289. številka. Ljubljana, v ponedeljek 18. decembra. XV. leto, 1882. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan ivecer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poiti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., aa jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez po6iljanj» na dom za ne leto II gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa m po 10 kr. za mesec, pe> 30 kr. za cetn leta. — Za tuje dežele toliko red, kolikor poštnina znala. Za oznanila pladnje se od Četiristopne petit-vrste po 6 kr., ee se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — UredniitTO in upravnistvo je v Ljubljani v Frana KoLmana hiii »Gledališka stolba". D pravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Gg. naročnike, katerim koncem leta poteče naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, ako hote list dobivati redno v roke, ker „ Slovenski Narod" pošiljamo samo onim, ki naročnino naprej plačajo. »SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 n „ četrt leta....... 3 „ 30 „ „ jeden mesec...... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za . . . 16 gld. — kr. n n n . . - 1 . 40 . Upravnistvo „Slov. Naroda* *. Louis Blanc. Tekom zadnjega tedna skazal je narod francoski zadnjo čast jednemu svojih odličnjakov, možaku, ki se je odlikoval v dvojnem oziru, kot učenjak in kot politik. Vsled ozke duševne zveze, katera obstoji mej vsemi izobraženimi narodi, čuti jednako izgubo ves kulturni svet; vender bode ža lostni ta slučaj, smrt tega veljaka, morala zanimati posebno nas Slovence, vsaj pripada umrlec narodu francoskemu, do katerega goji naš narod stare, zgodovinsko utemeljne simpatije. Dejali smo, da je bil Louis Blanc, o katerem nam je danes govoriti, zanimiva prikazen kot zgodovinar in kot državnik. Zgodaj stopil je v politično življenje. Rojen 1813. 1. v Madridu, kjer je njegov oče zavzemal visoko uradniško službo na dvoru Napoleonovega brata, kralja Jožefa, prišel je LISTEK. Natalija. (Poslovenila Janja MiklavČič.) Deset let pozneje. (Dalje.) VI. „0 Bog, papa!" zaklicala je s strahom in tresla se po vsem životu. „Ne, Natalija, svojega očeta se ti nij treba bati," tolaži jo Lujiza. „Ne morem za to; vedno sem se ga bala. O, da bi vendar poprej umrla. Ne, vendar ne, saj imam še jedno dolžnost spolniti." Lujizini kodrčki, ki so sicer senčili nje Čelo, bili so danes v naglici, s katero se je počesala, nekoliko višje zaostali in proga na nje čelu videla se je popolnem. „Kaj pa imaš tukaj, mama?" vpraša Natalija, Mtega še nijsem zapazila". v Pari/, kot dijak 1. 1830, ter se moral prva leta boriti z revo in uboštvom. Bil je odvetniški pisač, potem domači učitelj, kmalu pa se je poprijel časnikarstva ter postal žurnalist, kakor je to uže navada na Francoskem, kjer se kariera skoraj vseh velikih državnikov pričenja v uredniškej sobi kakega časopisa. S svojim peresom zastopal je repu blikanska načela ter zlasti v „Reformi" neprestra seno se boril proti tedanjej spridenej vladi Louisa Philippa. Vladale so takrat na Francoskem žalostne razmere, deloma podobne onej dobi našega ustavnega življenja, ko je pri nas kormilil „der Trink-geldminister Giskra". Kaj je koristilo francoskemu narodu, da je po pariških barikadah 1. 1830 prelival kri — sad njegovih naporov užival je vender le majhen in korumpiran del ljudstva, ona plutokra-cija, katera je narod kmalu še veliko bolj zatirala, nego nekdanje dedno plemstvo. Gospodujoča bour geoisija brez domovinske ljubezni, brez srcâ za narodno čast, brez idealnega čuta, njej na čelu Louis Philippe in prekanjeni minister Guizot, imela je državo kot molzno kravo ter skrbela le za to, da si polni žepe ter uteši svoje hrepenenje po po tratnera in pohlepnem življenji. V to gojilo družbo padel je 1. 1840 Louis Blancov sloveči spis „1/ or ganisation du travail", v katerem mladi pisatelj posebno poudarja, da je glavno zlo naše dobe pretirani individualizem in prosta konkurencija ter odločno zahteva, naj država sama se polasti cele obrt nije ter naj sama skrbi za zaslužek delavcev. Nekaj časa kasneje (1841—1844) objavi potem svoje prvo zgodovinsko delo, „LT histoire de dixans", kjer popisuje v klasično lepem jeziku in z ostro karakteristiko dobo od 1. 1830- 1840. S to knjigo, katera je do 1868. 1. kljubu velikemu svojemu obsegu (¡5 zvezkov) doživela celih 10 natisov, stopil je Louis Blanc mej najbolj znamenite in priljubljene francoske pisatelje, in ko je leta 1848 počila februarska ustaja. ko se je brez resnega upora razrušila strohnela sistema Louis Philippa in ko je „le roi citoyen" „Nič, nič! Nekedaj sem padla in od takrat se pozna !" „Mene boli, ako te pogledam!" „Tedaj bodem pa lase pogladila čez — tako!" „Papa pride, uže ga slišim; — daj mi roko mama !" Mrtvaško-bleda, a mirna ostane Lujizu, obje majoč roko skoro umirajoče hčerke. Niti pogleda nij obrnila od nje, ko prišumi Bvilnata obleka nje tašče in začuje korake svojega soproga. Molče sta ona dva pristopila k bolnici. Natalija se zravna po kouci a še bolj tišči materiuo roko vsvojej, drugo pa poda očetu: „Ljubi moj papa," zakliče s sladkomilim glasom in tako ljubim nasmehom, da se je nje Bicer brezčutnemu očetu stajal tedaj ves led, ki je preobdal njegovo srce. „Natalija!" vzklikne on, „Natalija!" ... in se zgrudi tik Lujize pred bolnega otroka. „Ubogo dete, tedaj me hočeš zapustiti? O Natalija," bolestno zajoče, „odpusti — odpusti mi, da sem jaz uzrok tvojega žalostnega, tugepolnega življenja, in tvoje rane, oh prerane ..." in krčevit jok mu sramotno pobegnil iz Francoske, nahajamo Louis Blanca v onej provizoričnej vladi, katera se je takrat ustanovila v pariškej mestnej hiši. Njegovi kolegi bili so tedaj pesnik Lamartine, Ledru-Rollin, Garnier Pagùs", Arago in znani načelnik „V Alliance israëlite, Creinieux. Sedaj imel je Louis Blanc priliko, praktično uresničiti svoje gospodarstvene nazore ; brigal se je posebno za delavce ter v Parizu uravnal znane „narodne delavnice". Vlada garantirala je vsakemu delavcu to, kar so takrat imenovali „le droit du travail" .ter je vsakemu delavcu brez posla v svojih delavnicah preskrbela delo in živež. /nano je, da smela ta reforma nij imela pričakovanega uspeha. Zastonj se je trudil L. Blanc, da pomiri razburjene delavce ter posreduje mej njimi in mej vlado; ko so delavci 15. maja napadli narodno skupščino, moral je tudi on, da si nekriv teh nepostavnostij, pobegniti ter se podati v pro-gnanstvo, najprej v Belgijo, potem na Angleško. Takrat so se posmehovati njegovim nameram ; drugače pa jih utegnemo soditi dandanes, po bridkih skušnjah zadnjih desetletij. Od dne do dne se krči število onih, ki v svojem doktrinarizmu še vedno trde, da je gospodarstveni naš život čil in zdrav, in vedno se širijo oni krogi, ki resno mislijo na pre-ustroj socijalnega našega reda. Saj je stvar sama na sebi dovolj jasna: francoska revolucija osvobodila je sicer posameznega v političnem oziru ter razdrobila fevdalni gospodarstveni red, ali na njegovo mesto stopila je absolutna vlada produktivuega kapitala in politično svobodni državljani — postali so sužnji peščici kapitalistov ! Jasno in gorostasno nasprotje mej theorijo in prakso stavilo je socijalno vprašanje na dnevni red vseh kulturnih narodov; v gospodarstvenej literaturi dandanes socialističnih nazorov ne zastopajo več osamljeni radikalci, kakor Lassalle, Marx, Robertus ; bližajo so jim tudi konservativni ekonomi, kakor Schiifrle in Adolf Wagner. Bismarck sam hoče upeljati nek državen socijalizem zaduši glas, da ne more one strašne besede izgovoriti. S pogledom srčne bridkosti gledala je Lujiza sedaj očeta, sedaj dete, a govoriti nij mogla. Boječe se ozre Kazimir na njo in prvo, kar je zagledal, bila je proga na nje čistem čelu; ona proga, ki ga je mučila toliko let, vedno se ponavljajoča v njegovem spominu. „Oče," pokliče ga Natalija ter z mehko roko boža visoko njegovo čelo, noče, ne govorimo o preteklosti ! Kmalu se ločim od vaju in vesela se ločim, če — — Daj mi roko in spolni mi samo to!" Rekši sklene obedve roki, očeta in matere, jedno v drugo; .papa," déje potem mehkim glasom, „tako ostanita z mamá vedno ! Ne pripusti, da bi mama še dalje hodila sama po svetu. Jaz bodem vedno pri vama, ako ostaneta skupaj!" — Utrujena se je nagnila. Druzega nij bilo čuti v sobi, kakor zamolklo ječanje Kazimirovo in tiho ibtenje Lujizino. Kneginja Dalmačiu, ki je nekaj časa tiho gledala ta prizor, obrnila se je zaničljivo in odšla is in tudi v Avstriji culi smo v zadnjih parlamentarnih debatah zanimljive in velevažne govore plemenitih poslancev Liechtensteiaain Belcredija ter čitali strastne napade, s katerimi glavni organ naših borzijancev, „N. Fr. Presse", jima očita socijalistične nazore. Gotovo bodemo tedaj dandanes morali bolj previdno soditi o Louis Blancu in njegovih namerah, nego se je to storilo pred tridesetimi leti. Ali Louis Blanc nij samo znamenit politik, on je ob enem jeden najrodovitnejših in najodličnejših francoskih zgodovinarjev. Najzrelejše delo njegovo ▼ tej stroki je „1/ hiBtoire de la revolution fran-caise", obširno delo, obsegajoče celih dvanajst zvezkov. Odkrito rečemo, da nam iz prvega nij ugajal stil te knjige; pisano je čudovito lahko, čita se kakor kak zanimiv roman in to malo ugaja nam, ki smo vajeni resnega nemškega zgodovinopisja ter oblastnih nemških zgodovinarjev, katerih se navadno še drži prah folijantov in učena pajčevina arhivov. Ali kdor temeljito čita Louis Blauca, prepričal se bode kmalu, da je mož vender le jako vesten preiskovalec, da ima na razpolaganje velikansko gradivo ter da je zlasti prvi in do sedaj tudi jedini zgodovinar, katori je za francosko revolucijo porabljal bogate zaklade britanskega muzeja. Jednako ga sodijo stroko vojaški krogi in celo njegov nemški tekmec Sv bel ga imenuje v svojej „Historische Zeitschrift" „den grossen Meister der Geaehichtschreibuog"! V prognanstvu živel je Louis Blanc celih dolgih 22 let, od 1848. do 1870. leta. Ko se mu je spolnila srčna želja, ko se je vrnil v lepo soln-čnato domovino, našel jo je v nesrečnem obupnem položaji. V deželi zmagujoči protivnik, Nemec, kmalu potem v Parizu besni upor komune, ona krvava ustaja, v katerej sta se na tako grozovit način bra-tila brezumna zaslepljenost in brutalni zločin. Tudi v tej narodnej nezgodi bil je Louis Blanc, od Francozov poslancem izvoljen, pravi vzgled in uzor domovinske ljubezni; podpiral je vlado narodne obrambe, obsojal koinunarde, dasi vnet za municipalne pravice, ter 1872 glasoval za prepoved zloglasne „internacij onale". V zadnjih letih se je potem le redko -kedaj kaj culo o njem, še le sedaj, ko je smrt 70 letnega starčeka pretresla ves francoski narod, čita se zopet po vseh časnikih celega sveta ime — starega socialdemokrata ! Vemo sicer, da ne moremo v vsakem oziru Louis Blanca kot vzgled postavljati slovenskemu narodu. Samo po sebi se razume, da za njegov re-publikanizem mej našim strogo dinastičnim, zvesto udanim narodom niti mesta nij. Tudi na njegovo prenapeto cerkveno-politično mišljenje se mi Slovenci gotovo ne bodemo ozirali; preživo čutimo potrebo krepkega in vestnega duhovenstva v moralnem in v narodnem oziru, da bi kedaj hoteli posnemati žalostno proticerkveno rovanje francosko, katero je ugonobilo prvo francosko republiko, ter bode bržkone uničilo tudi sedanjo ljudovlado. Vender pa, če se oziramo na Louis Blancov zlati značaj, na njegovo čisto rodoljubje, na njegovo učenost in ne- sobe, da bi premišljevala o strašnej novici, katero jej je Kazimir prinesel in katera jej je podrla vse zlate gradove. nAli mi obljubiš, papa?" vpraša zopet Natalija. „Ne povprašuj mene, ljubo dete4, zdihujeon; „ vprašaj mater svojo, ki sem jo pahnil od sebe; ona naj določi: jaz sem nesrečen, morebiti tudi obsojen — ona me bo gotovo zavrgla." „Mama, čuješ? govori: ali je res? Ali boš zopet zapustila mojega očeta?" Kar je Bog združil, jaz ne smem ločiti. Ako me on k sebi pozove, ne smem se braniti!" „In tvoje čelo, Lujiza Vu „Pusti, pusti; to so preteklosti!" „ Vprašaj jo ti Natalija, če mi odpusti; jaz se ne upam." In predno je bolnica mogla spregovoriti, objela je Lujiza z obema rokama Kazimira in bila sta združena. „0h," vzdihne Natalija, nkako srečna bosta sedaj — in jaz moram ravno sedaj umreti!" — Solčni žarki igrali so tako ljubo po mirnih morskih valovih, sem od gozda pa je lahen vetrič pihljal umorno delavnost, bode se marsikateremu od nas v srcu rodila tiha želja: nBog nam daj vsaj nekaj jednakih značajev, vsaj nekaj jednacih poštenih in požrtvovalnih delavcev, kakor je bil francoskemu narodu Louis Blanc!" —j—. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 18 decembra. V petek predložil je grof TaarTe državnemu zboru dva načrta o državnej podpori, po katerih se zahteva za Ti role 4 milijone, za Koroško pa 1,500.000 gld. Minister za potjedelstvo predložil je postave o uporabi mladih delavcev in žensk, o vsakdanje) delavskej dobi in o nedeljskem počitku pri rudokopib. Predloga o povišanji kredita za arlsko železnico vzprejme se brez debate. Na to se nadaljuje debata o §. 24. obrtne novele. Generalna govornika bila sta Sax in Stourzh. Paragraf ta vzprejel se je pri imenskem glasovanji z 220 proti 67 glasom. _ V večernej seji obravnavalo se je nadalje ter nepre-menjeno vzprejeli §§. 25. do ušteteg* 55., in v sa-boto z malimi spremembami do §. 121. Žvahno de-buto vzbudila je predloga 0 privolitvi vojaških novincev za 1. 1883. Schoffel in Hackelberg po-prijela sta se prilike, da sta mogla hudo in strastno napadati novo vojskino ustrojenje; prvega je kaj z lahka pobil in osmešil dr. Fan deri i k. V večernej seji prijavila je vlada postavni načrt, zadevajoč ko manditne in delniške družbe. Coroninijev klub se je konstituiral ter se je ofiicijelno prijavil dr. Smolki in vsem klubom; naziva se liberalni osrednji klub ter šteje doslej 21 poslancev. Pri §. 24. obrtne novele glasovali so vsi proti vladinemu načrtu o izkazu sposobnosti. V zadnjej seji ogrskega državnega zbora izjavil je minister Trefort, da je proti reklamaciji ogrskega Medmurja iz zagrebške dioceze, ker bi bil potem zagrebški nadškof čisto hrvašk in bi ogrska vlada ne mogla več toliko uplivati na njega izvolitev. — Trefort je tudi proti predlogu Irany-ja o verskej svobodi; država mora si pridržati pravico, ne pripoznavati takih veroizpo-vedanj, katere so državi nevarne, kakor n. pr. Na-zarenci in ogerski baptisti. Vnuiije di/avc. Srbska skupščina otvorila se je slovesno s prestolnim govorom. Kralj zahvalil se je v njem svojemu ljudstvu za njega udanost; dvojno zahvalo dolžan je Bogu, da je povodom njegove rešitve iz smrtne nevarnosti ob enem dal ljudstvu priliko, izkazati to svojo udanost. Njegovo trdno zaupanje v bodočnost kraljestva je le še podkrepljeno s temi dokazi udanosti. Odnošaji Srbije k inozemstvu so vseskozi dobri; to se vidi iz dokazov prijaznostij onih vladarjev, s katerimi je osebno občeval. Prav prijetno je dirnul kralja prijazni vz-prejem od strani bulgarskega kneza in njega naroda. Konečno prestolni govor zadovoljstvom poudarja, da so gospodarske razmere prišle v ugoden položaj in omenja nekaterih načrtov, ki se bodo predložili skupščini, kakor o carinskem tarifu, narodnej banki in borzi. Na to se je skupščina takoj konstituirala, ter je bil predsednikom voljen K u j u n d ž i č, podpredsednikom G1 i s i č. Štirje radikalci nijso hoteli priseči ter bodo morali najbrže odložiti svoje mandate. Družba za po v z d igo ruskega trgo vinskega brodovja sklenila je oči^led uničujoče j konkurenci angleškega trgovat va, da hoče svoje povzetje omejiti le na povzdigo brodovja ob obalih in posebno svojo pozornost obrniti na to, da iz pri« morskih prebivalcev izredi prave mornarje. Državni senat dovolil je komunikacijskemu ministru zajem 5 Va milijonov rubljev za nasvetovane vodne gradbe. General Če majev nasvetoval je vladi, naj v Tur-kestanu upelje kulturo svilnih červičev. V mioister-stvu za notranje zadeve sestavljeni židovski komisi-jon sklenil je, da se imajo zbrojiti vsi v Rusiji živeči židje. — Dopisnik „Pol. Cor." poroča o pogovoru, katerega je imel te dni z grofom Ignatje-v o m Zadnji oporekal je nastale trditve, da hoče on zopet ustopiti v državno službo. Grof Ignatjev hoče si ohraniti mir ter ne čaka na nobeno službo. Mej drugim je tudi rekel, da ne razume, kako so mogli njega, ki je nekdaj vendar opravljal najvišje službe, povodom njegovega zadnjega potovanja v Pariz imenovati poslanca panslavistične stranke. Domače stvari. — (Jour fixe) literarnega in zabavnega kluba preteklo soboto brojil je 43 obiskovalcev, katerim je predsedoval gosp. It. Bežek. Gosp. E. Lah čital je jako zanimljivo sestavljeno razpravo o »Kraških jamah" v obče, specijelno pa o „Po-stonjski jami", o „Črnej jami" in o „Planinskej jami". To jako pohvalno vzprijeto berilo tiskano bode v „Lj. Zvonu". Gosp. profesor Šuklje imel je govor o umršem Louisu Blanc-u, kateri prinašamo danes na uvodnem mestu in o katerega iz-rednej zanimljivosti se čitatelji zamorejo prepričati. Po primernih stvarnih govorih gg. dra. Z a r n i k a in Bežeka pričel se je glasbeni del, v katerem sta se posebno odlikovala tenorista gg. Razinger in dr. Samec, ki se je kot gost udeležil tega vseskozi zabavnega in jako prijetnega večera. — (Filharmonično društvo ljubljansko) priredilo je bilo v nedeljo 8 sodelovanjem pianistinje gospe Lucille Pod gorn ik-Tolomei iz Gorice koncert v spomin 112. rojstvenega dneva svojega slavnega častnega člana, godbenika-velika na L. von Beethoven-a. Pričel je program z ouver-turo Beethovenovega „Cariolanaa za orchester. Kot drugo točko svirala je gospa L. Podgornik-To-lomei Beethovenov Clavier-Concert op. 58. s sprem-Ijevanjem orchestra — kompozicijo, katera je dajala prilike dovolj občudovati čudovito spretnost ume-teljnice na tem instrumentu. Mnogoštevilne težavne pasaže in trilerje izvela je gospa koncertantinja s tako navidezno lehkoto, ki je lastua samo pravim umetnikom, katerim tehnična stran umotvorov ne prizadeva nikakih ovir, uglobiti se povsem v misel skladatelja. Ne smemo tudi pozabiti precizne in-tonacije v vzajemnem igranji z velikim orchestrom, kar je bilo tem težavne je, ker je gospa koncertantinja po običaji virtuozov vse obširne točke izvajala na pamet. Kot 4. točka igrala je gospa Poilgornik-Tolomei Rossini-Lisztovo: „Gita v gondoli" in Men-delssohnovo „Lovsko pesem", pri katerih prvej smo posebno občudovali lahke navdarke in čarobni piano blage vonjave; — kar zazvoni zvonček bližnje cerkve, tako otožno-doneče se je razlegal glas po mirnej naravi — in Natalija je sladko se smehljaje izdihnila dušo. Ločila se je smehom od sveta, ki jej poleg vsega bogastva in obilosti nij podal sreče; in zadnje besede donele so veselo: „Na svidanje, dragi roditelji — tam gori, na svidanje v ljubezni!" Mirna in tiha stala je trpeča mati, kakor nekdaj poleg mrtvega očeta, sedaj poleg mrtve hčerke. Drugače Kazimir. V prvem trenutku, ko mu pomenljivi pogled Lujizin potrdi žalostno resnico — za puste ga moči in omedli. Mati njegova prihiti, da bi mu stregla, a on jo pahne od sebe: „Idi! ti si uzrok te izgube! Svojo stopnjo, ime svoje, morebiti tudi čast — svoje dete izgubil sem radi tebe! O Lodojska, Lodojska!" Prijela se ga je vročnica. Knegiujo-mater jelo je to stanje sinovo skrbeti in veli poklicati Lujizo, a ta jej odgovori, da knez Dalmačin, ki ima stre-žajev na izbiro, njene pomoči ne potrebuje. A Kazimiru je bilo vedno huje, skrb kneginje vedno večja. Sklene toraj, kar je nij malo premagovanja stalo, sama iti k Lujizi. Prišla je v sobo, ko je mati ravno kinčala mrtvo truplo svoje hčerke z venci in cvetlicami. „Lujiza", jo je ogovorila, „ne domišljam 8i, da te bo prošnja iz mojih ust genila bolj kot katerega druzega — a prosim te, pozabi, kar je bilo in glej v meni samo mater! Tudi moj otrok potrebuje pomoči — a mene odganja in tebe kliče! O pozabi Lujiza, pozabi in pomagaj sedaj, ko je tako nesrečen!" „Kje je?u praša Lujiza kratko. „Ali naj bo tudi tu smrt moje plačilo?" praša sama sebe, ko vročo glavo Kazimirovo poškropi s hladno vodo. »Bodi miren Kazimir, najin otrok je pri Bogu!" — n Lodojska, ne zapusti me", prosil je, „ona je položila tvojo roko v mojo — o ne odtegni je!" In krčevito je stiskal njeno roko v svojej. J„Ne, ti me ne zapustiš, o služi svojemu Bogu, kakor hočeš, jaz sem strašno kaznovan." „Ne, ne", prepričuje ona, „nikdar te ne zapustim ; skupno bodeva jedenkrat pri Nataliji!" (Konec prih.) zibajoč0 se ladijce. Zaključila pa je koncert veličastna tretja symphonija Beethovenova, nazvana aEroica", obstoječa iz 4 stavkov, ki se glede mogočnosti v mislih in izpeljavi ter poetičnosti oblike prišteva najvišjim navdabnjenjem in umotvorom velikega mojstra. — (Morilka moža.) Cele trume ljudij, gotovo nad tisoč, stalo je danes zjutraj uže dolgo pred deveto uro od Žabjeka po trgu sv. Jakoba do deželne sodnije poslopja, tudi po vseh stopnicah in mostovžih natlačeno polno, da bi videli morilko svojega moža Franjo Možioo in njenega ljubčeka Matevža Kovačič-a kmetskega fanta, katera sta na do-lenjskej cesti takraj Lavrice umorila kmetskega posestnika Možino. Frančiška Možina je ženska jako neznatne postave, grdega obraza in škili na jedno oko. Tudi nje ljubček, kmetski fant Kovačič Matevž, je suh, jako zanikern bled fant. Predsednik g. Grčar pozove priče, katerih je 36. A glavne priče, bera-čice Virant, katera je isto noč, ko se je vršil umor, spala v šupi in vse sl'sala, manjka, dasiravno so imele vse žandarmerijske postaje in vsi sodnijski služabniki v deželi nalog iskati jo. Predsednik vpraša zatoženo, je li zadovoljna s tem, pa se vrši obravnava brez navzočnosti glavne priče Virant, in da naj se nje izjava samo prebere. Zatožena Možina pravi, da naj gre obravnava le naprej, da pa je vse, kar je izpovedala Virant, laž. Zagovornik advokat Brolich nasvetuje, naj se obravnava preloži. Temu ugovarja zastopnik državnega pravdništva g. Pajk, češ da §. 152 kazenskega postopnika izrecno izjavlja, da ako se ne more priča najti, da bi prišla k konečnej obravnavi, se prebere izpovedba njena. Zagovornik Kovačiča, g. dr. Mosche pravi, da ima kazenski postopnik v prvej vrsti princip javnosti in ustne izpovedbe. Če tedaj glavne priče nij, katera se bode pa uže še našla, naj se obravnava preloži. Sodišče posvetuje se dolgo časa in čez pol ure naznani predsednik, da se obravnava preloži, dokler se ne najde priča beračica Virant. — nKri-minal-doktorjiu, kateri so polnili do zadnjega pro-Btorčeka sodnijsko dvorano, odšli so jako žalostni, kajti tridnevna zabava in gorki zrak v dvorani splavali so po vodi. — (Nezgoda.) V četrtek 14. t. m. našli so v našem gozdu mrtvega človeka. Proti večeru pripeljali so ga v Borovnico, in tu leži uže tretji dan v mrtvašnici, da pride komisija pogledat, na kak način je poginil. Pos (domovinski list), katerega je imel pri sebi, kaže, da je ogljar, doma tam od Žiro v. Tisti, ki so ga našli, trdijo, da je prej ko ne se preveč žganja navlekel in vsled tega poginil — ker so dobili pri njem ubito steklenico, katera je prav po žganji dišala. Drugi zopet mené, da je v gozdu zašel in vsled neprestanega dežja od 10. do 11. t. m. zmrznil. No, pa bo že slavua komisija pravo zadela; ako ji bo čas dopustil, — da vsaj letos pride mrtveca pogledat: — kajti po mojem mišljenji bi se že stvar v treh dnevih lahko izvršila; kajti pri sedanji temperaturi ne more, ali vsaj ne sme po postavi mrtvo truplo več nego 48 ur ležati, — vsaj mislim, da iz Borovnice v Ljubljano nij taka dalja, da se ne bi mogla taka važna stvar prej naznaniti. — Leta 1870: 1. Magjarov..... 6,156.000 2. Nemcev..... 1,821.000 3. Slovakov.....1,817.000 4. Rumunov..... 2,470.000 5. Hrvatov in Srbov . 6. Rusov (Rusinov) . 7. Drugih (zidov in ciganov) .... 8. Negovorečih (otrok) 474.000 470,000 11.000 (!) 1. Magjarov . . . 2. Nemcev . . . 3. Slovakov . . . 4. Rumunov . . . 5. Hrvatov in Srbov vkupe 13,220.000 (13,211) 000) Leta 1880: , . 6,165.000 več 11.000 . . 1,798 000 manj 23.000 . . 1,790.000 „ 27.000 2,323.000 „ 147.000 606.000 več 132 000 6. Rusov .... 7. Drugih (Židov in ciganov) .... 7. Negovorečih . 342.000 manj 128.000 203.000 več 500.000 — 192.000 vkupe 13,730.000 več 510.000 To je résultat magjarske politike in številjenja po magjarskih uradnikih in agent h, ali bolje agen-tih-uradnikib, ker je vsak uradnik političen agent Magyarorszaga. Da je vrh tega Kette-Keleti štel Magjarom na korist in na škodo Nemagjarov, uvidel bode vsak, komur je znan šovinizem Magjarov in fanatičnih li zunov, kar so običajno odpadniki, kakor je poturica vedno ljutejši, nego pravi Turek. Kar najpred pade v oči, je to, da je Keleti pri vsej svojej dobrej volji v 10 letih Magjare po množil samo za 11.000 duš. Znano je in po Magjarskih akademikih samih dokazano, da je Magjarov vsako leto za 50 do 200 tisoč manj, tedaj jeden milijon ali vsaj pol milijona vsako desetletje, tako da je magjarski akademik dr. Weselsky, primerjajo statistične podatke o rnagjarskem plemenu za dobo 40 let, prišel do zaključku, da, če gre jednakomerno tako naprej, v 50—100 letih ne bode niti jednega Magjara več, kakor za Konstatina Velikega nij bilo več Rimljanov. Neplodnost Magjarkinj je obče po znata, kakor tudi njih kontingent v zloglasnih hišab, posvečenih Veneri vulgivagi. Iletere so na jednak način uničile Helene in Pavel de Lagarde, ki kot zapadnjak gotovo sodi objektivno, prorokuje Magja-rom, da Kmalu izumro. (Kunec prih.) Telegram »Slovenskemu Narodu": Dunaj 18. decembra. Dr. Poklukar, slo venski in Češki poslanci interpelirajo učnega ministra zaradi nastavljenja slovenščine nezmožnih učiteljev na slovenskem Koroškem. Obrtnijska postava v tretjem branji sprejeta 0 statistiki Ogerske, priobčil je „Pozor" v svojej 88. letošnjej številki jako zanimljive podatke, iz katerih omissis omitten-dis čitateljem v naslednjem podajamo glavne točke Načelnik statističnega urada za Ogersko, Kari Klette, kateri se kot pomagjareni Nemec iz; Draž dan od 1861. leta piše Keleti, objavil je resultate občnega popisa Magjarom na korist. Po Klette-Keletijevem računu računijo se narodnosti v Ogerskej v okroglih številkah tako : obn nanje storilca po izvršenem hudodelstvu, blizu pogorišča pozabljene stvari storilca, sledi stopalov na pogorišči in v bližini, katere se ujeratjo z obutalom obdolženca, kar se čestokrat zgodi, potem se hudodelec aodniji lehkim srcem v pest smeji. Ker so vrhu tega, da so preiskave zaradi hudodelstva zažiga ob sebi težavne, celo izpovedbe prič samih mnogokrat jako nezanesljive — nij Čuda, da je izid preiskave zaradi omenjenega hudodelstva obdolžencem pregostokrat ugoden. Izmej sedem toženih, katerih bo prišli tekom letošnjega leta zaradi hudodelstva zažiga pred tukajšnjo porotno obravnavo, bili so spoznani od porotnikov nekrivi trije. Evo vam jeden slučaj, ki utegne zanimati morebiti tudi osebe, kojim je pravdoslovje trn v peti, v pojasnilo. Obravnavi pred porotniki v Novem Mestu 14. decembra predseduje prvosednik okrožne sodnije Novomeške. Na „klopi* sedi Marija Zorko, dvajsetletna hči gruntarja iz Srednjega Arta okraja Kr.Jkega. Tožena je, da je v dan 8. oktobra letošnjega leta zvečer zapalila kočo očetovo v Srednjem Artu, leseno in s slamo krito, v kateri je imela mati očetova t. j. stara mati tožene, Urša Zorko stanovanje do smrti, z namenom, da pogori koča, vsled česar je koča tudi pogorela. Omeniti je, da je stanovala v tej koči zadnji čas Urša Zorko sama in mutasta njena hči Urša. Tožena taji in z odločnostjo trdi, da je bila 8. oktobra od dveh popoludne do devete ure prod-poludne druzega dneva neprenehoma v postelji, ker jo je „gri/lo", niti k svoji potrebi nij šla ves čas. Prične se zaslišavanje prič. Janez Starec pripoveda, da je proti Va7. zvečer zapazil od svojega poslopja, da se pri zadnjem gorenjem delu koče, v koji je stanovala l Trsa Zorko, prav pri kapu sveti; mislil je, daje ondi Urša Zorko z lučjo in podal se je v hišo. Kmalu potem opozorila ga je pastarica njegova na ogenj, in takrat bila je streha uže v plamenu. Janez Starec piavi, da bo sorodniki Urše Zorko, kateri stanujejo blizu pogorele hiše, prišli gasit še le takrat, ko uže nij bilo rešitve več. Janez Starec nadalje pove, da je tožena Marija Zorko materi stari sovražna in da jo je mnogokrat psovala in se z njo prepirala, kar pa tožena taji. Janez Starec nadalje pravi, da se je pastir očeta tožene, imenom France Šribar, nagrozil Urši Zorko, da bode zapalil kočo, v kateri Urša Zorko stanuje, ako se ne bo pobrala iz nje. (Konec prih.) Izpred porotnega sodišča Novomeškega. Zadnja sesija porotnih obravnav pri Novomeški okrožni sodniji bila je kratka; trajala je samo jeden teden; predzadnja t raj-da je tri tedne. Vrsta porotnih obravnav v zadnji sesiji bila je ta: 11. decembra, Marija Mausar iz okraja Žužemperskega, hudodelstvo detoumora; obsojena na 5 let težke poostrene ječe. 12. decembra, Jože WeiBS iz okraja Črnomalskega, hudodelstvo težke telesne poškodbe v smislu §§. 152 in 156 črka a. k. z.; obravnava se je preložila, da se natančneje pozveduje. 13. decembra, Janez Žugar, hudodelstvo obrekovanja, prestopek tatvine in goljufija; obsojen na 5 let težke poostrene ječe; Janez Žagar je iz okraja Ribniškega. 14. decembra, Marija Zorko, hudodelstvo zažiga; oproščena. 15. decembra, Osvald in Helena Olfatius iz okraja Rateškega; Osvald Olfatius obsojeu na 14 mesecev težko pooBtrene ječe, Helena Olfatius na 13 mesecev. 16. decembra, Miko Predovič iz Jugorja, hudodelstvo zažiga; oproščen. Razun obravnave proti Mariji Zorko in Miko Predoviču nij bilo v tej sesiji zanimivih obravnav. Preiskave zaradi hudodelstva zažiga so mnogokrat jako težavne. Tatove ovadijo pogosto ukradene stvari same; te so prave njih izdajice. Drugače je pri hudodelstvu zažiga. Zažigalec utakne pazno vnetilo v streho, skrije se za kako pohištvo, za bližnji grmič; glej! uže se jo prikazal „rudeč petelin" na strehi — izvršil je nakanjeno hudodelstvo, ubere jo po varnih ovinkih, da se mu krese izpod nog in pride na plan; ondi se oddahne. Da Razne vesti. * (Moderno krotenje viharja.) Prakti čen poskus, kako učinkuje olje za razburjeno va-lovje, vršil se je pretečeni četrtek pri Tvnemouthu. Bril je z veliko silo vzhodni veter in morje pri uhodu v Tyne bilo je silno razburkano. Ko je bil vihar naj-siloviteji, Hkušal je parnik „East Anglian", prisedši iz Yarmoudtha, zapeljati v pristanišče. Ker pa je bilo to jako nevarno početje, sklenil je načelnik ladije poskušati učinek olja na valove in je postavil dva moža, vsacega s kublico dveh gallon olja, na oba konca parnika. Olje to ulilo se je počasi na valovje, katero je začelo takoj postajati mirneje in kmalu je mogla ladija brez nevarnosti in škode jadrati v luko. Porabljeno olje bilo 'je navadno go-rivno in izlilo se ga je le kakih štiri do pet gallon v morje. Umrli so v IJultlJani: 14. decembra: Jožef Uršič, mizar, 46 1., Rimska cesta št. 17, za suSico. 15. decembra: Santina Cillenti, zlutarjeva hči, 13 in., Stari tr# št. 20, za. rhahitido. — Marija Ničman, starinarjova udova, 72 1., Gospodsko ulico št. 3, za marasmom. — Reza Pavlic, gostija, 79 1., Kravja dolina fit. 11, zu marasinoin. V deželnej bolnici: 12. decembra: Jožef Lavrič, delavec, 66 1., za oslab-bljenjeiu v starosti. Tujci: 17. decembra. Pri Nlonu s MiBler iz Ogulina. — Ilieber iz Gradca. — Paulič iz Loke. — Vidman iz Urna. — Wolf z Dunaja. — Schollmayer iz Slatine. — Kunzelman z Dunaj h. — Euer iz Peste. — ZOrer iz Hegunj. — Pavič iz Zagreba. — Pod-gornik iz Gorico. Pri Malici: Michl z Dunaja. — Domladič iz Ilirske Bistrice. — lilau, Marcus, Hirschlor, Schenk, Fischer, Schutz, Szlavik, Weltmann z Dunaja. Pocci z Dunaja. — Pe- Pri bavarNkeiu «lvoru: cok iz Linea. — Omahen iz Krškega. — Aušič iz Črnomlja, ga ne ovadijo posebno sumljive okolnosti, SUmljlV0_ Grosalercher z Dunaja. Mrteorologično poročilo. A. V LJubljani: Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mu krina v mm. 15. decembra 0» 7. ari ijutrsj ob 2. ari poptladne ob 9. ari tlUtT 737-20 mm. 73760 mm. 737-94 mm. -f 50° C + 88» C -4- 7-2° C ilabotna burja slaboten joKoiabo slaboten jugoiahod deloma jajtl oblačno oblačno 0-50 mm. dežja. j 16. decembra ob 7. ari ijttraj «b 2. ari popoladn« ob 9. ari mitr _ 738-00 mm. 73698 mm. 737-48 mm. _ -f 6-6° C + 10 2° C -f- 8-4° C brei-Tetrije brei-retrije ilaboten jugoiahod oblačno deloma jamo lalno 0-00 mm. dežja. 17. decembra ob 7. ari ijntnj ob 2. ari popoludae ob 9. ari »«{er 73906 mm. 739- 44 mm. 740- 44 mm. -f- 6 6° C -f 6«8«C -f- 5-4° C slaboten uhot* ilaboten iahod ilaboten leTtr ohl.t-no oblačno oblačno 0 00 nun. dežja. B. V Avstriji .ploh: Zračni pritisk se je zadnje dni za spoznanje vzdignil; bil je pa se vedno podnormalen; razdeljen je bil še vedno zelo jednakomerno; razloček mej maksimom in minimom le neznaten. Vetrovi bo bili Se vedno slabotni in so prevladovali južni vetrovi nad severnimi. Temperatura je stala povsod močno nad normalom; razloček mej maksimom in minimom je poBtal nekoliko večji. Nebo je bilo de vedno povsod večinoma oblačno, le sem pa tja tudi deloma jasno; vreme sicer ne deževno, vender Še precej spremenljivo. Tržne cene r IJ ubija n i dne 16. decembra t. I. Pšenica, hektoliter . • . Rež, „ . . . Ječmen „ ... Oves, „ . . . Ajda, , . . . Proso, » ... Koruza, „ . . . Leča „ ... Grah „ . . . Fižol , . . . Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. Mast, » . . Speh frišen „ . . n povojen, „ . . Surovo maslo, r . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ „ KoŠtrunovo , „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . „ mehka, . , „ gld. kr. 7 31 5 04 4 39 2 93 4 39 4 87 5 60 8 — 8 — 9 — 2 50 — 94 — 88 — 70 — 80 — 00 — 3 _ 8 — 56 — 48 — 46 — 28 — 35 — 16 2 86 1 87 6 80 4 50 ZD-io-ziaoslsa, borza dne 18. decembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta......... Srebrna renta .... .... Zlata renta........ Akcije narodne banke...... Kreditne akcije...... . . 277 London . ..... . . Napol. .......... C. kr. cekini. ...... . Nemške marke ..... 4- , državne srečke iz 1. 1854 250 gld Državne srečke iz I. 1864 . . 100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . Ogrska zlata renta 6°/0......118 4°/ „ papirna renta 5°/0 . . . . 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/c . . 100 gld. Zri nI j. obč. avstr. 11 , „ zlati zast. listi . Prior. oblig Elizabetine zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Kudolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-drušL vel j. 170 gld. a. v. . . 75 gld. 50 kr. 76 30 i 94 . 36 i 89 n 85 824 n — „ 277 n 30 _ 119 45 I 9 » 49 5 ji 66 B 58 b 60 117 n 25 n 165 r 50 n 94 n 65 * 118 n — n 84 55 83 n 70 n 103 D — n 113 50 a 118 n 70 ■ 98 10 n 104 n 75 n 174 n — n 19 » 25 n 113 75 n 210 ■ 25 *• Zahvala. Presrčno hvalo izrekam v imenu svojem in svojih vsem oastitim in predragim prijateljem, koji so se udeležili poslednjega sprevoda moje ljube ni i m ko žene, kakor i onim, koji so se socutnojiz-razili o mojej nenadomestnej izgubi ter neznosnoj nesreči, katera me je tako nenadoma zadela. Razdrto, 15. decembra 1882. (794) Hinko Kavčič. Ravnokar je na svttlo prišla knjiga Slovenska mati. V poduk materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave obvarjejo. Spisal