Krmin'.
2.3.2 Kalkiranje italijanskih in furlanskih besednih zvez
Pri kalkiranju posnemamo pomen neke besede ali strukture v tujem jeziku z uporabo jezikovnih sredstev lastnega jezika. Kalkirana je lahko beseda, besedna zveza ali večje enote, npr. polstavek.
V prispevku sem se omejila predvsem na kalke na ravni besedne zveze. Teh je v obeh obravnavanih narečjih zelo veliko. Največ se pojavljajo besedne zveze, sestavljene iz jedrnega glagola in samostalniške besede.:
— z glagolom imeti: bri., nad. Mam strax 'Strah me je' kot it. Ho paura in furl I ai pore; Mam toplo 'Toplo mi je' kot it Ho caldo in furl. / ai cialt; Mam mres 'Zebe me' kot it. Hofreddo in furl. / aifret; Mam trošt 'Upam' kot it. Ho la speranza in furl. / ai la sperance,; Mam silu 'mudi se mi' kot it. Hofretta in furl. I ai primure;
— z glagolom dati: bri., nad. Mi dafaštidjo 'Gnusi se mi' kot it. Mi dafastidio in furl. Mi dafastidi; Vam muorem dat no slavo novico 'Moram vam povedati slabo novico' kot it. Vi devo dare una brutto notizia in furl. Devi davi une brute notissie;
— z glagolom najti v povratni obliki: bri., nad. Tie si na najdan dobro 'Tu se ne počutim dobro' kot it. Qui non mi trovo bene in furl. Ca i no mi ciati ben;
— z glagolom slišati v povratni obliki: bri., nad. Danas si slišan slabo 'Danes se počutim slabo' kot it. Oggi mi sento male in furl. Ue mi šinti mal;
— z glagolom stati: bri., nad. Vidan, da na stojiš dobro 'Vidim, da se ne počutiš dobro' kot it. Vedo che non stai bene in furl. O viot, che no tu stas ben; Na stojoj nač dobro dol u Argentini 'V Argentini niso preveč bogati, so bolj revni' kot it. Non stanno bene giü in Argentina in furl. No stan ben ju in Arzentine;
— z glagolom narediti: ta se v nad. in v delu Brd, ki spadajo pod Italijo, uporablja tudi v zvezi Si äram nardit nu doču 'Grem se stuširat' kot it. Vado a farmi la doccia in furl. Voi a farni le doce;
196
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 47, 2001/02, št. 5-6
RAZPRAVE   IN   ČLANKI
v slovenskem delu Brd se ta besedna zveza ne sliši nikoli; uporablja se le glagol stušimti se Si yan stušidnt), kar kaže na dvoje: 1. da gre za novejši kalk (kopalnice so se začele graditi po napeljavi vodovoda konec petdesetih let 20. stoletja); 2. da je isto narečje močno izpostavljeno dvema različnima knjižnima jezikoma;
Vsi zgoraj našteti premiki, razen 2.3.1.3.2, za katerega menim, daje avtohtoni, so skladenjski kalki, imenovani tudi strukturni kalki, ki jih v slovenskem knjižnem jeziku ni. Včasih se tak skladenjski kalk vrine v govor primorskemu govorcu tudi v govornem položaju, kjer se zahteva raba knjižnega jezika. Po radiu sem slišala /.../ že dolgo sledimo njegovo delo /.../; glagol slediti v slovenskem knjižnem jeziku zahteva dejalniško vezavo, v it. in furl, pa tožilniško; poleg tega je slediti uporabljen v pomenu 'spremljati' kot it. seguire il suo lavoro in furl, seguiel su lavor, kar je najbrž tipičen primer pomensko-skladenjskega premika, v tem primeru lahko rečemo tudi pravega pomensko-skladenjskega kalka.'
2.3.3 Širitev funkcije skladenjske strukture zaradi tujejezične interference, imenovano tudi skladenjsko vplivanje
Skladenjska struktura lahko zaradi posnemanja vzorca iz drugega jezika dobi ob svojem običajnem še kak nov pomen ali novo funkcijo. Struktura v knjižnem jeziku sicer že obstaja, vendar ne v tej funkciji. Primera za skladenjsko vplivanje romanske jezikovne skupine na bri. in nad. govore sta dva;
2.3.3.1 Raba povednega naklona v pogojnem odvisniku za pretekli čas:
— nad. Če san bla mogla, san jo tla sniela 'Če bi bila mogla, bi jo (bila) pojedla' kot it. Se potevo, l'avrei mangiata in furl. Se podevi, la vares manzade.
2.3.3.2 Raba preteklega časa v predmetnem odvisniku, ko gre za sočasno dejanje:
— bri. Kdr je pdršu damu, subit ;a vidu, dd soja žena je Mala brdz moči an sama notdr u pastidji 'Ko se je vrnil domov, je takoj videl, da leži žena nemočna in sama v postelji' kot it. Quando ritomö a casa, vide, che sua moglie era a letto sola e senza aiuto in furl Cuant ch 'al e tomat a cjase, ja viodut, che la so femine jere tal jet sole e senze aiüt.
3 Za primer pomenske razvejenosti glagolskih primitivov podrobneje navajam pomensko-skladenjske premike glagolov storiti in stati.
3.1 Glagol storiti
V določenih skladenjskih okoliščinah je ta glagol polnopomenski, lahko pa dobi tudi pomožniško vlogo, s pomočjo katere izraža skladenjsko kategorijo naklona in časa.
3.1.1 V polnopomenski vlogi ima tele pomene, pri katerih gre za širitev pomenskega polja zaradi njegovega enačenja s tujim glagolom, it. fare in ftirl./a (tip 2.1.1).
3.1.1.1 Pomen '(ne)storiti, (ne) narediti':
— bri., nad. Tist p3s ti na studre ndč kot it. Questo cane nan ti fa niente in furl. Chist cjan no tifas nie.
3.1.1.2 Pomen 'ukazati, prisiliti':
— bri, nad Du3 td pa štoru prit? kot it. Chi ti ha fatto venire! in furl. Cui ti a fat vigni? 'Kdo te je pa prisilil, da prideš? = 'Ne bi ti bilo potrebno priti, če ne bi sam hotel'.
Vendar se prav ob tem glagolu hkrati zastavlja vprašanje, če ne gre morebiti za vpliv slovenskega glagola zasledovati, ki zahteva tožilniško vezavo.
197
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 47, 2001/02, št. 5-6
RAZPRAVE   IN   ČLANKI
3.1.1.3 Lahko se uporablja še v pomenu 'nič ne de, ni pomembno, saj ni nič hudega':
— bri., nad. Oprosti, ki san tipoliu z vinan. Na stuare! I Na stuare nač! kot it Nonfa niente! in furl. No fas nie!.
3.1.2 Kot nepolnopomenski glagol skupaj s povedkovim določilom tvori glagolske besedne zveze, ki so kalki iz it. in furl, (tip 2.3.2).
3.1.2.1 Pomen 'pripraviti do joka, smeha':
— bri., nad. Me štoru juakat I si smejat kot it. Mi ha fatto piangere I ridere in furl. Mi ä fat vai I riđi.
"i.X.l.l Pomen 'škoditi, povzročiti slabost':
— bri., nad. Ma storlo slabo kot it. Mi ha fatto male.
3.2 Glagol stati
Tudi ta se uporablja kot polnopomenski ali pomožni.
3.2.1 V vlogi polnopomenskega glagola se uporablja v pomenu 'stanovati', gre za vpliv pomena it. glagola stare ter furl, sta (tip 2.1.1):
— bri. Oča an mama stalposebe 'Oče in mati sta stanovala posebej'.
3.2.2 Kot nepolnopomenski, naklonski glagol skupaj z nedoločnikom v povedkovem določilu tvori glagolske besedne zveze, ki so kalki iz it. in furl, (tip 2.3.2).
3.2.2.1 Pomen 'nikar ne delaj tako' (kot svarilo):
— bri., nad. Na stuaj dialat takua! 'Nikar ne delaj tako!', kot it. Non stai fare cosil in furl. No sta far cussU;
— bri. A^fl stuaj nakladat! 'Nikar ne laži!'.
3.2.2.2 Skupaj s prislovoma dobro in slabo tvori glagolski besedni zvezi stati dobro in stati slabo v pomenu 'počutiti se dobro ah slabo':
— bri., nad. Stojin dobro takua 'Tako se dobro počutim' kot it. Sto bene cosl in furl /o ( stoi ben cussi;
— bri., nad. Danas stoji slabo 'Danes se počuti slabo'.
3.2.2.3 V obliki ki stojiš + nedoločnik je njegov pomen prekriven s pomenom glagola storiti v besedni zvezi ki stuaraš + nedoločnik:
— bri. Ki stuaraš nardit njoke? Nač. 'Zelo malo časa ti vzame, da narediš krompirjeve svaljke';
— bri. Na stojiš nač končat tiste dialo 'Ne vzame ti veliko časa, da končaš tisto delo'.
V tem primeru ne gre za kalk, saj v sosednjem furl, in v it. jeziku taka besedna zveza ni znana. Najbrž je nastala zaradi podobnosti z besedno zvezo z glagolom storiti (tip 2.1.2).'"
Morebiti pa je v zvezi s slovenslco knjižno strukturo Mč te nestane, če
198 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 47, 2001/02, št. 5-6
RAZPRAVE   IN   ČLANKI
Literatura
Brecelj, Marjan (1992). Brda. V: Bažato, Marjan (1992). Trenutki v Brdih. Nova Gorica: Grafika Soča, 7-13.
Caharija PizzoUtto, Vera (1991/92). Interference z italijanščino v pisnih izdelkih učencev srednje šole v Nabrežini. JiS 37, 217-225.
Lupine, Olga (1989). Upovedovalne zmožnosti učencev na šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Rokopis.
Skubic, Mitja (1970/71). Primer sintaktičnega kalka. JiS 16, 68-70.
Skubic, Mitja (1984). Romanske jezikovne prvine v tržaški knjižni slovenščini Borisa Pahorja. Linguistica 24, 315-334.
Skubic, Mitja (1997). Romanske jezikovne prvine na zahodni slovenski meji. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Toporišič, Jože (1992). Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Vidovič Muha, Ada (1998). Pomenski preplet glagolov imeti in biti — njuna jezikovnosistemska stilistika. SR 46, 293-323.
199
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 47, 2001/02, št. 5-6
RAZPRAVE  IN   ČLANKI
Danila Žuljan Kumar
UDK 811.163.6'282.3'366(497.4-14) UDK 811.163.6'282.4'366(450.34/.367)
SUMMARY
SEMANTICO-SYNTACTIC SfflFTS IN THE BRDA AND NADIZA
DLyLECTS
Calquing is a procedure in which Unguistic means of language A are used to translate the meaning of a word, , word phrase or syntactic pattern from language B. The : meaning of the word, word phrase or syntactic pattern i adopted by language A may be called a semantico-syntac- j tic caique. In the Brda and Nadiža dialects, some of the , meanings and patterns that differ from the standard : Slovene language, are probably not caiques, as no comparable patterns may be found in the neighbouring Ro- ; mance languages. They may be assumed to have origi- ; nated within the Slovene language. For that reason the ; concept of the semantico-syntactic caique was replaced \ by the broader concept of semantico-syntactic shift. Se- \ mantico-syntactic shifts are thus defined as semantic or i structural departures from the Slovene standard norms, either under the influence of another language or within ¦ the system of the Slovene language itself. They are categorised into several groups. The first-level distinction is ; between semantic and syntactic shifts. The former cate- i
gory includes semantic shifts due to the expansion of the Slovene word's semantic field as a resuh of it being j equated with a foreign equivalent, those that occurred as a consequence of a partial overiap of the semantic fields of two Slovene words, and those in which verb primitives (alone or in combination with a nominal word) adopt the position of a semantically more appropriate verb. The ; syntactic category includes examples of syntactic patterns : departing from the norm of the standard Slovene literary language or non-existent in it. Examples of departure ; from the standard language norm are use of a reflexive ¦ verb instead of a non-reflexive one and vice versa, a : different transitivity, which may be a result of adopting a i Romance verbal transitivity or an autochthonous devel- i opment, caiques from Italian of Friulian word phrases, i and syntactic influences. In the latter case, a syntactic | pattern which already exists in language A obtains a new, i additional meaning through imitation of a language B ; pattern. ;
200
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 47, 2001/02, št. 5-6