1
edinost^
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO.
LETO (Vol.) X.
STE V. (No.) 20.
CHICAGO, ILL., TOREK, S. FEBRUARJA — TUESDAY, FEBRUARY, 5, 1924.
Slovenski kat. shod v Chicagi.
(Nadaljevanje.)
G. predsednik je govornika zahvalil za njegove spodbujevalne besede in je želel, da bi imelo to, kar je Mr. Zupan povedal, da se Glasilo poroča z našim listom EDINOST-jo trajno zvezo. Nato je predstavil občinstvu naslednjega govornika Mr. John Jericha, ki je govoril o "verski svobodi in časopisju." Njegov govor se je glasil:
"Prečastiti gg. duhovniki, cenjeni sobratje gl. odborniki in drago občinstvo!
O verski svobodi in njenih nasprotnikih je že temeljito povedal, kakor bi nihče boljše ne mogel predgovornik Very Rev. Hugo Bren, ki je govoril o katoliški šoli. Druga vprašanja so obdelali že precej dobro drugi, torej glavno meso ie že obrano. Ostale so še kosti in ogrodje. Zato bom kratek. Skušal bom najti kaj pri tem ostalemu ogrodju današnjega velepomembnega shoda, ki bo morda vas zanimalo.
Predvsem jemljem kot urednik lista Edinosti, z največjim veseljem na znanje to vest, ki jo je nam povedal urednik Glasila K. S. K. J. Mr. Ivan Zupan, da se Glasilo K. S. K. J. danes poroča z našim katoliškem chicaškim listom Edinostjo. Naj ta časnikarska* zakonska zveza živi! In obenem prosim predgovornika, da naj tudi on odslej večkrat zastavi svoje pero v obrambo našega skupnega prepričanja. Če bomo šli tako na delo potem bo vse naše delo rodilo najlepše vspehe in nobena sila jih ne bo zavrla. (Ploskanje.)
Slišali smo predgovornika, ki je govoril o katoliški šoli, kako se veri sovražni elementi poslužujejo vseh sredstev za dosego svojih ciljev. Najboljše sredstvo, ki jfm pri tem služi, je seveda naša lastna malomarnost v tem oziru.
Toda, ne najdemo pa takih verskih "prijateljev" samo med tujci. Imamo take verske "prijatelje" tudi med Slovenci. Baš naše chicaško mesto jih ima. Še ne dolgo tega se je čitalo v listu Prosveta z dne 15. novembra 1923. dobesedno tudi to le: "Če naj bo sploh kaj prepovedanega, bi morale biti cerkve." — In baš ti ljudje najbolj vpijejo o svobodi in demokraciji. Dragi moji premislite, v kakem skladu je to z svobodo in večnim zakonom Stvarnika, ki daje človeku prosto voljo. Proti temu početju mora protestirati vsak pravicoljuben in svobodoljuben človek. Kajti, ti ljudje hočejo zasužnjiti prosto voljo slovenskega delavca v Ameriki!
Mi katoličani hočemo biti zvesti državljani — zanesljivi smo se skazali, ko je dežela jadrala skozi najbolj nevarne viharje v vojni. Državi smo dajali kri in denar. — Zato hočemo tudi svoje pravice, ki smo jih prejeli od Stvarnika — zahtevamo in to najodločneje, da se pusti naša prosta voljo v miru in da se nas ne napada radi našega prepričanja! (Živahno odobravanje.)
Toda vsi taki le protesti ne izdajo nič. Sovražnik se je zaklel: "ali padem jaz, ali ti!" S svojimi listi napadajo našo vero, cerkve, duhovnike in vse kar je katoličanu svetega. Zato ne izda ničesar drugega, kakor ta boj sprejeti in ga voditi od boja do zmage! Sovražniki imajo na razpolago močan tisek. Postaviti si ga moramo tudi mi. Tako neumni menda nismo, da bi pustili streljati nase s strojno puško, mi pa bi jim odgovarjali nazaj z bezgavkami. Jaz pravim, če sovražnik rabi "dum—dum" kroglje, rabimo jih tudi mi!
, *
Dolžnost vseh nas je, da si postavimo močan katoliški tisk. ga postavimo v službo naših katoliških župnij, naših katoliških društev in organizacij, v službo naših vzvišenih načel in vsega našega javnega življenja.
Dragi moji, tisek je dandanes velesila, kdor ima v rokah to velesilo, ta zmaguje. Zato je čas, da tudi mi kato-ličanje spoznamo to velesilo, jo okrepimo in dvignemo do najvišje stopnje.
Ne samo vsaka hiša, ampak vsak, ki zna čitati bi moral biti nSrooen na časopis. V Ameriki je nekako 200 tisoč Slovencev. Iznied njih je najmanj 25 tisoč družin. Koliko je odrastlih izmed ostalih, ki si tudi sami služijo kruh. Če smem povzeti po vladni statistiki, ki sem jo nekoč bral, da povprečen odrastel moški, potroši nad 60 dolarjev na leto za opojne pijače. H tem so všteti tudi suhači, ker statistika govori povprečno, potem smelo trdim, da Slovenci potrošimo še veliko več, kot 60 dolarjev na leto za opojne pijače, kajti Slovenci smo radi dobre volje in radi pogostokrat sedamo h poliču. Pa vzemite to, 60 dolarjev na leto. To znese če pomnožite samo 's 50 tisoč nad 3 milijone dolarjev na leto.
Za časopisje smo p^ tako skopi, da z veliko težavo da-m<> tistih par dolarčkov na leto. Dasi tisek nas izobrazuje alkohol pa uničuje. Dragi moji, to je vredno da malo pomislimo.
WILSON UMRL
VELIKEGA WILSONA NI VEČ. — SMRT JE NASTOPILA OB 11:15 V NEDELJO DOPOLDNE. — VSA UNIJA ŽALUJE ZA SVOJIM BIVŠIM PREDSEDNIKOM.
Iz Jugoslavije.
KRATKE POLITIČNE VESTI. SE VRNEJO IZ NEMČIJE. -
STI.
- SLOVENSKI RUDARJI DRUGE DROBNE VE-
Belgrad. — Dr. Korošec javiti na magistratu, ker dru-načelnik naše SLS. je te dni gače bodo morale osebno na
odpotoval v Zagreb, da se posvetuje glede enotnega nastopa v opoziciji proti radikalni vladi. Hrvatski seljaki se baje navdušujejo za enotni nastop. — V Zagrebu se je te dni vršila konferenca \seh gospodarskih korporacij. Glavno vprašanje na tem sestanku je bilo glede kredita za trgovino in obrt. — Med Slovenci in Hrvati se ustvarja mogočen opozicionalni blok. Tudi srbski demokrati bodo nekateri prestopili v o-pozicionalni blok. — Vse kaže. da radikali bodo prej ali
kuluk. Javilo se je samo 70 o-seb, drugi pa bodo menda raje z motiko in krampom odslužili, kakor, da bi ga plačali.
Neznanokam
je izginil strojevodja južne železnice Ivan Kopič iz Sv. Petra pri Mariboru. Odšel je z doma še 2. januarja in od tedaj ga ni nihče več videl. -o-
Vlom
so izvršili neznani storilci v klet mariborskega veletrgov-1RHHHIJB	ca g. Gajška ter mu iz kleti
slej prisiljeni dati vladi slo- odnesli veliko masti, več ste-vo.	i klenic šampanjca in nekaj
steklenic raznega likerja in
zganja.
Washington, D. C. — Mr. Woodrow Wilson osemindvajseti predsednik Združenih držav je preminul — ni ga več. Umrl je v nedeljo dopoldne ob 11:15 jako mirne smrti. 2e par dni preje je dejal svojemu osebnemu zdravniku besede: "Jaz sem pripravljen." — Res, umrl je . . .
Predsednik Wilson, odkar ga je zadela neka bolezen, od katere je bil več časa parali-ziran ni bil več pri zdravju. Kadi tega se tudi ni mogel * več spuščati v politiko in živel je zadnja leta v pokoju na svojem lastnem domu v Wash-I ingtonu.
i Torej tisti Wilson, ki ga po-i zna zgodovina kot največjega idealnega državnika, ki je podal v zadnji svetovni vojni evropskim narodom 14. točk in ki, ako bi jih bili evropski narodi sprejeli bi imeli že davno mir. ne takšnega ka-koršnega imajo danes, ampak zadovoljni mir, ki bi ga bila sklenila bratska ljubezen narodov, ki bi imel vsak narod
in vsaka država to, kar ji sliši, ta veliki Wilson je umrl in ni ga več.
Wilson je sicer umrl — a njegov duh pa bo živel med vsemi zatiranimi narodi. Da danes eksistira Jugoslovanska država tam doli od Triglava blizu do egejskega morja, je glavna če ne vsa zasluga velikega Wilsona. Res ni Slovenija cela. odsekali so ji v Versailles desno roko in ji iztrgali njena pljuča Jadransko obalo, toda to ni krivda Wilsona. Ta veliki greh imajo na vesti evropski mešetar-ji, ki so še v marsičem drugem velikega Wilsona ogoljufali. Fakt pa je in ostane, da Wilson je bil odrešenik malih zatiranih narodov in vso svobodo, v kolikor so jo dobili, so jo po zaslugi Wilsona. Bi ne bilo njega bi ne dobili niti tega, kar imajo.
Zato se bodo Wilsona vsi narodi spominjali kot takega, in njegovo ime bo zavzemalo vedno najodličnejše mesto v zgodovini vseh narodov!
-o-
-o-
Veliko brezdelje
vlada v Zagrebu in v večih drugih mestih po Hrvatskem. Nekatere delavske družine so naravnost v obupnem stanju.
-o-
Bratec bratca ustrelil.
V župniji Vejšovicah pri Proštejevu je posestnik Drba-lek pustil sjma dva sinčka doma en 10. in drugi 8. let star. Sla sta ven v noči in se igrala lovca in zajca. Puška je bila nabasana in pri tem igranju je starejši sin, ki je igral vlogo lovca ustrelil mlajšega bratca do smrti.
-o-
V Celju
je občina izdala poziv za ku-j magala pri potovanju. Dobi-iuk — "tlako," da se morajo; li bodp^delo v bosanskih rud-vse kuluku podvržene osebe nikih/ (/
Anton Rendeli
tat prve vrste je bil aretiran te dni v Belgradu. Možakar je vršil ta posel od otročjih let naprej. V Belgradu je bil zaposljen kot trgovski pomočnik pod drugim imenom. Sedaj se nahaja v zaporih in čaka na nagrado, ki mu jo določila sodnija.
-o-
40,000 slovenskih rudarjev se vrne iz Nemčije. Tako je sporočil naš konzulat iz Dues-seldorfa iz Westfalskega. Ti rudarji so dosedaj delali v es-senskih in gelsenkirchenskih rudnikih. Naša vlada bo po-
Denarne požiMatve
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO ITD.
MacADOO HITI H BOLNIŠKI POSTELJ! SVOJEGA TASTA.
Los Angeles, Cal. — Mr. in Mrs. W. G. MacAdoo sta v soboto zapustila z brzovfa-kom to mesto in sta odhitela v Washington h bolniški postelji svojega očeta in tasta. Mrs. MacAdoo je hčer bivšega predsednika Woodrow Wilsona.
-o-
RADIKALCI DOBILI BRCO NA PREMOGARSKI KONVENCIJI.
Indianapolis, Ind. — Radikalni elementi so se hoteli z vso silo zajesti v vrste ameriških premogarjev. Toda vse zastonj. Kakor so dobili brco pri Ameriški Delavski Federaciji, tako so tudi na tej kon-
venciji temeljito pogoreli. | Trezni elementi prevladujejo.;
-o-
_ POZOR ČITATELJI!
V kratkem bomo pričeli objavljati v našem listu zanimivo izvirno povest
"SLEDI MEDVEDJIH KREMPLJEV."
Povest govori o prvih kolonistih, ki so se naseljevali proti zapadu in o misijonarjih, ki so prihajali med tedaj edine prave ameriške domačine Indijance. Povest je zelo zani-
o	m
miva in opozarjamo na njo cenjene čitatelje že danes. Agitirajte tudi za nove naročnike, da se naroče na list pravočasno, da bodo čitali povest od začetka.
Naša banka ima svoie lastne zveze s oošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na svoj dom ali na svojo domačo pošto. Naše cene so vedno med najnižjimi.
Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj
sledeče: SKUPNO S POŠTNINO:

.>00	—	Din.
1000	—	Din.	_..
2500	—	Din.	~
5000	—	Din.	_
10,000	—Din.	__
$ * 6.50 $ 12.65 % 31.50 $ 62.50 $124.00
IM — Lir.......$ S.IO
200 — Lir......$ f.85
500 — Lir......$23-75
1000 — Lir......$46.25
širite list edinost
Pri pošiljatvah nad Din. 10.000 in nad aooo lir se po možnosti dovoljuje še poseben popust.
Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar.
Pri brzojavnih pošiljatvah pridejo k navedenim cenam še stroški za brzojav- w . Dolarje pošiljamo mi tudi v Jugoslavijo m sicer po »osti kakor tudi brzojavno.________
Za potovanje v stari kraj, kakor tudi od tam sem. Vam vse potrebno oskrbi najbolje naša banka.____
Vse pošiljatve naslovite na:
SLOVENSKO BANKO
Zakrajšek & Češark
70 — 9th Avenue,	New Y«ric, City.
lav1 .
SMsasUl	.	1 ..

EDINO
(UNITY)
Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday, Wednesday. Thursday and Saturday.
s .	— Published bv: —
Edinost Publishing Company
1849 - West 22nd Street,
Telephone: Canal 0098.
Chicago, III
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ................$400
Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75
Za Chicago. Kanado in Evropo*za pol leta......$2.50
SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$400
For United States per half year ..............$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year ...$4.75 __For Chicago. Canada and Europe per half year $2.50
Dopisi važnega pomena, ki se iih hoče imeti priobčene v gotovi številki. moraio biti doposlani na uredništvo pravočasno in moreio biti preieti vsa i dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.
Kadar se preselite sporočite nam takoj vsi NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
protiversko časopisje. Katoliškega tiska pa imeli nismo, da biTtol sovražne nakane sproti razkrinka val. ,
Zato preč. gg. duhovniki, predragi lajiki in dragi naročniki. Oživite ta mesec, kar največjo kampanjo po vseh slovenskih naselbinah za katoliški tisek. Naj vas spodbujajo k temu delu, če nič diugega ne vsaj to, številne žrtve med slovenskim narodom, ki so padle v protiversko žrelo.
List Edinost ima ta mesec še posebno kampanjo za nove naročnike. List Edinost brani sv. vero, brani slovensko duhovščino in vse kar je katoliškega, zato tudi brezdvomno zasluži najboljše opore od naroda pri tej kampanji.
Delajmo v tem času pa tudi skozi celo leto energično, da bo? ko nastopi prihodnje novo leto katoliški list Edinost pozdravil katoliške Slovence v Ameriki kot katoliški dnevnik! V to pomagaj o ljubi Bog!

IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Ely, Minn.
Dne 26. jan. je umrl v "Sekšn 30" naselbini, rojak Matija Dejak, rojen 1. 1862. v Lažeh pol ure od Ribnice,
mi leti se je bil preselil iz svoje rojstne domovine sem v Ely, kjer je delal v tukajšnih rudnikih. Bil je večkrat težko poškodovan pri svojem delu. Nekoč je visel v "šohtu", držal ga je z rudo napolnjeni; skip, drugi rudarji so v naglici položili planke spodaj za slučaj da pade navzdol in drugi so ga šli reševati iz1 groznega položaja. Pred 15. | leti se je bila preselila druži-
Enterrd as second das matter October nth 191Q, at Post Office at Chicago. IH.. nmlrr the act of March 3rd tP7Q.
Mesec katoliškega tiska.
Kaj že zopet o katoliškem tisku? — Da že zopet! Važnosti katoliškega lista ne moremo nikdar dovolj povdariti in dovolj pojasniti čitateljem. Mi živimo v dobi, ko je tisek dosegel najvišjo stopnjo razvoja. Kar
se zgodi pred dobrimi par urami v Evropi, to prinese . _______ _ _ _______
čez morje brezžični val na ameriški kontinent in ti- na Kranjskem. Pred trideseti-sočero postaj brezžičnega brzojava ulovi ta val, ki jim	"A,:i
pove, kaj se je zgodilo. Odtod zbrenče brzojavne ali telefonske žice in vest je v raznih uredništvah, ki se čez par trenutkov že tiska v razne dnevnike in ti za-neso tekom kratkega časa novico med narode po vsem svetu. Kdo se čudi ljudem, da dandanes, ko vstanejo so bolj lačni časopisa, jutranjega lista, kakor pa zajtrka. Naša radovednost nas tira v to. Pogledati je treba v jutru samo v časnik pa se vidi, kaj se je zgodilo po vesoljnem svetu v tistem času, ko smo spali.
Časopisje je pa različno. Je dobro in slabo. Dober na njegova v "Section 30 časopis je največji apostol med ljudstvom in najboljši kjer Je delal jj tamoŠ1^ od-pedagog — vzgojevatelj naroda. Slab časopis pa je največje zlo, ker zlo razširja in čitatelje neresnično, lažnjivo informira.
Kakor med ljudmi najdete vedno dvoje vrste ljudi, hudobne in dobre, tako najdete tudi dobre časopise pa tudi mnogo slabih.
Med Slovenci v Ameriki lahko trdimo, da jih imamo mnogo več slabih kot dobrih, čigava je krivda? Naša!
Mesec februar je proglašen od vseh katoliških nadškofov in škofov za mesec katoliškega tiska. Ta mesec je dolžnost vseh katoličanov iti krepko na delo za katoliško č^jsopisje. Menda ni potreba še posebej povdarjati, da nikjer ni taka potreba za razširjenje katoliškega tiska, kakor ravno med nami Ameriškimi Slovenci. Nasprotno časopisje je močno in napada krvoločno, kakor podivjana zver našo vero," naše katoliško prepričanje. In to je tisti važni vzrok, ki zahteva, in kliče: katoličani, kje ste pa vi?!
Kakor smo že omenili, da moderni tisek, ki je po večini slab, raznaša med svet razna neresnična poročila in vesti. Koliko neresničnega se piše o nas katoličanov in to bi moralo sproti naše časopisje razkriti in čitatelje na dejstva opozoriti. Da rojaki odpadajo od vere je vzrok največji ta, ker berejo dnevno razne neresnične stvari o veri, ki jih prinaša protiversko časopisje. Odkraja en čas ne vrjame. Ko pa le dan za dnem bere take neresničnosti, jih začne počasi s slastjo brati in rezultat je ta, da iz dobrega katoličana postane sam nevedoč kedaj, izrazit sovražnik vere, duhovnikov in vsega dobrega. Taki so sadovi protiver-skega slabega tiska. Ko bi ljudje v istem času dobili v roke tudi dober katoliški časopis, ki bi stvar pojasnil v resničnem tonu, bi spoznal čitatelj resnico in bi kmalu protiverski list odklonil. Tako pa, čitati hoče in ker nima drugega, mora čitati slabe liste. To je pribita resnica!
Zato pravimo ni nikdar dovolj agitacije za katoliški list. Mi bi morali delati noč in dan, ako bi se zavedali te resnice.
Des Moineski škof Rt. Rev. T. W. Drumm je rej0 ničesar saditi, ker je zem-v svoji pridigi predzadnjo nedeljo, ki je bila proglaše-i	Fran^co'
na od vseh škofov: nedelja katoliškega tiska, tako le	™oh3° Z* deV
povedal: 4'Moj najvišji vzrok, da priporočam katoliške liste vsaki katoliški hiši je ta, ker v sedanjih časih in pod sedanjimi okoliščinami, ko sovražna dneva literaturo, ki je do kraja umazana, nečedna, nekristjanska in protikristjanska kroži dnevno med katoličani. In tisti katoličani, ki ne prejemajo katoliških listov tej lažnjivi literaturi vejemo. In taki ne ostanejo dolgo katoličani."
Kako resnične besede vrlega škofa. Ali ni med nami Slovenci ravno in prav tako? Zakaj imamo po nasel-toliko odpadnikov? Zato, ker jih je zastrupilo
so poprej delali po rudnikih.^ Dalmatincev je pa tukaj že dosti naseljenih. Ti imajo že svojo cerkev na Alpine in Grand avenue, ki je jako lepa, kakor tudi svojega duhovnika oskrbnika.
Naj zadostuje za sedaj pa še prihodnjič kaj več. S tem vas prijazno pozdravljam Jakob Stonich.
prti jami, nesreča je hotela-da mu je zdrsnilo, ter je strmoglavil po ojstri rudi nav-zdoK bil je ves razbij: in po božji Previdnosti je okreval.
Kot družinski oče je marljivo delal le malo je imel počitka med presledki dela v rudnikih, kajti delal je tuili doma in na polju, vse je dobro in rade volje trpel za svojo družino. Pred nekaj meseci ga je bolezen vrgla v postelj, na kateri je tudi . zaspal v Gospodu in njegovo trpljenje tega sveta se je izpremenilo v sladek počitek, katerega nju ne bo nikdo odvzel.
Pokojni Matija zapušča soprogo vdovo, ter več sinov in! hčera, ki so pa že vsi odrast-i li. Bil je sobrat društva svJ Cirila in Metoda št. 1, J. S. K. j J., katero mu je za spomini poklonilo krasen venec.
Pogreb se je vršil danes zjutraj po sv. masi, katerega se je vdeležilo veliko sorodnikov iz Mesaba Range, kakor tudi prijateljev in bližnjih sorodnikov iz Ely. Svetila ti večna luč!
Jože.
-o-
Los Angeles, Cal.
Cenjeni urednik: — Tukaj
vam prilagam ček za ........
ker vem, da je moja naročnina že potekla.
Od tukaj, da si vem, da bi vas in cenjene čitatelje zanimalo , nimam ravno kaj posebnega poročati. Letošnjo zimo imamo jako lepo solnčno vreme, veliko bolje kot prej-šna leta. Vreme je lepo suho in nobenega dežja še ni bilo letos. Ako kmalu kaj dežja ne pride ne bo dobro za naše vrtnarje, ker vse je suho in farmarji in vrtnarji ne mo-
vseh katoliških cerkvah.
Mesto Los Angeles z mrzlično hitrostjo napreduje. Nove hiše rastejo, kakor gobe po dežju. 3og ve, odkod ves ta svet prihaja. Vsaki dan pripeljejo v mesto polni vlaki ljudi. Ko človek vse to opazuje, ta prihod ljudi, ta sigurno misli, da na Eastu že ne more biti več ljudi. Okrog in okrog mesta gradijo nove hiše, a vedno premalo stanovanj. Tu je že precej Slovencev. Prišli so po večinoma iz krajev, kjer
Joliet, 111.
V nedeljo popoldan dne! 27. januarja je bil za našel fante zopet vesel dan. Naši "korajžni fantje" iz hriba so se zbrali po deseti sv. maši na kratko posvetovanje. Bil je stavljen predlog, da se gre na obisk okoli prijateljev sose-i dov. Predlog je bil enoglasno sprejet in šli smo. In kaj smo doživeli? Kamorkoli smo pri-j-šli so nam napravili "surprise! party." Obložili so nas z o- > kusnimi poticami, krofi in drugimi takimi okusnimi stvarmi. Naši fantje pa so peli in bili veseli. Zlasti "Naš Janez" je bil ta dan pravi skladatelj pesmi. Sestavljal jih je, kakor bi bil iz Prešer-, novega rodu.
Da. bil je to vesel dan za! nas. In zakaj bi ne bil, saj smo v pred pustni dobi in zraven še v prestopnem letu.
Naj prvo smo se zbrali pri' "Zvezdi" pri Bambichu na' Hickory street, potem pri M. Zamaickovih na Summit bov-levardu. Ja odtam smo jo pa mahnili h Franc Škulju na Center Drive. Tam smo se u-stavili še pri Juričičevim Ti-netu in nazadnje pa še pri Tončku Russu. Povsod smo pridno galonce praznili pa mizam lajšali težo, ker so bile obložene z vsemi dobrimi stvarmi.
Tako vidite naš klub "Ko-rajžnih fantov" izborno napreduje. Kako bo ta klub deloval na svojem polju bom poročal še kaj prihodnjič.
Član kluba
"Korajžnih fantov."
-o-—
Pueblo, Co!o.
— Poročila sta se predzadnjo sredo v slovenski cerkvi Matere Božje ženin Ma-thias Coholič z nevesto Ano Kralj. Poročne obrede je izvr-, šil domači g. župnik.
—	Družini Mr. Kogovška, je umrl mali sinček, ki je bil! pokopan iz naše cerkve pred-! zadnji petek. Žalujoči družini naše sožalje malemu sinčku pa obilo veselja nad zvezdami med angeljci!
—	Družini Mr. A. Rebol je umrla štirinajst-letna hčerka Miss Ana Rebol, ki je bila že precej v pomoč družini. Za njo žalujejo stariši, katerim bodi na tem mestu izrečeno1 globoko sožalje! Pokojni de-j klici pa R. I. P.!
—	Predzadnjo soboto so, tudi pokopali iz naše cerkve Mrs. Matildo Simonič, ki je preminula po mukotrpni bolezni. Vsem žaluj6čim naše sožalje. Rajnki pa sveti večna luč in počivaj v miru!
—	Slikanje in barvanje na-
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Brez tiska, brez reklame danes ni nič. Zato pa zapomnite si vsi, da na pesek bo zidana vsa vaša vzgoja otrok, bodisi v šoli ali v družini, na pesek bo zidano tvoje dele dušni pastir v spovednici, v cerkvi in soli, na pesek ba zidano vse naše društveno delo na vseh poljih, če ne bo našega dela spremljala in oglašala velesila tiska v obliki dobrega, odločnega, moderno pisanega, Cerkvi in krščanskim nače-om udanega časopisja!
Zapomnite si eno katoiški Slovenci: da naše cerkve, naša katoliška društva in naše katoliško časopisje so tri stvari, ki ena brez druge biti ne morejo. Naj oslabi ena iz-med treh, oslabita, hočeta ali nočeta tudi ostala dva dela. Kajti to so tri stvari, ki skupno napredujejo in skupno o-slabe, kadar oslabevajo.
Zato dragi katoliški Slovenci pogumno naprej za našo vero, za katoliško časopisje in našo dično Kranjsko Slovensko Katoliško Jednoto! (Ploskanje.)
* * »
G. predsednik se je govorniku zahvalil za lepe besede in obenem je apeliral še on v krepkih besedah, da naj vsak katoliški Slovenec podpira samo katoliško časopisje. Vsak katoliški Slovenec se naj naroči na katoliško časopisje je povdaril občinstvu. Nato je naznanil občinstvu, da naslednja točka na programu bo pesem "Indijska uspavanka," ki jo bo pela solo Miss Justina Kosmach. Nastoplo pevko je občinstvo navdušeno pozdravilo. Pela je jako 1«-po in marsikaterega je ganil do solz njen ljubki glas. Občinstvo je njeni lepi pesmi navdušeno ploskalo.
* * *
Predsednik je Miss Justino Kosmach v lepih besedah zahvalil in nato je predstavil občinstvu podpredsednico K. S. K. Jed note Mrs. Mary Prisland iz Sheboygana, Wis., ki
je nastopila kot glavna uradnica K. S. K. J. v imenu našega ženstva. Govornico je občinstvo navdušeno pozdravilo s živahnem ploskanjem. Njen govor se je glasil:
"Častiti gg. duhovniki, spoštovani bratje gl. uradniki, bratje in sestre!
Kot podpredsednico K. S. K. Jednote je zadela mene med slovenskim ženstvom v Ameriki ta čast, da sem prva žena kot glavna uradnica naše slavne K. S. K. Jednote. (Ploskanje.) Počasi tudi nam ženam dajejo enakopravnost pri naši organizaciji. Naši možje, ki so se doslej sami čutili poklicane voditi podporne organizacije počasi uvideva-jo. da so žene prav tako praktične za delo pri organizacijah, kakor moški. Zato jaz danes, kot zastopnica in glavna uradnica naše K. S. K. Jednote vse naše ženstvo, kakor tudi dekleta najlepše pozdravljam v imenu naše dične podporne organizacije K. S. K. Jednote! (Živahno ploskanje.)
Drage slovenske žene in dekleta, zlasti one ki ste že pod varnim okriljem naše Jednote. Na vas hočem apelirati v kratkih besedah, da nikdar ne pozabite, da je vaša dolžnost skrbeti za vspeh in napredek katoliških društev in katoliških Jednot. Naši možje in fantje, postajajo kaj hitra mlačni za nauke svojih pradedov. Vse drugačne so v tem oziru žene. Žensko mehko srce, se ne da tako hitro prevarati in zapeljati na pot brezverstva, odkoder potem izhaja vsa gonja proti veri in vsemu kar je katoliškega. Žena ostane zvesta svoji veri, tudi v mnogih onih slučajih, ako dobi brezverskega in veri sovražnega moža. Rajši prestane vse pikre besede, kakor, da bi se odpovedala svoji veri. In to daje slovenskim ženam v Ameriki veliko priznanje tako pred narodom, kakor tudi pred Bogom! (Ploskanje.)
Kakor trdijo izkušeni pravični slovenski gospodarji, da žena drži tri vogale pri hiši, to trdim tudi jaz danes tukaj. ker vem, da je to resnica, kjer je le gospodinja žena pridna. Žena vrši velikansko delo v družbi. Ona kot mati, daje nove ljudi družbi. In kakršne so matere, take so nove generacije, ki prihajajo iz maternih naročij. Zato je pregovor, da žena drži tri vogale pri hiši pokoncu resničen od prve do zadnje črke! (Odobravanje.)
Kakor pa žena drži tri vogale pri hiši, tako jih naj skuša držati tudi pri katoliških društvah in Jednotah. Katoliške Slovenke! Ve ste poklicane, na odgovorno delo tudi na društvenem polju. Kakor se pripravljajo možje in fantje, da bodo odslej delali na vso moč za našo dično K. S. K. Jednoto, tako se moramo tudi me žene in dekleta podati na društveno polje naših katoliških društev in tam delati trdo od zore do mraka tako dolgo, dokler ne bomo videli pod varnim in zanesljivim okriljem naše dične K. S. K. Jednote zadnje slovenske žene in zadnjega slovenskega dekleta! (Živahno ploskanje med občinstvom.)
Drage sosestre in druge, ki še čutite katoliško, na vas apeliram, da greste na delo za novimi članicami z vso svojo silo. Matere, ve pa skrbite, da bodo vaše hčerke pri tisti katoliški slovenski organizaciji, kakor ste vi. Ce bomo me katoliške slovenske žene in dekleta tako delale, potem je naši organizaciji najlepša bodočnost zasigurana in napredovala bo najsijajnejše.
.uS1°ve*ska katotfška žena pa bo dobila na polju katoliških društev zlasti na polju naše dične K. S. K. Jednote ono lepo priznanje, kakor ga je dobila doma pri družini, da „e samo doma, ampak, da tudi na polju katoliških društev nase dicne K. S. K. Jednote drži tri vogale pokoncu! Hvala Vam! (Navdušenemu govoru podpredsednice Mrs. Prisland je občinstvo živahno ploskalo.)
•_ (Dalje sledi.)
se cerkve je že dogotovljeno. Ravno sedaj pospravljajo iz cerkve les, iz katerega je bil napravljen oder za slikarje. Cerkev izgleda jako krasno. Delo bo popolnoma dogotovljeno v par dneh.
— Organiziral se je v naši župniji tudi moški pevski zbor, ki bo popeval pri službah božjih. Zbor se že pridno vadi v petju. Zbor je številen in močan, kar bo v ponos celi župniji.
— Mrs. Mary Scherbek, ki je bila te dni operirana v St. Mary bolnišnici, na jako nevarni operaciji, je isto srečno prestala in se ji zdravstveno stanje že zboljšuje. OJboleli ženi želimo kar najhitrejšega okrevanja!
Poročevalec.
Rojaki podpirajte tiste trgov ce, ki oglašajo v vašem lis

tedenski koledar.
5 po razgl. G. Ljulika med picnico. Mat. 13 24.
10. Nedelja — Školastika, dev.
\l Pondeljek — Marija Lurška, Adolf.
12	Torek — Licicolnovo rojitvo.
13	Sreda — Katarina Riči, dev.
14	Četrtek — Valentin, muč.
15	Petek — Faustin in Jo-
vita, muč.
16	Sobota — Juliana, dev.
-o-
katoliška cerkev je
SKRIVNOSTNO TELO
jezusa kristusa.
"Radujmo se, in zahvalimo se, ker nismo postali samo kristjani, ampak da smo naravnost Kristus."
(Sv. Avguštin, Razlaga sv. Janezu XXI., n. 8.)
Najprvo smo bili domačini in sinovi božji, potem smo bili bivališče in svetišče božje; naposled nas imenuje sv. Pavel nevesto Kristusovo; toda še ne zadostuje: vedno bližje smo Kristusu, končno vzklikih ne sveti Pavel (I., Kor. 12, 27.) : 41 Vi ste Kristusovo telo!" Kaj je nam potem Kristus? "Njega (Kristusa) je postavil za glavo nad vso Cerkev, ki je njegovo telo." (E-fež. 1, 22.) — Ta podoba se razvija iz prejšnje. Ako je Cerkev Kristusova nevesta, sta Kristus in Cerkev po izrazu sv. Pavla dva v enem telesu ; — mož in žena sta po krščanskih nazorih tako tesno združena, da tvorita eno telo. To povdarja sveti Pavei posebno proti poganom, ki so1 T>o\iubno razdirali zakon. Ne!I Krščanski zakon je nekaj stalnega, ki ga mora posvetiti zvesta, trajna ljubezen. "Možje ! Ljubite svoje žene . . . Nihče ne sovraži svojega telesa, temveč ga hrani in greje kakor tudi Kristus Cerkev;" tako opisuje sv. Pavel pravi krščanski zakon. (E-fež. 5. 25, 29.)
Kakor si je upodobil nekdaj Kristus človeško telo iz Marije Device ter je v tem telesu živel, govoril, učil itd., tako si je ustvaril vdrugič novo skrivnostno telo iz svojih učencev, vernikov, iz nas vseh: V tem telesu živi, govori, uči, deluje še sedaj, in to telo imenujemo katoliško Cerkev.
Kaj sledi iz tega ?.
Organizem, živ ustroj smo, kakor človeško telo. Organizem je namreč skupina različnih delov, ki jih druži notranja življenjska sila in spaja različne ude k delovanju za skupen smoter ali namen.
V katoliški Cerkvi je Bog razdelil raznih darov. "Enemu daje besedo modrosti, drugemu besedo učenosti, zopet drugemu vero, Bog je v Cerkvi postavil najprej apostole, drugič preroke, tretjič učitelje (I. Kor. 12.) — Torta kljub tej različnosti je telo le eno: združeni smo v eno Cerkev; razpora torej ne sme biti, ampak kakor skrbe v človeškem telesu udje drug za drugega, tako tudi mi katoličani : Če eden izmed nas trpi, trpimo vsi udje ž njim, in če eden uživa slavo, se veselimo vsi ž njim." — Tako opisuje sv. Pavel pravo razmerje katoličanov med seboj.
Toda odkod izvira ta skupnost- Kaj so nam mar drugi? Nimamo li dosti opraviti sami s seboj ? Lahko bi rekli drug drugemu: "Tvoje pomoči ne potrebujemo! Niste mi potrebni!" Toda to ne gre. Tako niti oko ne more tega reč roki, niti glava nogam, ker oči in roke, glava in noge so udje enega in istega telesa.
Mi katoličani pravtako! Nas namreč veže v eno telo Kristus sam, ker je naša glava. Čudovito razmerje!
Katoliška Cerkev sega to | raj v nebesa, zakaj Kristus, naša glava, sedi ob desnici Boga vsemogočnega. Ni torej Cerkev požemska tvorba, ampak nadzemska, nadnaravna; ker njen najimenitnejši del, Kristus, glava, je v nebesih. — Važen opravek izvršuje glava v nebesih: Naš odvetnik , naš zastopnik je v nebesih ter "vedno živi, da posreduje za na§f' (Hebr. 7, 25.) pri nebeškem sodišču.
Obenem pa Kristus kot glava 1.) vlada in vodi svoje telo: katoliško Cerkev, in 2.) jo oživlja.
Glava namreč misli za telo in dela načrte, vidi in gleda za telo, govori za vse ude, posluša za telo. Glava naroča rokam, kaj naj delajo, nogam kam naj hodijo. Glava išče in izbira živež, za želodec. — Tako misli, govori in skrbi Kristus za Cerkev. Sprejema nove ude, jih vabi, jih svari, jih vzradošča, jih biča, jih očiščuje, kakor nanese potreba.
Glava oživlja celo telo: je takorekoč telefonična centrala za celo telo: iz nje je namreč napeljanih nebroj najfinejših žic — živcev in vla-kenc do zadnjega uda, do zadnje kitice in mrenice v telesu. Te žive žice poročajo kakor po telefonu glavi vse najmanjše dogodke in vtiske po celem telesu. Glava pa gleda potom živcev skozi oči. posluša skozi ušesa, prebavlja z želodcem, hodi z nogami, diha s pljuči itd. Prereži to tanko vez med udi in glavo! — Roke omahnejo, noge otrpnejo, oko ne vidi, in uho ne sliši. — Glava se veseli z onimi udi. ki so veseli in zdravi, a toži in vzdihuje z bolnimi in tepenimi. Stopi komu na nogo: Kdo dvigne pritožbo? — Noga ne — glava zakliče bolestno: "na nogo si mi stopil t" — Tako je tudi pri Kristusu in Cerkvi.
Savel preganja Cerkev, zapira njene ude in jih mori. — A kdo se oglasi? "Savel, Savel, zakaj me preganjaš?" Tako bolestno zakliče glava iz nebes. (Dej. ap. 9, 4.) Pa "kdo si, Gospod?" vpraša Savel presenečen. Odgovor: "Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš!"
,* * *
Kristus oživlja vse ude svoje Cerkve. — Brez njega ne moremo ničesar storiti za večno življenje. "Jaz sem trta, vi mladike. Kakor mladika ne more sama ob sebi roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni . . . Brez mene ne morete ničesar storiti." (Jan. 15, 4. 5.) Življenje, ki se to-raj pojavlja v Cerkvi, izvira iz Kristusa. Cerkev uči, uči Kristus. Cerkev trdi, da je nezmotljiva, seveda ker je nezmotljiv Kristus. — Cerkev je sveta, svet je Kristus. Cerkev blagoslavlja in moli, moli in blagoslavlja Kristus.
Pa porečeš, primera s člo-večkim telesom ni dobra. Posamezni ljudje so vendar samostojne osebe in bitja za-se in vez med njimi ni taka, kakor med udi človeškega telesa, ki sploh brez glave ali sami za-se ne morejo živeti in so mrtvi odlomki. In vendar je tako. Sv. Pavlu, ki imenuje Cerkev tolikrat Kristuso-vp telo, se gotovo ni sanjalo, da bo najnovejša naravoslovna veda, biologija, nauk o življenju, čudovito osvetlila in odprla njegov nauk. Šele v 19. stoletju se je dognalo, da se vsako popolnejše živo bitje ali višje organizem sestavlja iz neštetih milijonov malih, živih bitij, ki jih imenujejo učenjaki stanice. Ta-
ke stanice večinoma niso vidne s prostim očesom, a vsaka živi svoje posebno življenje za-se. Staniče se vedno izpre-minjajo, tako da na pr. od-rastel človek nima niti ene prvotne stanice več. A kljub temu je še vedno ostal isti človek, ker njegova duša spaja vse te stanice v eno skupno živo telo. Glej, tako so tudi kristjani sicer samostojne o-sebe, ki prihajajo in izginjajo, a duh, ki jih oživlja, je Kristusov; ta jih spaja v e-no skupno telo, v Cerkev, in ta Cerkev ostane vedno ista ker je Jezus Kristus včeraj in danes in na vekov veke vedno isti.
ZANIMIVOSTI IZ SEDA NJIH DNI KATOLIČANOV.
Katoličani in sodobni pisatelji.
Na Francoskem je znan leposlovni pisatelj Peguy, ki piše : "Zgodovina, morda edina zgodovina, ki nas leposlovce zanima, vsekako edino globoka in edino resnična zgodovina, je zgodovina o svetih, božjih stvareh, zgodovina o nadnaravnih dogodkih." Is-totam je pisatelj Claudel, ki piše: "Umetnik današnjih dni nosi ? sebi strah pred vsem, kar ni v zvezi z Bogom." Pravtako je na Francoskem priznan pesnik Francis Jam-mes. ki obdeluje v svojih umotvorih izključno predmete, ki so v zvezi z nadnaravnimi dogodki in je med drugimi tudi spesnil čudovito lepo pesnitev o sv. Jožefu. Po pravici torej pravi nemški pisatelj Platz o francoskih leposlovcih: "Po treh stoletjih kolebanja in o-mahovanja je v krogu sodobnih francoskih pisateljev prišla na površje izključno globoka katoliška misel." Podobno je v Italiji. Odločivnega pomena v tem oziru je delo slovitega pisatelja Giovannija Papini: "Stovia del Christo" (Kristusovo življenje), ki ga je izdal pred 2 leti. Življenje pisateljevo je bila sicer dolga veriga zablod in prevar. Nad dvajset zvezkov povesti in pesmi je spisal pred to knjigo in v vseh je Papini postavljal svobodnega človeka v nasprotje z verujočim. Slepo je zaupal, da se ne more vsak človek iz lastnih naturnih sil vsestransko dvigniti, zato je veroval v prebujenje dobrega potom omike. Vojna mu je dala temeljit dokaz, da ni tako, ko so padali bogovi njegove duše v prah, je začel iskati načelo, ki bi bili ogeljni, zdravi kamen za obnovo sveta. Našel je ta granit v evan-geljih. Iz njih je napisal svojo "Stovia del Christo." V tej knjigi pisatelj nazorno in z močnimi barvami slika zgodbo Kristusovo. Goreč ogenj valovi pod stranmi te knjige, ki vsak dan pričakuje Križa-nega, da govori z njim. Že dolgo let ni vzbudila kaka knjiga na celem svetu toliko zanimanja. Zraven Papinija in v tesni zvezi z njim nastopa Domenico Giuliotti, napadajoči borec za katoliško misel. Pa nele v leposlovju, tudi v modroslovju se pojavljajo vedno glasnejši glasniki krščanskih načel. Tak je na Ruskem pisatelj Sol ov je v, na Nemškem Zucken, na Francoskem Emil Boutroux, na Angleškem Newman, v Ameriki James, v Italiji • Gemelli, na Poljskem Lutoslawski. na Češkem Čada. V njih gleda češki modroslovec glasnike prihodnje modroslovne vede, ki bo v popolnem soglasju z načeli krščanstva.
—	New York. — General Electric Co. je znižala za 7 in pol odstotkov svoje električne svetilke, ki jih izdeluje. To je baje storila omenjena družba radi tekme proti drugim družbam,
—	Longview. Tex. — Osebni vlak štev. 3. Great Northern železnice je danes tukaj zadel v jutranji vlak, ki vozi v bližnje mestece na delo de
lavce vsako jutro pred sedmo qro. Fri nesreči je zado-
bil težke poškodbe edino kurjač na osebnem vlaku.
—	Oklahoma City. — Hcyt Howfngton, 21 let star je bil včeraj obsojen na smrt na e-lektrični stol, ker je pred kratkim umoril nekega Jack Kinka. Usmrčen bo dne 4. a-prila t. 1.
—	Perry, Ia. — Strojevodja
tukajšne tovarne Iowa Railway and Light Co. Roy Spencer je
bil na mestu ubit od električnega toka, ko se je dotaknil žive električne žice 33 tisoč voltov močne.
— Minneapolis, Minn. — V tem mestu se vrši te dni velika perutninska razstava cele države. Razdajajo se raznim perutninarjem dragocene nagrade.
Važne stoletnice.
V letu 1924. preteče 700 let, odkar je bil sv. Frančišek A-siški stigmatiziran; preteče 25 sto let, odkar so (pred Kristusom) proglasili drakonske postave na Grškem; preteče 90.0 let, odkar je Guido d'A-rezzo iznašel glaske (note) ; preteče 400 let, odkar so bile prvikrat ponoči razsvetljene ulice v Parizu.
Mesec Februar je proglašen za mesec katoliška tiska, zato naj tekom tega časa vsak nekaj stori za katoliški tisek.
553^31
wm
ZA PET NOVIH CELOLETNIH AU ZA DESET POL-LETNIH NAROČNIKOV
bo dobil vsakdo po šest komadov žlic, večjih in malih, šest vilic, šest nožev in nož za maslo vse lepo ponikla-no, kakoršno ostanejo trajno. Vse je vložen v lepi baksi narejeni iz javorjeve-ga lesa. To bo krasen spomin, ki bo vas leta in leta spominjal, kdaj da ste agi-tirali za katoliški list Edinost.
.■1
Ta nagrada bo zlasti prav prišla za naše gospodinje. Tudi imate priliko da si nabavite lepe namizne stvari brezplačno.
ZA ŠTIRI CELOLETNE ALI OSEM POL-LE-TNIH NOVIH NAROČNIKOV
dobi vsakdo krasen VOJAŠKI DALJNOGLED, ki je jako močan. Daljnogled je v lepi usnjati škatlji na jermenu, da se ga nosi na rameni. Je jako lep dar za vsakogar.


ZA DVA CELOLETNA ALI ŠTIRI POL LETNE NOVE
NAROČNIKE
dobi vsakdo lepo močno električno SVETILKO "FLASH LIGHT," * ki je močno narejena in ima tudi močno baterijo. Ta luč je zelo pripravna za ponoči, kadar jo človek potrebuje. Zlasti je dobra za rudarje v rudnikih. Tudi to je lep spomin za vsakega.
ZA ENEGA NOVEGA NAROČNIKA ALI DVA POL-LETNA


Tako je razpisana za vsakega lepa nagrada. Rojaki sedaj pa na delo in pokažimo tekom teh dveh mesecev, ki sta določena za nabiranje novih naročnikov, kaj zmoremo, ako hočemo. Naj v tem času kaj stori sleherni naš naročnik za svoj katoliški list Edinost.
EDIN
1849 WEST 22nd STREET,
OST
CHICAGO, ILLINOIS.
m
m

kw?1*
ZA TRI CELOLETNE ALI ŠEST POL-DETNIH NOVIH NAROČNIKOV
dobi vsakdo KRASEN POZLAČEN KRIŽ, ki je 12 col in
pol visok in je pravi kras za vsako katoliško hišo. Zlati pride prav, ko pride duhovnik v hišo h bolnikom. Lepšega dara za krščansko hišo ni, kakor lep križ, ki človeka spominja na Križanega, ki je za nas trpel. Naj pride ta križ vsako slovensko katoliški hišo kot spomin, na agitacijo za list Edinost.
S3
ggSS
gjtes
KT*
©s
dobi vsakdo lep žepninož in lepe ponikla-ne škarje, kakor vidite oba komada na tej sliki. ZA ENEGA POL-LETNEGA NAROČNIKA pa dobi vsakdo en žepni nož ali pa ene škarje, katero že si hoče izbrati. frjrftžl
Wm
Wm m ?

Andraž Hudopisk je sedel na klopi pod senčnatim orehom pred Matajevo bajto in pušil čedro. Po dolinici je valovalo žito in visoka, še nepokošena t^ava; na bližnjih hol-mih so počivali črnozeleni gozdi, v ostenju pa so modreli hribi in se rahlo meglile gore v vedno nežnejših barvah. Berač je gledal zdaj za redkimi popoldanskimi oblaki, ki so počasi pluli nad Kačjo skalo, zdaj doli na Kobacajkin	p^ran^tT
vrt, koder je snemala vdova posušeno perilo z razpetega1 p a ' e s ran 1 konopca.
AMERIŠKE VESTI.
—	Washington. — Tajnik Fall za notranje zadeve noče pred preiskovalno komisijo oljnega škandala. On trdi, da komisija nima polne moči od njega to zahtevati. Ker pa noče h zaslišbi, je pa ravno to dokaz, da je kriv in da vsled tega noče na odgovor. Komisija pravi, da bo zahtevala sedaj bolj natančno preiskavo, in da Fall pride naj-brže še v zapor.
—	Washington. — Zvezni zakladničar Mellon dokazuje na vso moč, da redukcija davkov, katero priporočajo demokrat je je nemogoča. Pravi, da to bi povzročilo silno velik deficit pri vseh vladnih
Nenadoma je pribrenčal lep, izredno velik rogač iz bližnjega hrastja in cepnil kraj Andraževe noge na tla. Mož ga je pobral in previdno zavil v svoj robec, da bi nesel živalico zaplanskemu sodniku, ki je rad nabiral mrgo-lince in golazen.	•
Ko je shranil hrošča, je pa zagledal v zeleni goščavi sosednega holma dva klobuka in pod njima debelo, rušo glavo Matajevega Matije. Takoj mu je hitel naproti in ga prestregel na gozdni stezi onkraj potoka.
"Bog daj, Matija!" ga je pozdravljal radovedno. "Kaj pa nosiš v košari V*
"Nekaj tudi zate/' je odgovoril Matajev Matija, spustil dežnik in palico na tla in mu dal novo pipo, ki jo je privlelek izpod višnjevkastega, rumenopikastega robca iz košare. "Ali ni lepa?"
"Prav lepa!" je viknil "prosjak veselo. "Bog ti povrni stokrat.! Oj. Matijče, kako rad te imam zdaj! Oh, pa kar dve verižici imaš in urici menda tudi! Jej, jej!"
"Kaj pa Dimka, ljubi moj špehomalh?"
"Dimka je zdrava in vesela," mu je odvrnil Andraž. "Lej, Matija, špehomalh mi pa ne smeš reči nikdar več! Hudo me žali ta grda beseda."
"No, pa ne bom več!" je obetal Mataj. "Nisem vedel, da ti je tako zoperna. Vidiš, tukaj imam pa židano ruto za mlinarjevo Anko."
"Hm . . . Matija . . . veš —" se je obotavljal berač ' z besedo. "Veš, davi mi je bilo dolgčas pa sem šel v malo-dolski mlin, ko sem pomolzel kravo. Pri Zagorjanovih sem zvedel, da je Anko zasnubil Devetakov Pavle iz Zaplane. Vse je že dogovorjeno in poroka je uganjena to jesen."
"Kaj praviš?" se je zavzel Matajev Matija.
"Vidiš, kako so se ujele moje besede ? Ali ti nisem zmeraj trobil, da se požuri pri dekletu, sicer bo prepozno!"
Matajev Matija je oprezno položil košaro v mehki mah, žalostno sedel na skalo tik steze in dolgo ni zinil nobene besedice.
Tiho ga je gledal Andraž. Bilo mu je žal, da je na-hujskal Telebanovce zoper Mataja . . .
"Ti nesrečna dečla!" je vzdihnil naposled Matija. "Pozabila me je kar v par dijeh! To je pa vendar malo predebelo! Ali ji bo še žal! Zaslepljena revica ni vedela, kakšna sreča bi je čakala pri meni!"
"Nič ne rrraraj, ljubi Matijče!" ga je tolažil Andraž. "Ko sefti še kaproloval, sem imel ne vem koliko ljubic — pa niti ena mi ni ostala zvesta! Taka so mlada dekleta vsa. Kaj boš zato . . ."
"Čemu sem romal v Ljubljano in privlekel židano ruto s sabo ? Komu naj jo zdaj dam ?"
"Veš, komu?" je hitel Hudopisk. "Daj jo — Mici Ko-bacajki! Čakaj! Poslušaj! Telebanovci so izvohali vse! Nekdo, poznaj ga vrag, jim je prinesel na nos, da si jo odkuril v Ljubljano. Tudi so našli tvoj koš v risu na razpotju pri brezjaku nad Golo Jamo. Strašno so jezni nate, posebno zato, ker si jo pobrisal v Ljubljano! Grozno se hočejo znositi nad tabo, kakor hitro te spet zagledajo. Zato ti svetujem tako: pojdi zdaj takoj k Mici, prosi jo zamere zavoljo berivke in podari ji kupljeno ruto. Mica ima veljavno besedo in premetena je; gotovo bo znala zasukati stvar tako, da ti togota razkačenih sosedov ne bo škodovala prehudo."
"Kobacajki sem namenil samo odpustke," je dejal Matija in pristavil haglo: "Ej — pa naj ima še ruto! Pojdiva!"
Matija je pobral svoje stvari in ubrala sta jo za grmovjem zadaj na vrt k vdovi.
"Dober dan, Mica!" jo je pozdravljal berač prav prijazno. "Oh, preveč si pridna, zmeraj delaš, kakor tam čebelica! Kako lepo perilo imaš! Lej, Mica, Matajev Matijče ti je prinesel nekaj prav lepega iz Ljubljane, da bi popravil, kar sta zagrešila on in pa njegova Dimka. Nc, Matija, zdaj govori pa ti!"
Ženica je izprva grdo gledala Mataja, po Andraževih medenih besedah pa se ji je začel pasniti mračni, obraz.
"Ljuba Mica!" je izpregovoril Matija. "Lepo te prosim, nikar mi ne zameri, če sem te kdaj žalil. Tukaj ti prinašam odpustkovtn židano ruto."
"Oh, saj ni bilo treba f" se je že smehljala vdova in milostno sprejela darove iz Matajevih rok. "Saj je že zdavnaj vse pozabljeno! No,-zahvaljujem te-prav lepo, Matija! Ali nočeta malo v hišo? Prav dober jabolčnik imam doma."
Šli so skozi vežo v prijetno hladno sobo/ Mica je hitro pogrnila mizo s snežnobelim prtom, prinesla gostoma ja-bolčnika in jima narezala kruha in krače. Andraž je takoj izpraznil kozarec na njeno zdravje in si jel streči z okusnim mesom.
"Bog vama blagoslovi!" je dejala vdova. "Potrpita malo, vrnem se takoj!"	—
sti iskali kompromisa davčnih predlogov.
— Chesterton, Ind. — Včeraj jutro je skočil na New York Central železniški progi ekspresni vlak s tira. Nezgoda se je pripetila blizu mesta Porter. Strojevodja se je pri tej nesreči ubil in kurjač nevarno poškodoval, ker se je lokomotiva preobrnila.
—	Helena, Mont. — V tu-kajšnem bližnjem mestu Le-wingston so zadnjo soboto zaprli zadnjo banko v tem mestu na ukaz državnih inšpektorjev. Banka se je imenovala The Empire Bank in je morala prenehati radi nezadostnih finančnih rezerv.
—	Cleveland, O. — Priziv-no sodišče je v soboto izdalo prepoved proti nameravani akciji W. G. Lee predsednika bratske organizacije železničarjev, da se izključi iz organizacije 881 železničarjev, ker so sodelovali pri neki ne-postavni stavki. Kot zgleda organizacija najbrže ne bo smela tega storiti.
—	Little Rock, Ark. — Guverner McRae je ukazal odpustiti iz službe ječarja tam-kajšne državne jetnišnice.
glede, Vzrok je ta, ker so te dni u-tekli iz jetnišnice trije morilci, ki so bili na smrt obsojeni. Ko so se morilci osvobodili omrežja so ječarja Hamp Martina prisilili, da jih je v svojem avtoju odpeljal daleč ven na prosto, kjer so pobegnili neznanokam.
ŠIRITE LIST EDINOST
>3» >*►>	c>w •»> w> -3»
| POZOR DRUŠTVA IN POSAMEZNIKI! I
Slavnim društvam v Chicago in okolici naznanjam, da S imam na razpolago izvrsten "PICNIC GROVE" z mo- * derno plesno dvorano, za razne piknike in veselice. * Ako ste se odločili prirediti piknik na deželi sporočite $ mi ali pa osebno pridite, da se vam da in prestor zago- J . tovi. Pozneje bo "Grove" oddan in morda ne boste $ $ imeli prilike.
POSAMEZNIKOM, ki žele v vročih poletnih dneh po- $ " čitnic na deželi, naznanjam, da bolj lepega in priprav- £ g nega kraja je težko dobiti. Pri meni dobite sobo sta- ' novanje, hrano in vse. Mimo tega kraja teče velika re- $ ka "Fox". Za goste imam na razpolago čolne. Kdor i rad ribari ima najlepšo zabavo. Prihodnje vaše po- ? čitnice preživite v tem lepem prijaznem letovišču. * Semkaj se pride z Northwestern železnico. Z Automo- 7 bilom pa iz Chicage po Lake street skozi Elgin in Al- 4 gonquin, 111. Cesta je tlakovana vseskozi. Za vse za- \ deve pišite ali pa osebno pridite na:	m
%
S $
i %
i
Anton Mladič,
Letovišče in Restavracija.
river road
ALGONQUIN, ILL. § ac- -ac- as- •:«■ -a* at- gg «&• ac- -:♦> S
ROJAKI V FOREST CITY IN OKOLICI
Se priporočamo pri nakupu razne železnine in kuhinjsko pohištvo, pri nas dobite vsakovrstne barve in varniše in drugo orodje, ki se potrebuje pri barvanju, razne kotle in drugo posodo za kuho. vsakovrstno orodje za rokodelce. Imamo največjo zalogo te vrste v mestu. Prodajamo po najnižjih cenah, ki je mogoče. Delamo tudi vsakovrstno phiTjibersko in kleparsko delo.
Priporočamo se za obilen obisk.
BENJ. EICHHOLZER
Trgovec z vsakovrstno železnino
527 — Main Str.
Forest City, Pa.
Vso zimsko opravo
POVRŠNE SUKNJE!
ZIMSKA OBLEKA!
ZIMSKO SPODNJO OBLEKO!
Dobite v naši trgovini najtrpežnejšo, narejeno iz najboljšega blaga po najnovejši modi. Naše cene so naj-zmernejše!	^
Črevlje za vas in vaše otroke kupite pri nas, ako hočete imeti dobro trpežno obuvalo.
Praznične srajce in za na delo, moške klobuke, najboljše vrste vsakovrstno spodnjo obleko dobite pri nas. Za vaše dečke imamo jako trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse kar rabijo.
Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR!"
J. J. DVORAK Sl CO.
1853—1855 BLUE ISLAND AVENUE
CHICAGO, ILL.
KNJIGE.
"ZA MILIJONI" je ime knjigi, katere smo pravkar več zvezkov prejeli iz stare domovine To je jako interesanten roman, katerega povestnica se vije skozi zanimive dogodke. Razpravlja o mladi ženski, ki je šla ško-zi jako misteriozno življenje Končno je našla to kar najde vsak, ko slepo dirja za srečo — smrt v valovju življenja .
O tej knjigi nam piše neka naša naročnica sledeče: "... Knjigo "ZA MILIJONI" sem prejela. Tako zanimivega roma-] na še nisem čitala. Vrjemite mi,1 da jo nisem mogla preje odložiti, da sem jo prečitala. Knjigal je res vredna svojega denarja.'
Knjiga je lepo trdo vezana in vsebuje 253 # najzanimivejšega berila. Rojakom knjigo toplo pri poročamo, da si jo naroče, dok ler zaloga ne poide. Dobite jo v Knjigarni Edinosti. Stane samo
75c. Pišite po njo takoj! * * *
"ZNAMENJE ŠTIRIH" je knjiga, ki predstavlja eno najza-| nimivejših detektivskih povesti, ki jih vsebuje slovenska litera-1 tura. V tej knjigi so opisana razna zasledovanja najboljših londonskih detektivov. Knjiga poda človeku tudi marsikatere nauke kako se je varovati v življenju: pred profesijftnalnimi tatovi in drugimi zločinci, katerih ni malo zlasti po velikih mestih. V trdo sta vezana dva zvezka v jako krasne platnice, ki predstavliajol zelo lično knjigo. Vsebuje 150! strani berila. Dobili smo prav-, kar več zvezkov zalogo. Knjiga stane samo $1.00. Pišite po njo|
na Knjigarno Edinost.
* * *
"PETER BARBARIC je i-! nit* knjigi, ki opisuje prekrasno življenje krščanskega mladeniča Ta knjiga je zlata vredna zlasti! za naše slovenske"fante. Starišij kupite jo za svojega sina. Boljšega dara ne morete dati svojemu sinu, kakor če daste svojemu; sinu to knjigo. Stariši! Mlade-, niči so danes upanje naroda. Njim sliši bodočnost. Kakršni j bodo Vaši sinovi, taka bo bodoč-l nost. Zato kupite svojim sinovom dobro knjigo, ki jih bo va-' rovala in jim vcepila v srce čut in nagnenje do samega dobrega.
Mladenič, o katerem piše ta knjiga je bil tudi tak. Šel je čez razburkano življenje — a srečno je prevozil do konca in umrl kot vzoren karščanski fant. Oče. mati! Kupi svojemu sinu to knjigo, ki jo naj prečita in videla boš veliko spremembo na svojemu sinu. Pa tudi odrastlem možu ne škodi, kakor tudi ženi; ne. Za vse je spisana in za vsej prirejena in kdor čita se z njo!
priseljence v Ameriki, ki se hočejo naučiti angleškega jezika brati in pisati. Knjiga vsebuje slovar, razne medsebojne pogovore iz vsakdanjega življenja> itd. Boljše knjižice za učenje angleškega jezika je za začetnike težko dobiti. Pišite po njo stane samo 35c. Dobi se v knjigarni Edinosti.
* * *
"VARČNA KUHARICA" je knjiga, ki jo je uredila za slovenske gospodinje gospodinjska strokovnjakinja ga. Marija Remec. Naslov knjigi je dala "Varčna kuharica." Da katera gospodinja pa ni rada varčna. Vsaka dobra gospodinja je gotovo. Knjiga o kateri govorimo je velike vrednosti za vsako gospodinjo. Nobena bi ne smela biti ■ brez nje. — Tiste, ki si seda} belijo glave kaj bi kuhale, da bi ustregle z kuho si naj naroče t* knjigo, ki jim bo podala na stotine nasvetov in receptov, za njih kuhinje. Pišite takoj po njo stane s poštnino samo $1.00. Knjiga je lepo trdo vezana ii> vsebuje 231 strani podučljivega berila za naše gospodinje. Dobi se od Knjigarne Edinost.
Vse gori imenovane knjige ir*. še več drugih se dobi pri:
Knjigarni Edinost, 1849 West 22nd Street,
CHICAGO, ILL.
Pišite tudi po podrobni cenik,, ki ga Vam pošljemo brezplačno^ -o-
Hvale vreden je tisti, ki iz
slabega kaj dobrega naredi.
* * *
Tisti človek, ki vse na jutri odlaša, ima ponavadi vedno preveč dela.
Pozor! Pozor!
Samo edina ALPEN-TINKTURA na svetu je za moške in ženske lase, od katere takoj prenehajo lasje odpadati in potem lepo in krasno rastejo. Velika steklenica stane $3. —, srednja steklenica $2. —, s poštnino. Za vse drugo pišite po cenik, ga pošljem zastonj.
Jakob Wahcic
. 1434 E. 92. Str.
CLEVELAND, OHIO.
NAZNANILO IN PRIPORO ČILO.
Cenjenim naročnikom in vsem» prijateljem in dobrotnikom lista Edinosti v Clevelandu ia vsej državi Ohio naznanjamo
veliko okoristi! Knjiga je trdo da bo te dni obiskal naš po-
tovalni zastopnik Mr. Leo Mta-dich, ki je pooblaščen pobirat* naročnino za list Edinost in Ave-Maria. Kakor tudi za knjige, tiskovine in oglase ter vse, ki je v zvezi z našim podjetjem.
Cenjene rojake in rojakinje prosimo, da mu gredo pri ten* težavnem delovanju za katolišk* tisk na roke in mu pomagajo istega širiti, da se ga zanese v sleherno slovensko hišo v vsaki naselbini. Potreba za katoliški tisk je Velika, kar menda ni treba še posebej povdarjati. Zato vsi na delo in pomagajte zastopniku, da list pridobi kar največ novih na -očnikov.
vezana in vsebuje 215 strani ze-j In p 3d učnega berila. Dobi se pri Knjigarni Edinosti. Stane samo 95c.
* * *
"SADJE V GOSPODINJSTVU" je nova knjiga, ki so jo izdali ^tozadevni slovenski gospodarski veščaki. Za gospodinje je ta knjiga zlata vredna. Koliko si gospodinja prihrani v kuhinji, ako se ravna po tej knjigi. To bi vedela povedati tista gospodinja, ki se po njej ravna in sama preparira sadje za konzerviranje. Današnje gospodinje imajo navado vse kupiti v škat-ljah, kar je sicer dobro, a doma narejenega in pripravljenega konzerviranega sadja pa ne prekaša fabrikantsko blago. Danes, ko je tako silna draginja si mora gospodinja pomagati sama. To lahko stori s tem. ako sama doma konzervira sadje in razne zelenjave.
Kupite si to knjigo gospodinje in jo v zimskih dneh dobro pre-, čitajte, da boste potem, ko pride sezona za konzerviranje dobro poučene, kaj vse za eno sadje lahko spravite v konzerve. Knjiga ima več slik raznovrstne-j ga sadja in zelenjave in kaže s slikami, kako je treba različno'
sadje pripraviti za konzerve.)	_
Gospodinja če želiš sama sebi 1439 W.
dobro si naroči to knjigo. Stane
samo 75c. Dobi se od Knjigarne IZDELUJE NAJBOLJŠE
ZASTAVE ^ j
band era, regaliie in zlate ke za slovenska društvi izdeluie najbolje in naiconeie t
EMIL BACHMAN. 2107 So. Hamlin Avenue, CHICAGO. ILL. _
SL8VECI UMETNIŠKI
F6TQGRAFIST -^-
18th S'
Edinost.
* * *
"ANGLEŠČINA BREZ UCl-TELJA" je knjiga za slovenske
KE!
SVOJ POKLIC VRŠI 30-L ETNO IŽKUŠ