PRIMORSKI dnevnik Postni: f»j83ViSE“ - Cena 30 lir Leto XVI. - Št. 181 (4644) TRST, petek 29. julija 1960 Prva seja Fanfan Vlada je imenovala 38 drž. podtajnikov Fanfani pred odločitvijo glede volitev Malagodi piše, da je bil dosežen sporazum s KD, PRI in PSDI glede: 1. šole, 2. «zelenega načrta», 3. svobodne trgovine in 4. jedrske energije - Vodstvo PSI zahteva upravne volitve v oktobru in reformo pokrajinskega volilnega zakona (Od našega dopisnika) Bijeve > 28- — Danes ob 18. uri je bila prva seja Fanfa-tsjnikov • 6’ na kateri s0 imenovali 38 državnih poditi 2„ ,v.m sicer: za podtajnika pri predsedstvu vlade ki je »ka vlade: poslanec dr. Umberto Delle Fave, Hika rf- Prevzel svojo dolžnost; za drugega podtaj-tiovar, Predsedstvu vlade (za informacije) je bil ime- Tauio '!enator Giovanni Gi--------------------- tec tretjega pa posla- taMkn Condivi; za pod- stvu p„v. Vnanjem ministr-tiando e, Russo in Ferdi-rtun[«t*!orchi: v notranjem Fcalinlt Poslanca Luigi Sisori- ln senator Guido tj ec &L2a Pravosodje posla-» co Maria Doml-Rošem • Proračun Enrico Cer«Ui-/r1w, senat°r Giuseppe chele Tr ■ •za iinance Mi" ®io p~„ 0lst in senator Anto-Sistmvuar°’ V zakla(inem mi- tali Poslanca Lorenzo Na- lil TW a Juuicitiu tv u, »ator tu0 Renazzato ter se-abratnki tonso De Giovine; v tlaticj ministrstvu po- Giuli0 plavanni Bovetti, Italo Oliese- \,axat} ler Vittorio Pu-Eveto Tvrv^i ministrstvu za pro-‘n p0.utarika Maria Badaloni invna a?)60 Giovanni Elkan; in senati Domenico Magri .Tommaso Spasari; SsepDe ° gozdarstvo: sen. acoinn c ? ‘ iQ Poslanec te Ano.j- • *» Promet: Cesa ttlt in Calnu.rn Vnl. ac°mo Pe-^1 fi ' PTT: in Calogero Vol- •tto f’„’, ari° Antoniozzi in š°viaa. industrija in tr- SiaJUpP° cheli in Nul-*JtrbstVn?i’ de'° in socialno ^totorr, « or® Calvi in sen. ®°vina> n °e^zini; zunanja tr-f°Vska" f.arcisio Longoni; tr-tfa»tniron?OI?a.rica: Salvatore Senio n .državne udeležbe: ^zan« ,?°’ zdravstvo: Cre-ž daljšL. M“«a; turizem in V, Renzo Helfer in “riele c ilcnzo , Vl*j‘e Semeraro. i1® imenc mini;, tmenovala pred Pltdia p„ }Ta brez listnice K, 4 mir,;Sf°re^a za predsed->,againo f r,sk®ga odbora /a L ‘v»a »>> odbora za lirl6rne ll]^ ia srednje in .^»'Ce Gi, ' Ministra brez nseppe Codacci-Pisa- ?a!llia za j*'** «»' ttinistr ?se s Parlamen-i^0na. Tess;.iL.brez listnice Tiski )aVne ^sitorija pa za refor-li ‘, tninist -UpraVe' ProračUT> ie Giuseppe Pel- >,L ^eleaa, novan za stalne-£>*&pri OEEC in za t,, °dbora medministrske- «o j^‘ iziaZv ,obnovo- Pella t„a. a®es • novinarjem, da k * dei ?,lnlstri obravnavali 0 so L vladne~- ------------- j, *u o- -—“ega programa. t-1 Vbrennll 1 - i-1 V'?de, k?ai,izjav° predsednik ga —*o&d piugtdiita. o . gt°, i„Vpr,aaali, za kateri odgovoril, da bo Xj > ijl »v jjicuocui lli!?vi tai,?,tega ni storil. 48 , fto n1!1, vlade poslanec !,et'domaella Fave ie star i a 3e iz Focgie. po ??kliCu ^Li^oovan10168011 Pr"v'o "Je De GasnZa podtainika v p v miru P 13evi vladi, in UV a^k * U Za del°' str: Pokl: h Pil, Car-iV zunanjem S« lRusso'je 'npu D;; .star je 40 i a,,' ie b,, le.odvetnik. l?i?k ^lade^lP^Ve>ufa^: mini- .. —, ^ doma star je 40 let, po ni-* v J’ ,nat° je bil pod- 5';k pVtic^°ovfj6m mimStr' Pfedseri , vi viadi, podtaj-0h>i*vi d ^a vlade v prvi Vla^bo v * ' Podtajnik za r’,P° r,Pir!rstVa prejšnje bip. ?iena *lcu učitelji. *v«. kfati 7 lata 1903 v Ri- "pCapo»- diilal?pO ter P!lsii.e Za Italijo s ,'^nep.. članica konzulte ®‘Ca °L°: oho.SVeta za osnov-^iiev fdštva ? . i? - Predsed-'>la ,ki gg .katoliskih uči- le tudi ustano- P;jkl;„ 08ne Gtovanni Elkan je 50t zu ie’sreri!!-i? 50 let’ p0 0 s«! latinic- Jesolski profe-®' n n 6'r, ip grščino; pVlad, sodeloval v nobe- ^SiaSsLSfiil ie sedai in ava. vladnega Pibde avnejsa v njem morda Plsati' taznic-nal°ga nove ^Pravne 'J11 ne raz' ®b Sh ozire,,, volitve v ok-^ea^ladi % preložiti jih Si,Ja'; da' ,S-celba ie baje Stati voHtbi bi‘o J možno Pbčibpu. plitve šele dfbVo ,k> SO Stamo za tiste ^'i*ssWra,ws; ga pokrajinskega volilnega zakona pa je mnenja, da ga parlament lahko odobri takoj po debati o Fanfanijevem programu, to je pred odhodom na poletne počitnice. Glede programa pa je liberalni voditelj Malagodi omenil v članku, ki bo izšel v prihodnji številki tednika «Oggi», da so se vse štiri sredinske stranke že pred sestavo vlade sporazumele o štirih programskih točkah: 1. vprašanje šolstva, 2. »zeleni načrta, 3. svobodna trgovina in 4. jedrska energija. Malagodi poudarja, da leži v tem sporazumu rešitev, s katero se je moč izogniti razkolu med ((laično demokracijo in katoliško demokracijo glede najbolj delikatne zadeve: vzgoje mladine, formiranja jutrišnje^ Italije«. Malagodi trdi, da_ že sam sporazum o tako važni zadevi oprav-čuje ne samo obstoj vlade, temveč zadostuje tudi za eno mandatno dobo, hkrati pa pomeni »rešitev našega kmetijstva v skupnem tržišču, svobodno trgovino ter vključitev Italije v jedrsko območje«. Pred tem poudarja Malagodi, da padec -Tambronijeve vlade ne pomeni »popuščanja prih-sku ulice, temveč ravno nasprotno: Tambronijeva vlada, ki je bila politično zelo slaba, je bila prisiljena na nevarna popuščanja kot se je zgodilo v Genovi in na nič manj nevarno strogo ravna, nje v Rimu in Reggio Emilii«. ((Sedanja vlada sacer ni idealna, ima pač široko demokratično podlago in je politično bolj močna. Hkrati pa ne olajšuje odprtja za socialiste. PSDI in PRI ter demokristjan-ska levica se niso odpovedale upanju, da bo prišlo nekoč do večine levega centra, liberalci pa se niso odpovedali formiranju sredinske koalicije, v kateri bi bili odločilni činitelj«. Tako je KD že izvršila izbiro: spričo realnosti se je odrekla ((operaciji s PSI in zavrnila avtoritarno operacijo« ter izbrala pot demokratične solidarnosti ter se s tem odpovedala «utvaram in napakam«, ki so bile podlaga ovir za sodelovanje z liberalci. Tako je torej za liberalce vse lepo in prav in bi sedanja vlada lahko trajala vsaj dve leti. Toda iz izjave, ki jo je sprejelo na svoji današnji seji socialdemokratsko vodstvo in ki jo je prebral Saragat, sledi da je sedanja vlada le ((zasilna vlada«, ki naj vzpostavi v državi normalno stanje, ki je prelomila z «novofašistično in reakcionarno desnico« in ohranila trdne borbene odnose odnose proti namenom KPI«. V taki vladi, ki ni sredinska vlada, ne levega centra, bo vsaka stranka «vodila politični položaj k tistim namenom, ki jih smatra za bolj potrebne in kot je znano, naš namen je politika levega centra, ki jo bo uresničila vlada levega centra«. Glede upravnih volitev se v izjavi poudarja, naj bi - bile v oktobru, razen če «se upoštevajo potrebe, ki jih postavlja PSI glede reforme pokrajinskega volilnega zakona«. Vodstvo republikancev pa bo objavilo svoje stališče po svojem sestanku, ki je napovedan za prihodnjo nedeljo. Zato izjavo vodstva PSDI pa nista glasovala poslanca Preti in Viglianesi (tajnik UTL). Preti je izjavil, da je po njunem mnenju Fanfani-jeva vlada most za obnovo centrizma namesto za dosego levega centra, za katerega se je stranka borila, tako da je PSDI dejansko brezplačno rešila krščansko demokracijo, ki se je na ta način ponovno izognila izbiri. Precejšnjo senzacijo je vzbu. dil članek v tedniku »Vita«, v katerem je rečeno, da se je hotel Gronchi izogniti ((morebitni sestavi novih prehodnih vlad in da je hotel najprej ugotoviti realni obstoj programskega sporazuma med večinskimi strankami«. Poleg tega je med pogajanji na Kvi-rinalu šlo za tako imenovano ((odločilno določbo« sporazuma med štirimi strankami, t. j. da bo vlada odstopila, če bi ji samo ena izmed strank odtegnila podporo. Gronchi je bil namreč mnenja, da bi bila tako določba protiustavna, ker bi bila ustavno nedopusten pogoj za trajanje in za delovanje nove vlade. Omenjeni tednik poudarja, da so tak sklep voditelji štirih strank sami umaknili, tako da se je »Fanfanijeva vlada rodila živa in življenjska brez sleherne hipoteke«. A. P. Atentati v Alžiriji ALŽIR, 28. •— Pripadniki alžirske osvobodilne vojske so izvršili v zadnjih 24 urah tr’ atentate, pri katerih je bilo ubitih osem oseb, ranjene pa štiri. Nocoj so alžirski borci vrgli bombo v neko kavarno v Alžiru, pri čemer je bil ubit en francoski legionar in en Arabec, ranjene pa so bile štiri osebe. Pri napadu na neko posestvo južno od Medee so bili ubiti francoski lastnik in še druga dva Francoza; na nekem drugem posestvu blizu Medee pa so bili ubiti trije Francozi. Tudi Mavretanija zahteva neodvisnost PARIZ, 28. — Ministrski predsednik Mavretanije Mok-tar Uld Dadah je zahteval danes od de Gaulla neodvisnost za Mavretanijo z 28. novembrom letos. V poučenih krogih pravijo, da je de Gaulle načelno sprejel to zahtevo Mavretanije, ki je zadnja država francoske skupnosti, ki je zahtevala neodvisnost. Nixon si je izbral Cabota Lodgea kot kandidata za podpredsednika Tass označuje republikanski program za izrazito napadalnega Zelo ostri napadi švedskega tiska na Eisenhowcrja - «Sreča, da gre njegov predsedniški mandat h koncu», je izjavil neki minister SALESBURY, 28. — Predstavnik policije je sporočil, da So do sedaj predali sodišču 413 Afričanov v zvezi z demonstracijami v Bulavaju. CHICAGO, 28. — Kakor je bilo pričakovati, je kongres republikanske stranke imenoval za republikanskega predsedniškega kandidata Richarda Nixona. Nixon je bil izvoljen soglasno, potem ko je njegov edini tekmovalec senator Goldvvater umaknil kandidaturo. Po izvolitvi je Nixon sporočil, da je izbral za podpredsedniškega kandidata ameriškega predstavnika v OZN Cabota Lodgea. To izbiro je kongres v Chicagu nocoj z glasovanjem odobril. Na tiskovni konferenci takoj po izvolitvi je Nixon izjavil, da bi «potek dogodkov na svetu« lahko bil odločujoči činitelj pri prihodnjih ameriških predsedniških volitvah. »Ti dogodki, je dodal, bodo važnejši od tega, kar bomo govorili in delali med volilno kampanjo. Prepričan sem, da bo tekoče leto odločilno leto za našo državo.« Dodal je. da si bo moral ameriški predsednik zagotoviti za ZDA ■Hlinil mn Hammarskjoeld se je kjer se /g sestal s predsedni Sporočeno je bilo, da bo odšel tudi v Katango - Lumumba odpotuje danes iz Washingtona v Kanado - Nova grozodejstva belgijskih čet - Pravosodni minister predlaga prihod ameriških čet LEOPOLDVILLE, 28. — Hammarskjoeld se je danes zjutraj vrnil v Leopoldville. Na letališču so ga sprejeli ministrski podpredsednik Konga in diplomatski predstavniki raznih držav. Okoli poldne je Hammarskjoeld obiskal v spremstvu svojega pomočnika Buncheja predsednika republike Kasavubuja. Po razgovoru je Kasavu- bu izjavil, da je vlada Konga «sprejela svoje sklepe« glede Katange, ni pa hotel povedati, kakšni so ti sklepi. Dodal je, da je optimist glede položaja v Katangi in je pripomnil: «Uveljavljena je enotnost«. Kasavubu je dalje izjavil, da se s Ham-marskjoeldom ni razgovar-jal o vprašanju Konga na splošno, ker pričakuje poročila od Lumumbe in voditeljev Konga, ki so sedaj v New Yorku. V diplomatskih krogih v Le-opoldvillu zatrjujejo, da je Hammarskjoeld pripravil načrt o sodelovanju, ki predvideva navzočnost OZN v Kongu za vsaj pet let. Hammar-skjoeldov načrt predvideva pripravo načrta krajevne proizvodnje skupno z urvedbo o-snutka afriške trgovine, ki naj nadomesti dosedanje trgovinske vezi z Zahodno Evropo. Naloga OZN bo tudi pripraviti učinkovit administrativni aparat, ki bo lahko prevzel vodstvo države. Za to pa bo potrebna precej dolga doba. Kongoška vlada je sporočila da bo Hammarskjoeld obiskal tudi Katango. To je sporočil minister za informacije Kašamura, ki ie dodal, da se bodo na seji vlade sporazumeli o vseh podrobnostih tega potovanja. Kašamura je dalje izjavil, da je glavni smoter Hammarskjoeldovega potovanja v Kongo proučitev razmestitve belgijskih čet v Kongu in Vojaških oporišč v zvezi z resolucijo Varnostnega sveta. Predstavnik OZN je v Leo-poldvillu izjavil, da se ves svet pripravlja na pomoč Kongu, kjer je zdravstveno stanje zelo slabo. Sporočil je prihod dveh norveških kirurgov in dveh bolničark. Prav tako bo prišla skupina dveh zdravnikov in dveh bolničark specializirana za transfuzijo krvi. Države, ki so ponudile zdravstveno pomoč, so Kanada, Jugoslavija, Danska, Švedska in Finska. Predstavnik je sporočil tudi, da bo prišel jutri v Leopoldville glavni ravnatelj svetovnega urada za zdravstvo Mer-curio Gomez Candau. Sestal se bo s Hammarškjoeidom in s kongoškim ministrom za zdravstvo. Z njim bo prišlo petnajst zdravnikov. Baje so tudi nekateri belgijski zdravniki zaprosili dovoljenje za povratek v Kongo. Predsednik pokrajinske vlade Combe pa je sporočil, da bo jutri odpotovala iz Eliza- Močna reakcija na iransko priznanje Izraela Arabska liga obtožuje Iran, da je med sueško krizo dobavljal petrolej Izraelu bo d n zah!e- dSčijjbedtem v?ll»ve v ok- Sii. kot smo že fi»sSk*bili vsi člam A v°dstva na fr »la3 vnAh sei Ni>ca nHu ,ve odložijo s 3»lo °ddstvo p°sdn^Ka . leta. VrSje datles k> Je za- tt! 'tei Sv«ien skllca!o /.a-> zaJT\„ «">alnega sklicalo za- c rotnf*1 2' av*u-v i glede nov#' KAIRO, 28. — Arabska liga je poslala vsem državam članicam noto, s katero formalno obtožuje Iran, da je glavni dobavitelj petroleja Izraelu. Nota sporoča, da Iran ne bo dopuščen h konferenci o arabskem petroleju, ki se bo začela 12. oktobra v Bejrutu. Noti je dodano poročilo, ki ga je pripravil odbor za bojkot Izraela. Poročilo pravi med drugim, da je bil Iran edina država na Srednjem vzhodu, ki je med sueško krizo dobavljal Izraelu petrolej. Poročilo obtožuje Iran tudi, da sodeluje z nekaterimi zahodnimi državami pri načrtu, ki ga je pripravil Izrael in katerega namen je dvojen: dobavljati zahodnim državam surovi petrolej in rafinirano proizvode skozi pristanišče Ha-ifo, da se izognejo tranzitu po Sueškem prekopu in da s tem konkurirajo arabskemu monopolu za prevažanje petroleja izkoriščajoč naftovode, ki gredo po arabskih ozemljih. Kakor piše kairski tisk, bodo gospodarski bojkot proti Izraelu raztegniti tudi na Irao, če ne bo ta preklical svojega priznanja Izraela. Dodajajo, da bodo iranske ladje vpisali na črn seznam in vsi trgovinski odnosi med arabskimi državami in Iranom bodo prekinjeni. Iraški tisk je začel močno kampanjo proti iranskemu šahu. Bagdadski radio je sporočil, da je šahov sklep ((zadel Irak in vse tiste, ki ri radi videli dobre odnose med Irakom in Iranom«. V Amanu pa so sporočili, da M kralj Husein poslal iran- skemu šahu pismo, s katerim zahteva naj prekliče priznanje Izraela. Zaupnica Mac Millanu zaradi Homeja LONDON, 28. — Spodnja zbornica je nocoj zavrnila laburistično resolucijo, ki protestira zaradi imenovanja lorda Homeja za zunanjega ministra. V debato pred glasovanjem sta posegla Gaits-kell in Mac Millan. Mac Mil-lan je zagovarjal svoj sklep in je izjavil, da je lord Home »najboljši človek za to mesto«. Nov neuspeh s «Titanom» CAPE CANAVERAL, 28. — Velikanska raketa «Titan», ki so jo danes popoldne izstrelili v Cape Canaveralu, ie spet padla v morje kmalu petem, ko se je dvignila. Neuspeh pripisujejo slabemu delovanju prve stopnje rakete, ki bi bila morala preleteti 8.000 kilometrov. Kakor je znano, je »Titan« najmočnejša ameriška balistična raketa. Posvetovanja v NATO o poljski noti LONDON, 28. — Predstav-nik Foreign Officea je izjavil, da se .Velika Britanija sedaj I najsodobnejšimi napravami posvetuje s svojimi zavezniki v okviru NATO v zvezi z noto poljske vlade, ki se tiče meje na Odri in Nisi. Predstavnik Foreign Officea je r.a vprašanje, kakšno je britansko stališče do te meje, omenil izjavo, ki jo je s tem v zvezi podal državni minister John Porfumo, ki je dejal, da bo mogoče to mejo dokončno začrtati s sklenitvijo mirovne pogodbe z Nemčijo. Študentje ZDA izgnani iz SZ MOSKVA, 28. — Policija je danes ustavila tri ameriške študente, enega zahodnonem-škega in enega angleškega in jih pridržala za nekaj časa na policijski postaji blizu hotela, kjer so stanovali. Obtožili so jih, da so motili javni mir. Policija je pozvala študente, naj v čim krajšem času zapustijo sovjetsko ozemlje. Zvedelo se je, da so študentje razdeljevali pred hotelom revijo ameriškega državnega departmaja «Amerika». «»------------------ REKA, 2I>. — Ladjedelnica «3. maj« na Reki je danes izročila panamski paroplovni družbi ((Bratje Lyros» iz Londona novi 13.000-tonski tram. per. To je druga ladja, ki jo je ladjedelnica izdelala za to podjetje Ladja, ki je dolga 153 metrov, je opremljena z bethvilla v ZDA delegacija Brzojavka pravi zatem, da Katange, «da informira med-1 »čete OZN razorožujejo naše narodno javno mnenje o tem, kar se dogaja v Katangi«. Combe je dodal, da so prišli v Elisabethville tudi švicarski strokovnjaki za valutna vprašanja, ter da je «neko veliko ameriško podjetje« sporočilo ponudbe vladi za zgraditev ra. diotelevizijske postaje v Katangi. Combe je tudi trdil, da je «kartel» v Katangi (opozicijska skupina) razdeljena na dvoje, ter je dodal, da so pogajanja s prijatelji Mvambe za njihovo udeležbo v vladi, dokončno razbita. Pripomnil pa je, da je pripravljen začeti pogajanja z ostalimi člani vlade. Trdil je, da je Mvam-ba sabotiral delovanje ustanov, ko je odklonil sodelovanje pri odločitvah skupščine. V zvezi z včerajšnjim razgovorom Lumumbe z ameriškim državnim tajnikom Herterjem, katerega je Lumumba pozval, naj posreduje pri belgijski vladi, da doseže umik belgijskih vojakov, je predstavnik ameriškega državnega departmaja izjavil, da je naloga OZN prepričati Belgijo, da zapusti Kongo, ne pa naloga ameriške vlade. Ameriška vlada ne bo pritiskala neposredno na Belgijo. Predstavnik je dejal, da »mora intervencija ZDA v Kongu veljati za razveljavljeno in zamenjano z intervencijo OZN; to velja za vse plati položaja v Kongu«. Belgijski poslanik v Wa-shingtonu je danes zahteval razgovor s Herterjem, s katerim se je razgovarjal pol ure. Kakor že javljeno, bo Lumumba odpotoval jutri zjutraj v Kanado, kjer bo ostal dva dni. V kanadski prestolnici se bo razgovarjal s predsednikom vlade Diefenbakerjem in z drugimi člani vlade. Na tiskovni konferenci, ki jo je imel danes v Washing-tonu, je Lumumba izjavil, oa mu je kongoški pravosodni minister poslal brzojavko, s katero ga poziva, naj zahteva nujen prihod ameriških ali drugih čet v Kongo. Lumumba je dodal, da je poslal to zahtevo z uradnim pismom skupno s prepisom brzojavke glavnemu tajniku OZN, ter je dodal, da osebno ne nasprotuje prihodu amerišk;h čet ali katere koli druge države v Kongo. »To kar hočem, je dodal, je na tisoče vojakov, zato da bodo belgijske čete lahko takoj zapustilo Kongo. Ne gre za to, da bi se vojskovali, temveč gre za vzpostavitev miru«. Obtožil je belgijsko vlado, da skuša izzvati mednarodni spopad s svojimi spletkami. Belgijske čete je obtožil številnih grozodejstev. Izjavil je da pravosodni minister govori v svoji brzojavki o 109 kongoških vojakih, ki so jih Belgijci ubili v Katangi, in je dodal, da, če ne bodo belgijske čete takoj zapustile Konga, bo prebivalstvo zgubilo potrpljenje in bi se utegnilo upreti proti belgijskim četam ter povzročiti množične pokole. Lumumba je izjavil tudi, da bo spoštoval sklep Varnostnega sveta, kar se tiče pošiljanja čet OZN. Prebral je nekatere brzojavko, ki iih ie dobil iz Leopoldvilla in ki sporočajo, da je v Kon-1 gu zelo napeto, ter govorijo o uničenem in pokradenem imetju ter o grožnjah belgijskih vojakov proti prebivalstvu. Brzojavka mini-strsskega podpredsednika pravi. da je ta zahteval od Buncheja, naj pošlje čete OZN v Katango, toda zdi se, da ima Bunche težave glede tega in ni še nič obljubil. vojake, dočim puščajo orožje belgijskim vojakom, kar je nerazumljivo*. Lumumba je obiskal danes tudi predsednika Mednarodne banke Eugenia Blacka ter podpredsednika mednarodnega denarnega sklada. V poučenih krogih izjavljajo, da je Mednarodna banka dala Belgiji lanskega marca posojilo 40 milijonov dolarjev za Kongo in neodvisni Kongo bi moral imeti kaj od tega. V krogih Mednarodne banke izjavljajo, da je bilo posojilo dano za financiranje nekaterih načrtov v Kongu, ki so zaradi nastalega položaja ostali neizvedeni. Kongo je zahteval sprejem v mednarodni denarni sklad pred desetimi dnevi. Toda običajno je potrebno, da poteče šest mesecev, preden neka država postane članica. čilo, ki pravi, da so ZDA in Velika Britanija končale razgovore za izboljšanje posvetovanj med obema državama glede sporazuma o letalskih oporiščih. Poročilo pravi, da so imeli glede tega »zadovoljive neuradne razgovore«. Anglija je skušala doseči boljši mehanizem za posvetovanja, na podlagi katerih bi ministri lahko bili hitro v naprej obveščeni o važnih opera, cijah. ««-------- Trinajst mrtvih pri letalski nesreči CHICAGO, 28. — Helikopter, ki je vozil na redni progi z mednarodnega letališča 0’Ha-re blizu Chicaga na letališče Midway, je v plamenih strmoglavil na neko pokopališče v Chicagu. Vseh enajst potnikov in dva člana posadke je zgubilo življenje. Globke obtožen zločinov proti človeštvu BERLIN, 28. — «Odbor za nemško enotnost« v Vzhodni Nemčiji je danes obtožil državnega tajnika v predsedstvu bonnske vlade dr. Globkeja zločinov proti človeštvu. Obtožbo je izrekel na tiskovni konferenci član vzhodnonemške enotne socialistične stranke Albert Norden. Izjavil je. da je Globke razširil nacistično protižidovsko kampanjo na države, ki so jih nacisti zasedli. Norden je dodal, da sta Eichmann in Globoke skupno odgovorna za smrt dveh milijonov 900 tisoč poljskih Židov. Norden je dodal, da bodo material, ki se tiče odnosov Globkeja z Eichman-nom, poslali v Izrael, kjer je Eichmann zaprt. Globoke je kot funkcionar nemškega notranjega ministrstva pod nacizmom napisal komentar k nacistični zakonodaji, zato da bi dal »pravno podlago« protižidovski kampanji. «»---------- 0 oporiščih ZDA v Angliji WASHINGTON, 28. — Danes so objavili skupno poro- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiliiiim »vodstvo svobodnih držav«. Hvalil je zatem Eisenhovverja in dejal, da bo nasledstvo «za človekom, kakršen je Eisen-hower, zelo težavna naloga za zmagovalca pri volitvah«, pa naj bo to Kennedy ali pa on. Cabot Lodge je izjavil, da bo avgusta zapustil mesto predstavnika ZDA v OZN v primeru, da bo imenovan za podpredsedniškega kandidata. Toda načelnik tiskovnega urada Bele hiše Hagerty je izjavil, da ni nobenega vzroka, da bi Lodge takoj zapustil svoje meato. Dodal je, da vrši Lodge v OZN zelo važno delo in da je v interesu ZDA, da to delo nadaljuje. Demokratski kandidat senator Kennedy je čestital Nixo-nu zaradi njegovega imenovanja za predsedniškega kandidata. Dodal je, da, če bo Cabot Lodge imenovan za podpredsedniškega kandidata, »se bodo morali demokrati pripraviti na veliko borbo pri prihodnjih volitvah«. Kenne-dy je na tiskovni konferenci izjavil tudi, da bi bili potrebni še večji izdatki za ((obrambo«, in je dodal, da so ZDA v nevarnosti, da »zaostanejo za komunističnimi državami na vojaškem sektorju«. Ken-nedy je tudi sprejel ponudbo za diskusijo z Nixonom po televiziji. Dopisnik agencije Tass v Chicagu piše v zvezi z o-snutkom republikanskega programa med drugim: »Ta osnutek, ki ga je v njegovih o-snovnih točkah narekoval Rockefeller, daje izrazito napadalni značaj tistim delom, ki so posvečeni zunanji politiki. Uvod programa pravi, da teži vodstvo republikanske stranke po nadvladi sveta s strani ZDA in da ima to vod. stvo namen naslanjati svojo politiko na povečanje napadalnih vojni priprav.« Sovjetski komentator poudarja, da so avtorji osnutka samo mimo grede omenili potrebo pogajanj za razorožitev in to kot koncesijo javnemu mnenju. Agencija pravi dalje, da program zahteva razvoj in izpopolnitev jedrskega orožja in na zahtevo Rockefellerja obnovitev podzemeljskih jedrskih poizkusov. Na koncu pra. vi, da namerava vodstvo republikanske stranke voditi napadalno politiko do SZ in na- daljevati izvidniške operacij« glede vojaških priprav vzhodnih držav. Moskovski radio pa je dane* kritiziral zadnji Eisenhovver-jev predlog o volitvah po vsem svetu, »da bi videli, ali prebivalstvo sveta hoče demokracijo ali komunizem«. Komentator radia je obtožil Eisenhowerja demagogije in cinizma in je pripomnil: ((Vprašati bi se morali, kdo je dal predsedniku oblast, da se tako grobo vmešava v zadeve drugih držav in da si hinavsko prevzema nalogo skrbeti za druge države.« STOCKHOLM, 28. — Trije veliki stockholmski dnevniki in dva večemika posvečajo mnogo pozornosti Eisenhower-jevemu napadu proti socializmu. Eisenhower je namreč včeraj govoril, ne da bi jo omenil, o neki evropski državi katere režim «paternalistič-nega značaja« je povzročil zvišanje števila samomorov, alkoholiziranih itd. Socialistični list »Stockhol-me - Tindningen«, liberalni «Dagens Nyeter» in konservativni »Svenska Dagbladet« se strinjajo v tem, da je Eisen-hovver mislil švedsko. «Da-gens Nyeter» navaja komentar nekega švedskega ministr i, ki je izjavil: «Sreča je, da ie njegov predsedniški mandat h koncu, če je res rekel to o Švedski«. Večerni socialistični list «Af-tonbladet« pravi v svojem u-vodniku: »Ni v našem obi- čaju, da predsednik vlade podaja žaljive izjave o notranjih pogojih druge države v govoru na nekem banketu. Ena stvar pa je gotova: take izjave prav gotovo ne morejo služiti prijateljstvu. Spet postaja aktualen star pregovor, katerega bi se bil moral spomniti: „Bolje je molčati in biti osumljeni neumnosti, kakor pa govoriti in odvzeti sleherni dvom o tem"«. Liberalni list «Expressen» pa piše: »Storili ne bomo ničesar, toda začenjamo razmišljati, kakšno knjigo je bral predsednik. Toda tudi na Švedskem smo slišali govoriti, ■da so edine knjige, ki jih bere, pripovedke o Far -Westu». V krogih blizu predsednika Eisenhowerja pa nočejo komentirati včerajšnje Eisenho vverjeve pripombe, da «v neki evropski državi s socialistično (tendenco število samomorov in alkoholiziranih narašča«. Hagerty ni hotel na tiskovni konferenci potrditi, da je Eisenhovver mislil Švedsko. Dodal je, da predsednik ni imenoval nobene države in da on «nima niti najmanjše ideje, za katero državo naj bi šlo«. Kancler Adenauer pride danes v Pariz Načrti generala de Gaulla o«evropski konfederaciji» Oba državnika bosta veijetno govorila tudi o nemških revanšisticnih zahtevah nasproti Poljski PARIZ, 28. — Kakor napovedano, bo kancler Adenauer prišel jutri v Pariz na razgovore z de Gaullom, ki bodo trajali dva dni. Razgovori se bodo baje končali v soboto zvečer ali najpozneje v nedeljo zjutraj. Jutri bo de Gaulle skupno z zunanjim ministrom de Murvillom sprejel Adenauerja in von Bren-tana v gradu Rambouillet. I-stočasno bo imel zahodnonem-ški obrambni minister Strauss ločene razgovore s francoskim ministrom Messmerjem. Vsa pozornost političnih o-pazovalcev v Parizu je sedaj obrnjena na te razgovore. Nekateri so mnenja, da se bo- Vsej Poljski katastrofalne grozijo poplave Zaradi velikih nalivov je že na tisoče hektarov površine poplavljenih VARŠAVA, 28. — Velike poplave vedno bolj ogrožajo juž. na področja Poljske. Reki Visla in Dunajec še dalje naraščata zaradi neprestanega deževja. Prebivalstvo, vojaštvo in zdravniki so skupno z letali in helikopterji neprestano na delu pri reševanju ljudi in i-metja. Na številnih področj.h je veliko deževje uničilo mnogo poljskih pridelkov. Poplave so se raztegnile na področje Lodza, kjer sta reki Warta in Pilica prestopili bregove. V bližini Varšave reka Visla zelo naglo narašča. Predvidevajo, da bo 1. avgusta dosegla voda v Visli en meter nad varnostno ravnijo. .V .vsem bazenu Odre in Vi- sle naglo naraščajo vsi tokovi. Toda nevarnost se je razširila tudi na osrednja in severna področja države. Do sedaj so morali z ogroženih področij evakuirati nad pet tisoč ljudi, škoda je ogromna. Meteorološka služba predvideva, da se bodo poplave razširile na vso Poljsko. Na področja Krakova uničuje voda Visle vse, kar dobi na svoji poti. V nekaterih krajih drvj voda na fronti, široki deset kilometrov. Petdeset kilometrov vzhodno od Krakova je voda reke Rabe (dotok Visle) napravila v jezu sto metrov široko razpoko in voda je poplavila mesto Bochnia, do razgovori končali brez objave uradnega poročila. Po pisanju francoskega tiska namerava de Gaulle baje predlagati ne «polit.ično integracijo« Zahodne Evrope, pač pa ((konfederacijo«. Tako «Paris Presse«, ki omenja de Gaul-lovo ((spreobrnitev«, kakor »France Soir«, ki je precej pisal o tej zadevi, se strinjata s to ugotovitvijo Drugi list piše: «De Gaulle se ni spreobrnil v prid integracije, t. j. v prid spojitve evropskih držav ali pa njih podreditve skupni politični oblasti. Želel bi, da bi se vlade med seboj sporazumele in da bi njihove odločitve predložili posameznim parlamentom. Ker ne gre za integracijo, temveč za neke vrste «evropsko konfederacijo«, bo li načrt generala de Gaulla naletel na odobritev držav, ki jim bo predložen?« «France Soir« zaključuje, da ustvarja de Gaullov namen, da prevzame dejansko politično vodstvo Evrope, precejšnje pridržke. Evropska »konfederacija« naj bi prišla do izraza z ustvaritvijo «stalnega političnega tajništva«, katerega sedež naj bi bil v Parizu. Kakor je znano, gre za star načrt, ki je naletel na precejšnji odpor, in ki ga de Gaulle hoče sedaj znova predložiti sklicujoč se na sedanji položaj na svetu. Baje namerava de Gaulle razširiti to ((konfederacijo« preko šestih držav «male Evrope«, ter vključiti eventualno še Veliko Britanijo in Švico. O vsem tem bodo govorili jutri in v soboto v Parizu. Ce bi Adenauer odobril de Gaullove ideje, bi jih de Gaulle potem obrazložil še ostalim državam. Jasno je, da bosta de Gaulle in Adenauer govorila tudi o Berlinu, o nemških revan-šističnih zahtevah po ozemljih onkraj Odre in Nise, o letališčih, ki naj bi jih Fran- cija dala na razpolago skupnim letalskim silam itd. Pri razgovorih ne bo navzoč predsednik francoske vlade Debre, ki je odpotoval na Madagaskar, kjer se bo udeležil proslav neodvisnosti. Današnji razgovor, ki ga je imel francoski zsnanji minister de Murville z italijanskim poslanikom v Parizu spravljajo v zvezo z jutrišnjimi razgovori de Gaulla in Adenauerja. Občinske volitve na Siciliji bodo 28. oktobra 1.1. PALERMO, 28. — Občinske volitve na Siciliji bodo 23. oktobra in deželna vlada bo takoj dala — kot je izjavil njen predsednik Majorana — vsem devetim prefektom zadevna navodila. Socialistični in komunistični poslanci, ki so že prej vložili interpelacijo glede nujnosti prenehanja sodelovanja krščanske demokracije s fašistično MSI, po padcu Tambronijeve vlade, so danes svoje zahteve obrazložili. Predsednik Majorana je odgovoril, da ne obstaja nobena odločba, da mora biti posledica krize državne vlade — kriza deležne vlade, ki da je poleg tega šele pred kratkim v deželni skupščini prejela večino glasov ob priliki glasovanja o začasnem deželnem proračunu. FLRJ-Kuba BEOGRAD, 28. — Danes so Se v Beogradu pričeli jugo-slovansko-kubanski razgovori o sklenitvi prvega trgovinskega plačilnega sporazuma in o tehničnem sodelovanju mod obema državama, PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 29. julija J960 Vreme včeraj: najvišja temperatura 24.4, najnižja 16.1, ob 19. urj 21.4. Zračni tlak 1012.9 rahlo raste, veter vzhadnik-severovzhod-nik 11 km, vlage 50 odst., 9 mm dežja, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21.6. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 29. julija Marta Sonce vzide ob 4.44 in zatone oB 19.38. Dolžina dneva 14.54. Lun« vzide ob 10.25 in zatone ob Jutri SOBOTA. 30. julija Krilan Uredba o carinskih operacijah z domačim in tujim blagom Prvi ukrep o davčnih olajšavah v prostem industrijskem področju Zaradi zavlačevanja izdajanja ustreznih ukrepov je bilo doslej carine prosto industrijsko področje samo na papirju Od odloka vladnega generalnega komisarja o ustanovitvi prostega področja v žavelj-skem industrijskem pristanišču je že poteklo 8 mesecev, toda od začetnega zakona je ostalo le malo, ker so razne pobude zaspale zaradi sporne razlage nekaterih predpisov. Trgovinska zbornica je zaradi tega večkrat intervenirala, da bi se končno nejasne točke razjasni, le ,tako da bi podjetja, ki nameravajo naložiti na tem področju svoj kapital, vedela pri čem da so. To je bilo še tako bolj nujno, ker so se medtem nudili drugod, na primer v Južni Italiji, ugodnejši pogoji za naložbe kapitala, ki so se tudi usmerile v te kraje. Sedaj je končno finančno ministrstvo izdalo uredbo, ki se tiče predvsem carinskih o-peracij z domačim in tujim blagom, ki se uvaža na carine prosto področje in izvaža z njega. Med ugodnostmi je predvsem važna tista, ki se nanaša na oprostitev plačila IGE za storitve v zvezi s predelavo tujega blaga v prostem industrijskem pristanišču. Uredba o carinskem pravilniku določa predvsem, da veljajo za dovoz domačega blaga na prosto področje z rednim carinskim izkazom glede IGE enake ugodnosti kot za reden izvoz blaga. Vnašanje tujih proizvodov na prosto področje ne pomeni carinske operacije, zaradi česar je oproščeno IGE in dopolnilnih taks. Blago, ki prihaja s carine prostega področja na carinsko področje, se ima za uvoženo in je treba zanj plačati IGE in dopolnilne takse. Kupovanje in prodajanje tujega blaga na carine prostem področju ter domačega in tujega blaga, namenjenega za izvoz v tujino je tudi prosto IGE. V vseh drugih primerih pa je vsako izmenjavanje blaga podvrženo IGE. Razne usluge za predelavo blaga na prostem področju so podvržene IGE, razen uslug za predelavo tujega blaga, uvoženega v ta namen na prosto področje. S to novo uredbo bi morale biti končno odstranjene ovire vsaj na carinskem področju. Seveda to še ne pomeni, da pojde vse gladko. Predvsem pa se je zamudilo preveč časa, tako da je ostalo doslej carine prosto industrijsko pristanišče na mrtvi točki. Pristaniški promet v Javnih skladiščih Računajo, da bo znašal pristaniški promet v Javnih skladiščih v juliju 170.000 ton blaga, nasproti lanskim 144.500 tonam. Pri tem gre povečini za masovno blago. Prejšnji teden je prišlo v naše pristanišče 26.850 ton železnih rud za avstrijske železarne in 4.000 ton kroma. Čajanka v korist je sledila čajanki, je predsednik orisal namene in smotre Združenja in pri tem poudaril, da so nujno potrebni vladni ukrepi za izboljšanje položaja poliomielitičnih invalidov, tako da se jim prihrani ponižanje, da morajo živeti v breme skupnosti. «»------- Od 1. avgusta nove cene dnevnikov Včeraj je Uradni list objavil ukrep predsedstva ministrskega sveta — medministrskega odbora za cene — o cenah dnevnikov. Ukrep se glasi: Medministrski odbor za cene je z ukrepom štev. 872 od 23. julija sprejel sledeči sklep: S popravkom uredb, ki jih vsebuje ukrep štev. 578 od 18. julija 1956, se določijo s 1. avgustom letošnjega leta sledeče nove cene dnevnikov: Lir 40 za vsaki izvod z osmimi ali več stranmi; lir 35 za vsaki izvod s šestimi stranmi; lir 30 za vsaki izvod s štirimi stranmi. Seminar evropeističnih na univerzi Vprašanje zvišanja solskSh taks Rektor univerze sprejel tribuna Rektor tržaške univerze prof. Agostino Origone je sprejel tribuna študentov Sanger-manija, s katerim je razpravljal o zvišanju univerzitetnih taks in prispevkov. Po vsej verjetnosti bo razglas za vpis za prihodnje akademsko leto izšel brez navedbe vsote taks in prispevkov. Študente bodo obvestili o teh taksah šele, ko bo vprašanje rešeno v ce- Povečanje števila turistov v Devinu in Sesljanu Včeraj se je sestal upravni svet turistične pokrajinske u-stanove. Na seji je tajnik dr. Rinaldini orisal turistični promet v prvih treh mesecih letošnje sezone v Devinu in Sesljanu ter dejal, da je dotok turistov povoljen, zlasti če se u-pošteva slabo vreme. V maju je bilo v teh dveh krajih 1476 nočnin, to je kakih sto več kot lani v istem mesecu. V juniju pa je bilo skoraj 1.600 nočnin več kot v istem mesecu lani, pri čemer so bili v veliki večini tujci. Na vsem ozemlju kot celoti se je povečal turistični promet italijanskih turistov. Tako se je na primer povečalo število nočnin v mladinskem hotelu za 15 odstotkov. Upravni svet je odobril tudi program 5 koncertov, ki bodo v Miljah, Sesljanu in Devinu. Svet je nadalje sklenil da bo poskrbel za razne prireditve v razvedrilo letoviščarjev v manjših turističnih 'krajih. Odobril je tudi pobudo za postavitev šotorov na Opčinah, kjer bo prebilo 2 tedna počitnice 100 uslužbencev nekega lesnega podjetja. Položitev temeljnega kamna stavbe Konzorcija stavbnih zadrug Zidanje stanovanjskih hiš s posojilom rotacijskega sklada Obširen program konzorcija o zidanju novih stanovanj za zadružne člane Včeraj so na gradbišču med Ulicama Veruda in Lamarmo-ra položili temeljni kamen za četrto hišo Konzorcija stavbnih zadrug, ki zida v tem okolišu 50 novih stanovanj. V tem konzorciju je včlanjenih 23 zadrug in je bil ustanovljen 21. januarja 1957. V zadruge pa so včlanjeni predvsem uslužbenci občine, INAM, INiPS, RAS, CRDA itd. V glavnem zida konzorcij hiše s posojilom iz rotacijske-ka sklada, na katerega pa je moral dolgo čakati, tako da se je uresničenje načrtov močno zavleklo. Doslej so pripravili načrte ali že začeli zidati 10 hiš s 137 stanovanji s 755 prostori. Nadalje izdelujejo načrte za tri hiše s 35 stanovanji in 185 prostori. Za vsa stanovanja bodo potrošili 758 milijonov. Od teh jih je posodil rotacijski sklad 586, kar znaša 75 odstotkov celot- Včeraj je prišlo v Trst 30 nemških, belgijskih in francoskih študentov, ki se bodo udeležili seminarja evropeističnih študijev. Študente so sprejeli voditelji tržaškega odseka evropeističnega gibanja, ki So priredili seminar. Z mladeniči je prišlo tudi nekaj profesorjev. Seminar bo trajal tri dni in bodo na njem razpravljali o vlogi banke za naložbe v regionalističnem razvoju Evropske gospodarske skupnosti. Po otvoritveni ceremoniji bodo sprejeli študen- loti. ....................... iiiuuiHiimHUNiiimmiiniiiiiiiiiniiuntiuMimmiiiiiiiiiiiinniiimiuimiHiiMiiiiiimiiiiiHniiiiiuniiiii.......mun Iz sindikalnego življenja Na Intersindu se danes predstavniki sindikatov Na uradu za delo so razpravljali o podjetju Illea - Odmevi uspešne stavke v železarni ILVA sestanejo in CRDA Včeraj je bil na uradu za I li o razmerah v ladjedelnici delo sestanek, na katerem so razpravljali o perečem vprašanju podjetja Iflea, ki je zadnje čase zašlo v hudo krizo, posebno po smrti lastnika. V podjetju je bilo zaposlenih približno 70 delavcev, ki so zdaj suspendirani in brez plače. Zvedelo se je, da so se dediči odpovedali pode-dovanju podjetja, zaradi česar bo sodišče imenovalo oskrbnika. Spričo takega stanja ni mogoče zdaj ničesar ukreniti v korist podjetja in delavcev; upati je le, da bo sodišče čimprej imenovalo oskrbnika in da se bo podjetje ponovno postavilo na noge ter dalo zaposlitev svojim delavcem. Na uradu za delo bo danes dopoldne napovedani sestanek, te in jprole^rje. nja- župap^vu.I na katerem bodo razpravlja- MM„MniiMiminiiMiftiimiiiiiiiimiii6illnilliiiinniiii.MiinHiMiiiii'iniliiiillliiiiiniiiiiii.ii»u Tudi en Tržačan med člani skupine prekupčevalcev z orožjem Aretiranca je policija že iskala, ker ga je tržaško sodišče svoj čas obsodilo zaradi tihotapstva invalidov Včeraj je bila v «Piccolo Mondo« dobrodelna čajanka v korist Vsedržavnega združenja poliomielitičnih invalidov, ki so se je udeležili najvišji predstavniki civilnih in vojaških oblasti, konzul FLRJ, zastopnik princa Torre Tasso in zdravniki skupno z številnim izbranim občinstvom. Ob tej priliki je prišel iz Rima predsednik Združenja prof. Kazimir Olszevvski, ki so ga vsi gostje prisrčno pozdravili. Na tiskovni konferenci, ki PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulic« S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA M. 20 - Tel. št. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mal* oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi NAROČNINA Mesečna 480 Ur. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir polletna 2300 Ur, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun- Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ AD1T, DZS, Ljubljana, Stri tar jeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni ban ki V Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst Karabinjerji so aretirali še enega člana skupine prekupčevalcev z orožjem, in sicer 40-letnega Tržačana Raffaela Guidija. Kot smo že poročali, je skupina delovala na področju Genova-Milan. Guidi, ki ga je policija že iskala, ker ga je tržaško sodišče svoj čas obsodilo na štiri leta zapora zaradi tihotapstva, je imel v organizaciji prekupčevalcev z orožjem mesto telesne straže vodje skupine Bucciuicchia, ki so ga a-retirali v Genovi. Poleg tega je imel tudi nalogo, da «nad-zoruje» osebe, s katerimi je skupina sklepala svoje posle. Karabinjerji nadaljujejo s preiskavo v raznih italijanskih mestih, ker domnevajo, da je imela skupina razpredeno široko mrežo. Kdo jo pozna? Včeraj zvečer so policijski organi našli na železniški postaji neko neznano žensko, ki je popolnoma zgubila spomin. Njena starost se giblje okoli 25 let, toda pri njej niso našli nobenega osebnega dokumenta. Vse kar so policijske oblasti ugotovile, je (to, da je ženska prišla iz beneške pokrajine. Oblečena je bila z vijoličasto bluzo ter lanenim krilom. Imela je bele čevlje. V ženski torbici so policijske oblasti našle dve kuverti. Ena izmed teh je bila naslovljena na nekega Na- ta. Zensko opazovalni bolnišnice. so pripeljali na oddelek splošne O Elviano Pascutto, star 21 let, iz Nabrežine, se je včeraj vozil po Ul. Geppa proti Trgu Dalmazia. Pri prehodu v Ul. Carducci je podrl nekega Maria Lenardona, starega 53 let, iz Milj, ki je prečkal cesto z leve proti desni. Pascutto ni izgubil ravnotežja ter se ni prav nič poškodoval, medtem ko je Lenardon zado-bil samo neznatne poškodbe na desni nogi. Sv. Justa, ki sedaj skoraj ne obratuje in so vsi delavci suspendirani. Kakor je znano, omenjeno podjetje prehaja že nekaj let iz krize v krizo in število delavcev se je polagoma skrčilo. Delavci so že večkrat nastopili v obrambo svojih interesov in z namenom, da bi dosegli od oblasti konkretno pomoč, oziroma posredovanje, da bi ladjedelnica nemoteno delovala, dobila naročila in potrebne kredite. Zdaj je zadeva na zelo kritični točki in so nujno potrebni krepki ukrepi, sicer bo spet veliko število delavskih družin brez zaslužka. Na sedežu Intersinda pa bo danes sestanek, katerega se bodo udeležili sindikalni predstavniki vseh strokovnih organizacij kovinarjev iz Trsta in Tržiča ter zastopniki vodstva ORDA. Razpravljali bodo o zahtevah delavstva, ki so jih sindikalne organizacije že predložile, in sicer o produkcijski nagradi, o izpopolnitvi tabel za delavce, ki delajo na odstotke, o dokončni ureditvi akordnega dela itd. Iz sindikalnega življenja moramo še omeniti vtis, ki_ ga je napravila stavka v železarni Ilva, ki je bila predvčerajšnjim in jo je organizirala zveza kovinarjev FIOM v okviru vsedržavne stavke v obratih Ilva. Kakor smo že poročali, je kljub oviram in nasprotovanju druge sindikalne organizacije stavka lepo uspela tudi v Trstu. Nerazumljivo in grajanja vredno pa je tudi stališče Delavske zborni-ceCISL, ki pravi, da delavci niso bili svobodni v svoji izbiri, češ da je bila pred vhodom v železarno straža stavkajočih delavcev. Kakor vemo, so bile take straže tudi med stavkami, ki sta jih napovedali obe sindikalni organizaciji. Popolnoma naravno je, in to se dogaja povsod, da stavkajoči delavci postavijo svoje straže pred podjetji, kjer je stavka. Zakaj se zdaj torej CISL razburja? Prav gotovo vodstvu te organizacije ni pogodu, da se je pozivu zveze kovinarjev FIOM odzvalo tako veliko število delavcev, med katerimi tudi njihovi pristaši. To je dokaz, da se delavci zavedajo potrebe po enotnem nastopu in odločni borbi za svoje pravice, kar bi morali predstavniki Delavske zbornice CISL vendar razumeti. Nov komisar kmečke bolniške blagajne Nesreča, Iti bi se lahko huje končala Da bi se izo je trešči! v prome nega izdatka, ostalo četrtino, to je nad 189 milijonov, pa so prispevali člani Prvi obrok del se tiče ravno bloka na gradbišču med Ulicama Veruda in Lamar-mora. Od tega so tri hiše že v zidavi, temeljni kamen za četrto pa so položili včeraj. Prve tri hiše bodo dozidali do aprila 1961. Nadalje bodo sezidali eno hišo z 9 stanovanji in 103 prostori v Ulici Rinaldo Carli za 83 milijonov lir. Pet hiš bodo sezidali med Ulicama Piccardi in Gambini. V njih bo 68 stanovanj s 376 prostori, za kar bodo potrošili skupno nad 300 milijonov lir. Končno pripravljajo načrte za gradnjo nadaljnjih 3 hiš s 35 stanovanji in 185 prostori za 135 milijonov lir. Pri tem je zaposlenih okrog 100 gradbenih delavcev. Včerajšnje ceremonije ob 10. uri so se med drugimi udeležili župan dr. Franzil, predsednik rotacijskega sklada prof. Martinelli, predstavnik vladnega generalnega komisariata dr. Augelli itd. Prvi je spregovoril predsednik Kon. zorcija Marsilio, ki se je zahvalil oblastem in izrazil upanje, da bo uprava rotacijske-ga sklada dajala še nadaljnja posojila za zidanje hiš. Zupan Franzil je poudaril važnost pobude Konzorcija za gradnjo stanovanj, s čimer prispeva skupno z INA-Casa k blažitvi stanovanjske krize. Tudi župan je izrekel željo, da bi se dejavnost stavbnih zadrug še bolj razvila. Končno je še na kratko spregovoril predsednik rotacijskega sklada Martinelli, ki je obljubil, da bodo nakazali nadaljnje kredite za gradnjo stanovanj, kakor hitro bodo na razpolago sredstva. Novo pasje in mačje zavetišče Snoči so otvorili novo zavetišče za blodeče pse in mačke, ki So potrebni nege. Zgradba stoji blizu openske železniške postaje na površini 2.000 kv. m in je razdeljena na dva predela, to je za pse in mačke posebej. Ločeni sta tudi kuhinji. Pobudo za zgraditev zavetišča je dalo Združenje za zaščito domačih živali, ki je doslej upravljajo pasje zavetišče v Ul. Marchesetti. «Goste» bodo premestili v novo zavetišče v kratkem, včerajšnje otvoritve pa se je udeležilo le malo «pasje in mačje odposlanstvo«. 16 stanovanj INA-Casa v Dolini in Devinu Z odlokom vladnega generalnega komisariata je bil i-menovan namesto prejšnjega komisarja Kmečke bolniške blagajne dr. Garda, ki je odstopil, dr. Oliviero de Grandi. uinimniiiiiiiiiiuiiiimniiiiiiiiiiiuimiHiiiimnuiiiimiiumiiiiiiiiimni’1 iiiimiiiniiniitiiiimiiiliiiiiiiMMtiMiiniiiiiiitiiiiiiiiiHiiiiiliitin Danes bodo izročili devinsko - nabrežinski in dolinski občini prva stanovanja, ki jih je sezidala uprava INA-Casa, oziroma Zavod ljudskih hiš na njen račun. V Devinu bodo ob 10. uri izročili ključe novih stanovanj šestim družinam. Ta stanovanja so stala nad 14 milijonov in pol lir. V Dolini pa bodo ob 18. uri izročili novim stanovalcem 10 stanovanj, za katera je INA-Casa izdala 32 milijonov. Trgovinski ataše ČSR na obisku v Trstu Včeraj je prišel v Trst novi trgovinski ataše češkega veleposlaništva dr. Bavčar, ki je nadomestil inž. Niederla, kateri je vodij januarja meseca češkoslovaško delegacijo na razgovorih s predstavniki Javnih skladišč v Trstu. Dr. Bavčar se bo danes sestal z vrsto tržaških gospodarstvenikov ;n bo odpotoval zvečer v Rim. #»---------------- Nenadoma je dekletce skočilo pod motor Včeraj ob 12.45 so prepeljali z zasebnim avtom v splošno bolnišnico 5-letho Tiziano Di-vich iz Ul. Giuliani 39, katero so zdravniki sprejeli na stomatološki oddelek s prognozo od 5 do 10 dni. Na deklici so zdravniki ugotovili razne potpludbe in praske na desnem delu temena ter manjše poškodbe na desni nogi. Deklico je spremila v bolnišnico njena mati Elsa Canciani, stara 29 let, ki je povedala, da se je dekletce ponesrečilo v Ul. Carducci v bližini kavarne «Colombiana». Na drugi strani ulice je mater in hčer pričakoval oče. Dekletce se je izmuznilo iz materinih rok ter poletelo na drugo stran ulice. V tistem trenutku je privozil mimo z motorjem Ful-vio Parenzan, star 2Q let, iz Domus Civice 13, ki jo je podrl. Na gradu večer lahke glasbe Včasih smo si želeli, da bi poslušali program same ope■ retne in podobne glasbe. Včeraj se nam je na gradu nudila taka priložnost z večerom »lahke glasbe» (toda ne take, kakršno nam navadno nudi radio pod tem imenom, temveč je to bila res večinoma operetna glasba). In vendar nam večer ni dal pravega zadovoljstva. Sicer je bilo vse v najlepšem redu, kar zadeva izvajalce, toda vreme.... Človek mora res pomilovati organizatorje. Ni dovolj, da so finančne ovire zreducirale nekdaj lepo operno sezono in nato še uabljioo operetno sezono na skromne večere z nekaj solisti in orkestrom (in včasih zborom), še te skromne prireditve onemogoča skrajno neprijazno vreme. In vendar smo v juliju, v pasjih dnevih! Predstavljamo si lahko, da bi ob tem času morala biti neznosna vročina, ko bi si ljudje želeli nekoliko ohladitve na gradu in napolnili bi grajsko dvorišče. In ne dvomimo, da bi ob programu uživali. Tako pa se je včeraj zbralo nekaj poslušalcev, katerih število je težko presegalo število članov orkestra in ostalega gledališkega osebja. In čeprav je bilo nebo jasno, je bilo pa tako hladno, da ni bilo prav nič prijetno pri miru sedeti. Zraven je pa še pihljalo. Na programu so bila dela Offenbacha, Straussa, Leharja, Suppeja, Millockerja, Zellerja in drugih bolj ali manj znanih skladateljev valčkov, koračnic itd. Pod taktirko Hein-za Lambrechta, ki mu je o-čitno take vrste glasba v krvi, Fantje iz Padric PRIREDIJO v nedeli0 31. t. m. od 17 do 24 in v ponedeljek 1- *v‘ gusta od 19. do 24. ur* Ples na prostem Igrala bo godba iz Grb pade. Preskrbljen bo bo gato založen bile (Ples, ki bi moral biti P^ teklo nedeljo in ponedeljek, je bil preložen ®a prihodnjo nedeljo in P0-nedeljek zaradi slabel!8 vremena) ( Šolske vE»Tt3 VPISOVANJE V SLOVEČ SREDNJO SOLO PRI SV. JAKOBU Ravnateljstvo Državne *r •. nje šole pri Sv. Jakobu sp ., učencem vseh razredov, “ ji lahko vpišejo v šolo septembra. ^ Vpisati se morajo ,tu učenci, ki so opravili spr ni izpit. ■ Fenice 16.00 «Poletje sedeli ste punčke«, Ernest )i Excelsior 16.00 «1 vitellon«-berto Sordi. Filodrammatico Zaprto i$t Grattacielo 16.00 «Hito niw čen sem)«, agfacolor- loCipi Supercinema 16.00 «1* " fusto«, Maurizio Arena-rcobaleno 16.00 «Dad J® f Iz sodnih dvoran Neprevidni šoferji in pijanci včeraj na zagovoru pred sodniki Okoli 8. ure zjutraj se je na obrežju zgodila prometna nesreča, ki bi lahko imela hujše posledice. Ennio Del Mi. stro, star 31 let, iz Furlanske ceste 204 se je ob tisti uri peljal po obrežju v smeri proti Korzu Cavour. V bližini gledališča Verdi, in sicer pri baru S. Carlo, je vozač opazil, da se je neki avto hotel vključiti v promet z desne strani, Del Mistro je skušal v tistem trenutku, da se izogne vozilu, ki je prihajalo z desne strani. Obrnil je krmilo preveč na levo ter zaradi mokrega cestišča treščil v prometni stolpec 'ter ga podrl. Stolpec je nato oplazil 44-letno Paolo Zorzenon iz Ul. Del Ponte 6, ki je v tistem trenutku prečkala cesto. Zensko so pripeljali v splošno bolnišnico z Rdečim križem, kjer so ji zdravniki ugotovili razne potpludbe ne temenu ter praske na levi nogi. Sprejeli so jo na II. kirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti približno dva tedna. Čitajte in Urite PRIMORSKI DNEVNIK Pred sodnikom Fiengo se je moral zagovarjati 24-letni Silvan Mikol (Micali) iz Boljun-ca 201, ki je bil obtožen, da ni 9. maja letošnjega leta, ko se je peljal s svojim avtom po neki ulici na Opčinah, zasenčil luči pred drugim avtomobilom, ki mu je prihajal nasproti. Sodnik je spoznal Mikola za krivega ter ga kaznoval z 10 tisoč lirami denarne kazni. Podobno smolo je imel 25-letni Dušan Tul iz Mačkovelj, in sicer ko se je 22. maja letos peljal z avtom po Proseku. Ker ni zasenčil luči, so ga policijski agenti ustavili ter ga prijavili sodišču. Tulu je sodnik naložil 15.000 Ur denarne kazni. * * * Pred istim sodnikom se je zagovarjal tudi 29-letni Duilio Mercadel iz Sv. Barbare 334. Sodnik pa je odločil, da ne uvede kazenskega postopka proti njemu, ker je bil že kaznoval zaradi istega prestopka. Mercadel se je peljal s svojim motorjem po Stari istrski cesti in ker je bil nekoliko vinjen, je vozaril sem ter tja po cestišču. Svoj čas ga je sodnik obsodil za isti prekršek na 15 dni zapora in 25.000 lir globe. * • * Luigi Quinto, star 24 let, iz Ul. Ghega, je lanskega leta kupil na obroke motor v trgovini Roetl v Ul. sv. Frančiška. Koristni naslovi in tel. številke talina Morandinija pri tvrdki Cartiera Marsani di Vilor-ba (Treviso) in druga pa na | Giuseppa paranella iz Pefotz-heima v Nemčiji. Poleg tega j so policijski oigani našli pri njej tudi železniški listek, ki | je bil izdan na postaji Vitto-: rio Veneto ter je veljal do postaje Sussegana. Listek je bil izdan 15. t. m. | Policijske oblasti sporočajo, da je dekle visoko 1,66 cm, šibke rasti ter da ima lase kostanjeve barve Med poseb-| nimi znaki je razvidena bra-1 davica na levem licu ter tri * bradavice na levi strani vra-> Občinski davčni urad: Ulica Nordio 11 — Urnik: od 8,10 do 12. V februarju, aprilu, juniju, avgustu, oktobru in decembru, ko zapadejo roki za plačilo davkov, so uradi odprti v dneh od 10. do 18. tudi popoldne, in sicer od 15,30 do 17,30. Anagralski urad: Ul. A. Diaz št. 25-2/ — tel. 35-425. Urnik: od 8,30 do 12. Občinski trošarinski urad: Ul. del Teatrn 4 — tel. 35-620. • * * Gasilci — 22-22 Rdeči križ — Trg V. Veneto - 24-924 Prometna policija — 37-777 Glavna bolnišnica — 93-743 ACEGAT (za okvare): 24-151 .. .t,— A <- je odlično igral Tržaški filharmonični orkester. Program j Arcobaleno io.w •• , ^ je nudil priložnosti, da so se dail«. Adriano Čelen izkazali tudi godbeniki s so- ^ več"0?! h stičnimi točkami. Baldassare Simeone je pa ob spremljavi zaigral Kreislerjev Caprice Viennois. Vokalni del programa so izvedli Ina Dressel in Herta Fischer (sopranistki) ter Rudolf Christ (tenorist). Vsi trije zaslužijo pohvalo že zaradi zavzetosti, s katero so peli pred praznim prostorom, v hladnem ozračju in še z vetrom, ki je odnašal zvok. Ina Dressel je posebno navdušila z «Ein Schwipserl mocht ich habens Oscarja Straussa, Herta Fischer pa s pesmijo iz Lebarjeve «Vesele vdove». Maloštevilno občinstvo je hotelo s ploskanjem —- zlasti na koncu — pokazati hvaležnost izvajalcem, toda potrebne topline ni moglo ustvariti. Toda izvajalci včeraj gotovo niso bili krivi za to. ga je šofiral Egidio De Luca, Star 62 let', iz Ul. Stuparich 17. Bilo je okoli 19.40, ko je taksi vozil po Ul. Commercia-le proti Opčinam. Vozilo je že doseglo najvišji del ceste, ko je prišlo do incidenta. V tistem trenutku je prišel taksiju nasproti avto, ki ga je šofiral 30-letni Giuseppe Pa-dalino iz Ul. Caccia 13. Slednji je zavrl svoje vozilo, toda zaradi spolzkega cestišča ga je zaneslo preveč na levo. Tako je prišlo do trčenja, pri katerem se je najbolj ponesrečila imenovana Antonia Kanders. ( t>H lili srdih m brauT) V soboto ob 21. uri bo koncert operne glasbe posvečen Verdiju. Sodelovali bodo sopranistk1 Carla Otta in Barbara Lesiri, baritonist Stellio Franzutti, basist Guerrando Rigiri. Zbor gledališča Verdi pod vodstvom Adolfa Fanfanija. Orkester Tržaške filharmonije. Dirigent Mario Parenti. V Pasaži Protti se nadaljuje prodaja vstopnic. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1 Javna dela v mestu so v polnem teku. Poleg mnogih dru g h ulic, obnavljajo tudi cestišče Ulice Cadorna, ki je bilo do sedaj tlakovano s kamnitimi ploščami in ni več ustrezalo zahtevam naraščajočega avtomobilskega prometa Ker pa ni plačal zapadlih menic se je lastnik trgovine obrnil na sodišče, ki je ukazalo, da mora Quinto vrniti motor lastniku. Ker ta ni izvršil sod-nijskega ukaza, bi se moral včeraj zagovarjati na preturi. Quinto včeraj sicer ni bil prisoten na obravnavi, toda sodnik ga je vseeno obsodil na en mesec zapora in 2.000 lir globe. Poleg tega bo moral poravnati škodo v višini 115 tisoč lir ter plačati 20.000 lir zastopniku zasebne stranke. * * * Pred sodnikom Brencijem se je moral včeraj zagovarjati 33-letni Enrico Bisiacchi iz Ul. Damiano Chiesa, ki je bil obtožen pijanosti in razžalitve javnega funkcionarja. Nekaj pred šesto uro zvečer 20. julija letošnjega leta, je Bisiacchi zahteval od nekega taksametrista, da ga pelje od Ul. Mercato vecchio do Rojana. Ko je prispel na mesto. Bisiacchi ni hotel plačati predpisane tarife, Prišlo je do neskončnega prerekanja in do groženj v pogledu javnih funcionarjev, ki so posredovali v spor. Sodnik je obsodil Bisiacchija na 8 mesecev zapora. • • Giovanni Giovannini, star 53 let, brez stalnega bivališča, se je moral včeraj zagovarjati zaradi motenja ljudi na javni ulici. 21. t.m. so ga policijski organi zasačili, ko je na Trgu Unita, v bližini kavarne «Na-zionale«, nadlegoval mimoidoče. Sodnik ga je obsodil na 20 dni zapora. Možakar ima sedaj za seboj že 78 obsodb. Motorist povozil pešca Nekaj čez 13. uro včeraj popoldan je 20-le samski osebi. Za dogovor tei. št. vozila na taksiju TS 27657, ki 75-605. Borštanska mladina priredi v nedeljo 31. t. m. od 18. do 24. ure in v ponedeljek od 20. do 24. ure Tradicionalno šagro Igra DOLINSKI KVINTET VLJUDNO VABLJENI Odprte so tudi domače o s m i c e Aurora 15.30 «Od tu do ver k]t Alabarda 16.30 «Molokoj - V ti otok«. Javier Escriva. tJ;i Capitol 16.30 «Jaz in 8e" Norman Wisdon. rr?Z”' Garibaldi 15.30 «Kužek«. ur Peck. Technicolor. net^i Cristailo 16.30 «Igralec«. Philipe. Impero 16.30 «Mišje r] tehnicolor. fl^ Italia 16.30 «Te bom resn« 0l: Alfreda Hitchkocka. Peck, Ingrid Bergman. a , Moderno 16.30 «Izziv Jerrija«. Slikanice. -pierC Massimo 16.30 «Tolpa zmaja«. Borba med P* valci mamil. , .uniV, Vittorlo Veneto 16.30 »Ldfjfltet Marconi 16.30 «X-9, agenLj8# poln, Peter Eyck, Crammer. vt, Ideale 16.30 »Babette g« n?. 5.30 «Babeue 1 no». B. Bardot, J. Cn3‘ F. Blanche. V? Savona 16.00 «Kjer sonc' technicolor. Pat Wa5’I]1nW>• Astra 16.30 «Leseni nared" LETNI KINO Marconi 20.15 Glel zgots) „ri Garibaldi 20. in 22.: GM [T Skedenj 20.30 «Preplab Yorkiu». KINO ŠKEDEjl ------------------ \ jjj. predvaja danes 29. »• ^ z začetkom ob 19-45 ^ 20.30 na prostem Preplah v Nev York* (Allarme a Nev® Igrata: -TL in MARTIN ^ . NADIA Til Danes v «ARCOBALEN0> ADR1ANQ CEliEWTAW.O V*. ; *. vam •• • •- •-**•- - • - ^predsta^ ’ & •••• •••••• KAM BOMO SLI 21. AVGUSTA? OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. Julija se je rodilo v Trstu 12 otrok, umrlo je 8 oseb. poroke so bile 3. POROČILI SO SE: mehanik šo. ter Gino Sekulič in gospodinja Maria Rosa Gladi, profesor Gior-g-io Radetti in dijakinja Adele Li-possi, mizar Ferdinande Menuzza in gospodinja Elda Saiz. UMRLI SO; 52-letna Nenina Ghersina vd. Tamplenizza. 63-let-na Nicoietta Frezza, 58-letna Marija Turk vd. Jakomin, 59-letna Elisabetta Hramek vd. Dranchi-ni, 82-letna Caterina Musizza, 83-letna Giuseppina Rasman por. Stranzel, 76-letni Domervico De-ponte in 2 dni stara Patrizia Musizza. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM-A1 Camello Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg sv Jakoba 1; Sponza, Ul. Mon torsino 9 (Rojan); Vernart, Trg Vatmaura 10; Vielmettl. Borzni trg 12 •aiMMr Cl^NTDN '••Šimi* J m CHUCKvž* BERRV7' $ A EDDIE COCHRAW»THE FLAMINGOS •TH£ CApIjffi 0ACK1E WILS0W • JO-AN N CAMPBELL* H fUTCHIE VALEN3 (4 . . lt)ld d učen t; giAV freeo .Režija: pflUt ERA CINEMATOGRAFICAl Producent; klaw freed _,Režija: PREPOVEDANE IZKAZ 3 — 29. julija 1950 žetev že pod streho Ali bo tokrat kruha premalo? kritje normalne potrošnje bo morala Ita-ija uvoziti okoli 15 milijonov centov pšenice Letos: »a - "^a zetev je sicer že nih J"!’ ^endar Pa še ni toč- letošnf i ’ koliko ž'ta je . letina v celoti dala. nofli. u nimamo dokončnih Lin mh podatkov, razpola-datki ,V!ai S PriLIižnimi poje n osnie žitne letine, ki rekord \rSti dobrih ali cel° Po letin dokai slaba, so l»f neP°P°lnih podatkih bližno°73 m,lItalUi naŽeH PH' tov ,miLjonov in pol cen. jonovS6n‘Ce’ in sicer 60 mili' Z Centov mehka in 13 Zi0?0/ » Pol tako imeno-Vaae trde pšenice. s t/:k°ličino primerjamo lanslr1Clnam* ians^oga in pred-deh Z" pridelka. bomo vi- ieIi’aa 9 m°,lani V Italiji na' ftehk mil'lonov centov več liinn 6 ln skorai poldrugi mi-predla C®“tov trde pšenice, milil m pa so naželi 84 Pšenice0V Cent°V °beh vrst Dsh'! 'tod nenadcma tolikšni dobnCmPtICielka’ sa^ so še pred vaij a ’nesecerr> napovedo-la n •* bo *etošnja žetev aa- J.OV cJent3ni 8-3 d° 84 centov pšenice. seveda Sta dva- Glavni ic v j suša, ki je pritisnila Bje»aS ta k° se ie “delalo zr-bolij nekod je zato letina ttiontu Pon£kod slab5a' V pie’ Paka 1 P.r' ie tetina bila e- bruzu ski’ v Marcah, v A- C&i n,...9amPaniji, Lucaniji, Peknl!vJ1 in na Siciliji j« bila ji E ,°-Slabša' vLombardi-Wtn»/ , in na Sardiniji je stotko33 na bila za 10 od-PubIi/ siabša, v Toscani in kov Pa kar za 20 odstot-Slede antaa' Najbolj pa je bil kjer tega Prizadet Lazio, 40 f° knietje naželi kar za kot lan;0t^°V mani Pšenice ftienru/’ koliko na rovaš vre-^skih razmer, leting0rniemu vzroku manjše šteti - m°ramo namreč pri-nih »t* ,druSega. Po določe-je po .lst>čnih podatkih se nih n ,l?Ina s pšenico posej a-javi ? V daliji — v primer-čila 'ansko — tokrat skr-licer a odstotka. To so datki n/ kani poluradni po-ditvah 1 Pa po nekaterih tr- je rekordno leto rednih 1° Nekaj zapo- ^edelstv itulijansko po- ta tav ° 0 2el° veliko ži- dal0 ko da tov n« Pr' milijonov cen- Potroš/niC?.' ^er znaša letna šo niil'la g’ta v Italiji okoli državaIJ(°n°V eentov, je bila Pa uvJeh nekai let Prisiije-ta, jjj nekakšno oddajo žice vo'PS bila za razliko krgj nRe prisilne oddaje to- cu ;e e°bvezna. Prideloval-*°tovl/ oddaja, ali bolje, zadajo 'j/', odkuP. jamčil profane n ° pr*delka, vendar voljev/lde*ovalca n‘so zado" PrideiQ 6’i ker se italijanski jo stroški ne more- torodn^u S str°ški tipičnih Pose« v' dežel. Ta državni Potrebe * ne b'* toliko Po ab cet° nujen, če kegosto enih dopustnih, tpraviAi- Pa tud* ne preveč k°nCes//‘b dogovorih in žtl0 vep/ Pe prižl° v de‘ baja v If0 .tujega žita, ki pri-do v obliki redne- todi Tovorjenega uvoza in obliki pomoči, kot je k. Pr n - » - - 0 Pipi ital- meriška pomoč raz- stan ‘talij °vam anskim cerkvenim u- Pavia ^‘aradl te dejansko Pino eZPe obilice pridelka sv0ja Pridelovalci začeli žat0 jeZdna. Polja krčiti in tek ne omenjeni odsto- ie Prav° v celoti držal, ker v m .. ^ lani mn°go manj polja ln Prejšnja leta. Ni- *let'h i»n/?ma ni' da ie v bovane ? Ja*> ali tako ime-ta bij perprodukcije» ži- *ec ,arsikateri pridelova-bo ba[ Ze v Skrbeh, kam ga bjenj n// to kliub že orne-]jiv0i “Odaii, zato je razum-®i mana s° ga lanske jese- Ker 1 SCjali- suša nato nastopila bje, (j j se postavlja vpraša-žsvne r ° bo s Potrošnjo. Dr-VeljvZerve niso kdove aa-datkib Z' P° nekaterih po-°ddaj zai°ge iz prejšnjih , Potem.izčrpane. >ii tokrat ie Zlta v Ita' 'ov0. J 1 premalo? Prav go-b«lija lzv°znice žita, kar je > tokra,aj kratkih let biia, 4di Se Postala uvoznica. !U btorai a bo v letošnjem le-'Iopov Uvpziti okoli 15 mi-j^ePdai.Ce,ltov Pšenice : teoa se zd’’ da težav gle-^Cl0 . ®e bo. Vsaj bi jih ne šču . 1 '• Na svetovnem tr-c«Pt0v -°koli 4U0 milijonov več l ,Zaa naprodaj. Torej sovjet8, ,Voli' Tu so viški t,dske1,eRa' ameriškega, Ka-Višv’ argentinskega žita, ?'h de} ! a nekaterih dru-, kot ° ’ kl t'ta več pridela-j Se ,g? Porabijo. Toda vse d»Pja{e acanja odražati že na Sem" z.:lnem trgu. Na sve-• 0č adu znaša cena ži-to f do 5°00 lir za cent “Pca ranco meja države-br torP,V ,‘tal'iansKem prime-, ijansk anco katerokoli i-so a0 Pristanišče. V Ita-e le sU .“.tetošnje želve ve-- lir cene; °d 5r>00 do ** v „„Za cent. Letos pa so °b Sano ?em začetku, torej J* tj3on jetv‘’ cene poskočile bol d° l't za cent. onjskem triLču pa so gotovo tokrat bilo se sklepale že kupčije po 7100 lir za cent. Ta nagel skok bi dal misliti, da se bo v naši «krušni politiki« nekaj spremenilo. V kolikor bi obveljal običajni tržni zakon, bi bilo pričakovati, da se bo cena kruhu povišala. Toda glede tega smemo — po nekaterih zagotovilih — trditi, da sprememb ne bo. Kot je država v (ibogatih letihs reševala pridelovalca z odkupom, bo morala sedaj reševati potrošnika z nakupom tujega žita. Rimski krogi so sicer računali, da bodo od letošnjega pridelka odkupili okoli 10 milijonov centov pšenice, s katerimi naj bi urejali tržne razmere. Ker pa tega «viška» letos ni, ali vsaj ne toliko, bodo morali seči v tujino, kajti rečeno je že bilo, da cene na domačem tržišču ne smejo seči čez 7000 lir za cent, kar je po letih razmeroma nizkih domačih cen že itak nevaren icplafond«, ki stane državo dokaj milijard. Jugoslovansko folklorno bogastvo na prihodnjem festivalu v Kopru V okviru IV. Poletnih iger zavoda Primorske prireditve v Kopru bo od 2. do 7. avgusta letos I. Jugoslovanski folklorni festival, na katerem bodo sodelovali najboljši jugoslovanski folklorni ansambli, in sicer vsi trije svetovno znani ansambli KOLO -Beograd, LADO - Zagreb in TANEČ - Skopje ter izbrani amaterski ansambli FRANCE MAROLT-Ljubljana, BRAT. STVO-JEDINSTVO - Subotica in PRINCIP SELO iz Sarajeva. Na zaključni reviji, ki bo v nedeljo, dne 7. avgusta, bodo na istem odru nastopili vsi trije profesionalni ansambli KOLO, LADO in TANEČ. — Na sliki: «Krčki Tanae» v izvedbi folklornega ansambla LADO iz Zagreba Ob 50-Ietnici smrti velikega ruskega pisatelja | Beneška oddolžite pomemben kulturni Kratek razgovor s sovjetsko delegacijo Od 29. junija do 2. julija so se zbrali na otoku San Giorgio i> Benetkah kulturni predstavniki iz vseh predelov sveta. Mednarodni shod je organizirala ustanova tGiorgio Cinir v počastitev spomina petdesetletnice smrti L,eva Nikolajeviča Tolstoja. Na shod je prišlo tudi pet Tolstojevih nečakov, ki so s svojimi spomini doprinesli prispevek k spoznanj u njihovega velikega strica, ki je tako tragično končal na zapuščeni postaji O-stapovo, ko je bežal pred smrtjo in pred resnico. Tolstojeva velika osebnost je prišla tu v polni meri do izraza. Toda če vidi Evropa v njem predvsem velikega umetnika, ki je znal s presenetljivo genialnostjo upodabljati življenje in njega epično širino, iz Indije smo slišali čudovito vset, ki nam jo je dal Raja Rao,- Tolstoj je ganil Azijo. Glavni referati so bili vsekakor posvečeni Tclstoju-mi-slecu, Tolstoju - moralnemu iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiniitiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Žalosten konec angleških pevcev - kričačev Še pred kratkim milijonski zaslužki danes pa moledovanje za eksistenco Edini, ki se je za enkrat rešil, je Steele - Terry Dene živi na ramenih staršev, Larry Page pa je «vunbacitelj» v neki plesni dvorani Stari latinski rek pravi: Sic transit gloria mundi! (Tako mine posvetna slava.) Nad tem rekom bi se mogli zamisliti mnogi pevci-kričači, ki danes žanjejo materialne in moralne uspehe, in njih posnemalci, ki vidijo v njih svoje idole. Nekaj primerov, ki bodo zgovorno povedali, kako minljiva je ta slava. Pred kratkim, točneje pred mesecem dni, se je v eni izmed cerkva londonske četrti Soho poročil znani pvec-kričač in «kralj rock and rollan Tom-my Steele. Ta je edini od bolj znanih angleških pevcev-kričačev, ki ni popolnoma pogorel. Toda o njem malo več pezneje. Pred nekaj leti, ni dolgo tega, je bil «slaven» njegov rojak Terry Dene. Kdo se ga danes še spominja? Bil je nekakšen lepotec, bolj sensualen kot lep in s svojim petiem-kričanjem je zvabljal množice mladine in tudi starejših. Njemu je bilo dovoljeno vse. Ob neki priložnosti je v ((navdušenju« (seveda pod vplivom alkohola) razbil celo vrsto izložbenih oken v londonskem Jermyn Streetu. Vzrok? Neko dekle ga ni maralo. In tako se je »popularni pevec« maščeval. Rezultat? Z bogatim zaslužkom je škodo poravnal, dekle pa ga je vzelo. Kaj vse mu je bilo dovoljeno, bo še bolj zgovorno povedal sledeči primer: Ko so ga poklicali k vojakom, je nosil uniformo le nekaj tednov. Nato so ga odslovili, češ da ne more prenesti discipline. In vendar so mu bili dali ob stran nekega častnika, ki izhaja iz angleške aristokratske družbe, ki naj bi ga uvedel v vojaško življenje. Toda ((velikemu« Terryju to ni bilo dovolj. Seveda je mladenič tedaj služil po 500 funtov šterlingov, to se pravi po 850.000 lir na teden, si krojil obleke pri najboljših krojačih Anglije, stanoval v razkošnem stanovanju središčne londonske Wigmore Street in pred njegovim stanovanjem je vedno stala njegova razkošna Humber Super Snipe. Danes pa se fant ne vozi več v tem avtomobilu, pač pa si je kupil neko Morris iz tretje roke. Iz razkošnega stanovanja se je preselil v skromno stanovanjce svojih staršev v Cambervvellu in tu razmišlja o minljivosti slave. Enaindvajset let je fant star, vendar je vsaj toliko odkrit, da prizna, da mu gre sedaj slabo in da ga je sram, ko mora starše prositi za sak penny za v kino. Priznava, da svoje sieče ni znal izkoristiti in da ga pri srcu kar stisne, ko gle- da v bodočnost . . . Drugi podoben primer je primer Laulia Londona, ki se je «v dneh slave« vrnil iz A-merike z «zlato ploščo« in ga je londonsko občinstvo sprejelo navdušeno, kot bi iz A-merike prišel sam Eisenhower. Danes je zapuščen, nihče ga več ne pozna, njegovim mena-žerjem je odslužil, kajti z njim so zaslužili dovolj Tudi Larry Page je že pozabljen. Kdor se ga še malo spominja, se spominja suhljatega plavolasega mladeniča, ki si je dal barvati lase v rdeče barvo in s svojim rjovenjem in plesom služil tudi do poldrugega milijona lir na teden. Ta sicer ne živi na ramenih staršev, pač pa služi kot nekakšen «vunbacitelj» v neki plesni dvorani v londonski četrti Soho, kjer se zbirajo med mladino, ki si želi plesa, tudi prostitutke te četrti in razni mladeniči, ki jim je pretepanje že nekak poklic. Njegova naloga je, takega pretepača pognati skozi vrata. Joe Fury je še na slabšem. Dali so mu vlogo ((komentatorja« v nekem nočnem lokalu, kjer gledalcem razlaga posamezne faze slačenja aeklet pri «strip teasu«. Namesto s slavo se danes opija z whisky-jem. Zase pravi, da je bil pred dvema letoma umetnik. Radio Trst A 7.30; Ju.i-.uja i.a-oa m koledar; 11.30: Drobiž od vsepovsod; 12.10: Za vsakogar nekaj; 12.45: V svetu kulture; 12.55: Orke-s-er Chacksfield; 13.30; Glasba po željah; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Predavanje »Dirigent Herbert Von Karajan«; 18.10: Glasbeni kalejdoskop; 19.00: Mirko Javornik: «Luter proti Rimu, Rim proti Lutru«; 19.20: Skladbe stiravvinskega in Kačaturja-na; 20.00: Šport; 20.30: Pevci, kitare in ritmi; 21.00: Umetnost in prireditve v Trstu; 21.20: Naš juke-box; 22.00: Mario Kalin: »Jedrska goriva«; 22.15: Koncert violinista Roka Klopčiča, pri klavirju Marjan Lipovšek- 22.35: Štirje solisti ln š-irje orkestri: 23.00; Ansambli dixlelar,d; 23.30: Do polnoči v ritmu in melodiji. Trst 12.10: Tretja stran; 14.15. Franco Rusto pri klavirju; 14 35; Literarna ondaja; i5.10: Violinist Carlo Pacchiori in pianist Guldo Rotter; 15.25: Program Tržaškega jazzovskega krožka Koper 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Glasba po željah; 12.40: Lahka glasba; 13.40: Kmetijski nasveti; 13.45: Popevke in ritmi; 14.30: Domače aktualnosti; 14.40: Moški komorni zbor iz Celja; 15.10: Zabavna glasba; 15.30; Orkestri Black, Pourcel in Stapleton; 16.00 Za vas po JO .. . 16.30: Današnje teme, 16,45: Plesna čajanka; 17.30: Iz opernega sveta; 18.00: Prenos RL; 19.00: In- strumentalni orkester «7 Dl-xies»; 19.30: Prenos RL; 22.15: Count Bsie in njegovi ritmi; 2235: Glasba za lahko noč Petek. 2». {nlif» ltMiO Nacionalni program 6.30; Napoved vremena za ribiče; 11.00: Radijska igra G. B. Angiotettija »Elsinorina noč«; 11.45: Komorna glasba; 12.10: Pojd Bonfiglioli, Fedeli, Ferrara; 13.30: Operno gledališče: 15.55; Napoved vremena za ribiče; 16.00: Današnji pevci pojO stare pesmi; 16.30: Oddaja za bolnike; 16.45: Kulturne Izmenjave med Italijo In ZDA; 17.40; Skladbe 18 stoletja; 19.00: Oddaja za delavce; 19.30; Pojeta Carla Boni in Gino Latllla; 21 : Simfonični koncert; 22.30: Mednarodni kabaret; 23.20: Orke ster p. v Carla Esposlta. Slovenija // program 900; Jutranje vesti; 10.00: E-no uro med nami; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.45: »Severnica« — moda; 14.00: Od charlestona do rock and rolla; 14,55: Parada orkestrov; 15.40: Solist dneva: Stephan Grappel-]y; 16.00: Galerija belkanta: Au-reliano Pertile; 16.20; PojO Ab-bate, Cucchiara, Torrielli; 16.40: Jazzovska glasba; 17.00: Pregled skladb in njih izvajalcev; 17.30: Glasbeni variete: 18.35: Plešite z nami; 20.30; Oddaja «11 vo-stro spettacolo«; 21.45: Pojeta Sergio Bruni In Mina; 22.00: Melodije pod zvezdami. III. program 17.00: Antologija oper; 18 30: Skladbe Bohuslava Martlnuja, 19.00: Benetke v XVI stoletju; 19.30: Skladbe G. B. Pergoiesi-Ja; 20.00: Vsakovečermi koncert: Boccherlni, Beethoven; 21.30: Faulkner sam o sebi; 22.45. Italijansko slovstvo; 23.15: Nekaj skladb Igorja Stravvinskega. 8.05: Dve operni uverturi; 8.20: Fočtt/niško popotovanje od strani do strani; 8.35: S sprejemnikom na dopust; 9.00; Frane Milčinski: Potovalni urad; 10.10: Skladbe za violončelo n violo; 10.40: Plesni orkester Tea Heath; 11.00: Črnske duhovne pesmi; 11.15: Med prebivalci avstralskih puščav; 11.35: Blaž Arnič: Zapeljivec; 12.U0: »Dobra volja je najbolja«; 12.15: Kmetlski nasveti; 12.25: V tri četirtinskem taktu; 12 40: Izpoo zelenega Pohorja; 13.30: Iz zakladnice zabavne glasbe; 14.35 Arije iz oper C. Glucka; 15.40 S slovenskim oktetom; 16.00 Fran Milčirski: Letoviščarska. 16.20: Parada plošč; 17 20: Anto-nin Dvorak: Koncert za klavir in orkester; 18.00; «Los Para-guayos»; 18.15: Gorenjske polke in valčki; 20.00: Veliki zabavm orkestri; 20.15: Zunanjepolitični pregled: 20.30: Balet »kozi stoletja; 21.15: O morju in pomorščakih; 22.15: Od comba do big banda: 23.10: Intermezzo z go dali; 23.20: Pojte z nami. Ital. televizija 13.30; TV šola: Glasba in zborovsko petje, Zgodovina in dr žavljanska vzgoja, Znanstvena opažanja; 17.00: TV za mladi no: Popotovanje po Finski, Avstriji, Italiji itd. ter Podrecco ve lutke; 18.30: TV dnevnik: 18.45: Evropski muzeji; 19.30' TV pošta; 1945: Dobri mikrobi; 20.30: TV dnevnik; 21.05: Drama Jeana de Hactoga: Kape lan za bogom. Jug. televizijo Eventualni prenos Italijan skega TV programa. danes pa da je izgubljen človek. Nekoliko bolje od njega se je obnesel Bobo Cort, ki so mu dali vlogo reklamnega pevca na televiziji, kjer interesentom ponuja «najboljše» milo, «:iajbolj učinkovite« detergente in «najbolj koristna« pomirjevalna sredstva. Charles McDevitt si je na srečo kupil en bar v četrti Soho, Don So-lash pa životari v neki trgovinici s ploščami. Skratka, milijoni so šli, ostalo je razočaranje, pičel zaslužek ali celo zagrenjenost, da je treba živeti na račun staršev. Od vse te skupine je edino Tommy Steele ohranil nekaj samega sebe. Petje sicer ne pride več v poštev in njegova značilnost «rock and roli« se pleše bolj v tistih krajih, kamor moda prileze le z zadnjim vlakom. Mož z veliko slavo in ogromnimi zaslužki ne računa več, obeta si pa še nekoliko dobrega imena in kak primeren zaslužek od — gledališča. Zdi se, da so gledališki ljudje z,nanega londonskega Old Vica zasledili v njem nagnjenje do odrskih desk, kajti povabili so ga k sodelovanju. 2e lanskega decembra je žel prve uspehe, kc je nastopil kot nekakšen glasbeni klovvn, sedaj pa se pripravlja za vlogo Tonnyja Lumpkina v klasičnem delu »She Stoops to Conquer». Ko so Tommyju Steelu ponudili sodelovanje v slovitem londonskem gledališču Old Vicu, je bil presenečen, morda celo užaloščen. Tako vsaj zatrjuje, ko pravi, da je ob povabilu menil, da ga v gledališče vabijo zato, ker zna zvabiti veliko ljudi, predvsem mladino. Ko pa so mu poverili resno vlogo v resnem de-to ga je navdalo s ponosom, služil le za vabo občinstva. In toga je navdalo s ponosom, hkrati pa tudi s skrbjo, ker se zaveda, da še ni umetnik. Steele povsem resno zatrjuje, da se ne bo čudil, če bo tudi v tem propadel. Sicer pa je bil Steele že prej nekoliko bolj resen od svojih ostalih kolegov pevcev-kričačev, saj se je resno u-kvarjal s svojim poklicem, bil abstinent in je še danes abstinent, sicer pa je kljub velikim dohodkom mnogo skromneje živel kot ostali pevci-kričači. Sicer pa so ti mladeniči dejansko žrtve svoje neizkušenosti in pa nevestnih afari-stov, rekli bi okolja, ki mu pravijo Tin Pan Alley, kakor po novem imenujejo londonsko Denmark Street. V tej u-lici je vrsta založb, ki se u-kvarjajo z izdajanjem partitur in plošč ljudskih popevk. Tu je sedež vse te ((umetnosti« Anglije. Razumljivo je, da se posamezne družbe med seboj dobesedno koljejo za tržišče in za pevce. Ko kakemu predstavniku te ali one hiše uspe v kaki točilnici ali kjerkoli »odkriti« novega «pevca», ga vzame v lastno režijo, ga kak mesec pripravlja in nato z o-gromno reklamo »lansira«. Pevec nekaj mesecev, morda leto in pol, krepko služi — še bolj seveda služi družba, Ki prodaja njegove plošče in prireja koncerte — nato pa nenadoma «obmolkne». Ker ni več v modi, ga družba, ki ga je «lansirala», pusti na cedilu. . . človeku, hiccardo Bacchelli je v Doževi palači govoril o Tolstojevi duševni krizi. Poudaril je globoko humanost pisatelja iz .Jasne Poljane, nanizal je njegov strašni duševni boj za izpopolnitev človeštva in samega sebe, boj za iskanje resnice, verske boje, razočaranja. «Ne protivi se zlu,» je učil Tolstoj, «bodi dober ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe,« «naj vlada mir med vsemi ljudmi sveta,» »ne smatraj nobenega človeka za neumnega, za brezpomembnega in nepotrebnega«. In ko je tako u-čil, se je zavedal, da zlo tiči v njem samem, da mora poprej izpopolniti samega sebe. Tako se je oddaljeval od življenja in se zapiral v samega sebe, kjer je edino mogel najti resnico. Vse to se odigrava v njegovi »velikodušni žalosti«, zaključuje Bacchelli. In ta njegov nemir, to i-skanje ga približuje nam, ki smo izgubili epično širino klasike. Tako je začel svoj govor Alberto Moravia, ki je analiziral aktualnost Tolstoja. Moravia trdi, da je Tol-stoj-umetnik imel zelo malo vpliva na moderno literaturo. Na Angleže in Francoze sta imela na primer mnogo več vpliva Dostojevski in Cehov. Vzrok je treba iskati v dejstvu, da Tolstoj predstavlja popolnost: za nas literate, pravi Moravia, je Tolstoj mit, je skoraj nedosegljiva popolnost. Zato ga i-majo za svoj vzor v Sovjetski zvezi, zato ga proslavljajo tudi v okviru socialističnega realizma. Kar se pa tiče primerjave Tolstoja s Homerjem, ta primerjava ne drži, ker je Tolstoj zaman iskal jasnine Homerjeve duše; v njem kljuje dvom, a-narhizem, nihilizem. Tudi v najčistejših straneh »Voine in miru» neka nevidna senca plava, tako da nas SI’v ne nekje v srcu, da ne vemo ne kako ne zakaj, ln že takoj po njegovi smrti smo bili navzoči razvalinam humanizma z dvema vojnama, kjer se je brutalnost človeške narave razpasla z živalsko besnostjo. Tolstoj ie torej že ekspresionist, ko nam opisuje življenja brez vstajenja, ko nam opisuje skrivenčene usode bednega človeštva. V Indiji je Tolstoj postal mit zaradi njegove filozofije in religije — v Rusiji ga proslavljajo kot pisatelja. In mi? Poglejmo nanj, pravi Moravia, da bomo vedeli, kaj se pravi pretrpeti samega sebe za človeštvo. Na shodu smo srečali Georgija Markova, glavnega tajnika Zveze sovjetskih pi- Sicer plavolas« Tržačanka Kederica Ranchi je zaradi vloge v filmu «Macist v do lini kraljevi) postala temnolasa. Fišm snemajo v Egiptu v dolini, bogati veličastnih tisočletnih spomenikov, ki se bodo s tem fillmom zadnjič pojavili na filmskem platnu. Pozneje jih bo z dograditvijo asuanskega jezu zalila voda sateljev, in pa Vladimira Er-milova, glavnega sovjetskega kritika. Na srcu nam je ležalo staro vprašanje, ki smo ga neštetokra* slišali, toda zmerom brez odgovora. Vprašali smo: «Ojrcielna linija sovjetske literature se imenuje socialistični realizem; ta uči, da mora umetnik opisovati realnost takšno, kakršna bi morala biti, ne pa tako, kakršna v resnici je; iz tega sledi, da v sovjetski literaturi po prvem kongresu Proletarskih pisateljev v Moskvi 1934. leta, ko je bil proglašen socialistični realizem, ne najdemo več lika, ki bi bil živ in močan, kakršni so bili sicer tragični junaki kritičnega realizma preteklega stoletja. Socialistični realizem in kot nekateri trdijo, utilitaristična literatura, je sovjetskega umetnika močno ovirala ali mu celo hudo škodovala? Na vprašanje je odgovoril Ermilov; pobil je naše trditve, češ da premalo poznamo sovjetsko literaturo; citiral je Makarenka, ki je po njegovem klasik v polnem pomena besede in ki je znal upodabljati življenje tako, kakršno je; dalje je rekel, da junaki ruskega kritičnega realizma niso vsi tragični, in je citiral Natašo in Bezuhova Tolstojevega romana; citiral je Tolstoja samega (mi bi se spomnili tudi Tarasa Bulbe); kar se tiče utilitarizma v umetnosti, je to le znuika, kajti pisatelji vedo, kaj hočejo, ker se borijo za izboljšanje družbe. Več nismo mogli z njimi diskutirati. Imeli smo občutek, kaicor da bi jih to o-zračje, ta Tolstoj, o katerem so tu govorili predstavniki z vsega sveta, bolj malo zanimalo. FILIBERT BENEDETIC iiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimii Sovjetske tovarne-šole Teorija povezana s praksa je — po mnenju pedagogov — najprimernejši način posredovanja znanja. V smislu te ugotovitve bodo letos v So vjetski zvezi začele delovati nekatere tovarne - inštituti. Tokrat bo začelo delovati pet tovarn - inštitutov in sicer ena tovarna - inštitut pri moskovski tovarni avtomobilov «Lihačov», ena v leningrajskem Metalurškem zavodu, e-na v Tovarni analitičnih računskih strojev v Penzi, ena v Tovarni poljedelskih strojev v Rostovu in končno ena v metalurškem podjetju «Džer-džinski« v Dnjeprodžerdžin-skem. V prihodnjih letih pa bodo ustanovili še več tovrstnih tovarn-šol. V teh zavodih bodo usposabljali nove visokostrokovne delovne sile. Princip šolanja iu usposabljanja bo sledeč: teoretično znanje se bo študentom posredovalo sproti od osnovnih del, jo najvišje specializacije in to neposredno pri strojih. V ta namen je bila zamišljena in zgrajena ter opremljena tudi posamezna tovarna - šola v vsem svojem »razvojnem delovnem procesu*. Delavec - študent bo ves čas pouka pri stroju m teoretično razlago bo dobival ne da bi mu bilo treba zapustiti delovno mesto. Seveda bo študij razvrščen po letnikih in strokah, tako da se bo vsakdo specializiral le za do-lečen del tehnološkega procesa, toda v svoji panogi bo zares visokokvalificiran strokovnjak. Ko že govorimo o šoli, bomo h gornji novosti dodali še nekaj podatkov o novem moskovskem vseučilišču, ki ga bodo odprli 1, oktobra letos in ki je namenjeno izključno tujim študentom. Nova moskovska univerza bo nosila i-me Univerza mednarodnega prijateljstva. Na njej se bodo šolali študentje iz Afrike, A-zije in Južne Amerike. Vseučilišče bo imelo svoj zavod, kjer bodo tuji visokošolci stanovali. Vsa oskrba, kot tudi šolanje, bo brezplačno. Za razliko od domačih študentov bodo tuji študentje imeli plačano tudi vožnjo iz svojih dežel v Moskvo in nazaj. Učilnice novega vseučilišča, kot tudi nje dom bo v o-kviru sedanjega moskovskega vseučilišča. Do sedaj se je prijavilo okoli 500 študentov HOROSKOP ___ZA DANES_ iz treh prej omenjenih celin ■HHiiiiiiiinuiliiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuniiuiuuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiHiHniiiminiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiniHftHmuainiuNiuiHiiiinnii OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Uspeh ne bo lahek, zato se boste morali pošteno potrudi diti, preden boste mogli reči, da ste z delom zadovoljni. Nekoliko več zadoščenja v ljubezni. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Dobili boste gospodarsko pomoč in tudi moralno oporo. Kljub temu boste morali glavno breme nositi vi. I-rijetno srečanje s starim znancem. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Zjutraj boste težko vozili, popoldne sc bodo razmere popravile, kar bo vplivalo na vaše razpoloženje, ki bo posebno zvečer zelo prijetno. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Nakazuje se vam uspešen dan Toda le glede poslovnih zadev, kajti kar se čustvenih zadev tiče, nekaj neprijetnih zapletljajev. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Zelo zanimive in prijetne vesti. Dale vam bodo pogum, da se načrtov lotite z večjo odločnostjo. Tako odločni bodite tudi v čustvenih odnosih. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Kar cel niz srečanj in nepričakovanih stikov z vplivnimi osebami Poskusite srečo in načnite zadevo, ki vas že dolgo mika. Maio glavobola. ne bo šlo vse tako, kot ste računali. Vendar boste zvečei v splošnem zadovoljni. Malo več pozornosti samemu sebi. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) V čustvenih zadevah preživljate veliko srečo. Skušajte TEHTNICA (od 23. 9. do 2:i 1 rav/ovesilo tu'^vaše^pkišno i.) Nekdo bo vzbudil vase I razpoloženje. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Nerazpoloženi boste, kei ste zamudili izredno poslovno priložnost. Naj vas to ne spravlja v slabo voljo, saj se bo vse popravilo. 10 zanimanje. Ne boste napačno storili, če boste novega znanca podrobneje spoznali. Prvi videz bi znal varati. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Bodite točni in odločni. S tem boste napravili najboljši vtis pri osebah, s katerimi boste imeli posla. V družini nekaj ne bo šlo prav. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Dan bo zelo razgiban in RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V finančnih zadevah kar dobro. Obeta se vam lep zaslužek. Pazite, da ne zamudite priložnosti, ki se ne bo tako zlepa ponovila. Novo poznanstvo. v svetu Jug. premogovna industrija Po podatkih jugoslovanskega zveznega statističnega zavoda so v jugoslovanskih rudnikih v prvih šestih mesecih letošnjega leta nakopali nekaj nad 11 milijonov ton premoga, kar je za 7 odstotkov več kot v istem obdobju lani. 2e v januarju so ga nakopali milijon 700.0U0 ton, kar je za 100 tisoč ton več kot v istem mesecu lani. Največ pa so ga nakopali v marcu, ko so ga iz vseh jugoslovanskih rudnikov nakopali nekaj nad dva milijona ton, kar je za 2U0 tisoč ton več kot v istem mesecu lani. Največ premoga so dali rudniki Bosne in Hercegovine in sicer 4.600.000 ton. Na drugem mestu je tokrat Srbija z 2.700.000 ton, na tretjem Slovenija z 2.400.000 ton, dočim pride Hrvatska z 1 milijonom 300.000 tonami na četrto mesto. Veliko večji napredek je v prvih šestih mesecih zabeležila jugoslovanska industrija nafte. Načrpali so je 350.000 ton, kar je za 21 odstotkov več kot so je načrpali v istem obdoju lani. Nov rekord milanskega veleseima S 15. julijem se je zaključila prijava razstavljavcev za prihodnji milanski velesejem. Po podatkih vodstva milanskega velesejma bo ta velika gospodarska prireditev v prihodnjem letu zabeležila nov rekord tako glede števila domačih kot tujih razstavljavcev Na zadnjem velesejmu so domači in tudi razstavljavci zasedli 90 odstotkov razpoložljivega razstavnega prostora, tokrat je zahteva po tem še večja, zato bo vodstvo velesejma skušalo pridobiti z nadgradnjami in razširitvami nadaljnje razstavne površine. Pomot ZDA Poljski Pred dnevi je bil v Wa-shingtonu sklenjen in podpisan sporazum med washing-tonsko in varšavsko vlado, po katerem bodo ZDA dale Poljski nadaljnjih 130 milijonov dolarjev posojila, s čimer se bodo sredstva, ki so jih ZDA dale do sedaj Poljski na razpolago, dvignila na 426 milijonov 300.000 dolarjev. Posojilo se bo izkoristilo za nakup prehrambenega blaga v ZDA v prihodnjih 12 mesecih. Iraška nafta na Kitajsko Iiak je po poročilih, ki prihajajo iz Londona, prodal Kitajski in Vzhodni Nemčiji večjo količino nafte. Točna količina ni znana, ve se le, da je Irak tema dvema državama predal nafto po ceni, ki je za 4 odstotke višja od cen na mednarodnem tržišču. Dve češki rafineriji v ZAR Na temelju sporazuma, ki je bil pred kratkim sklenjen med Češkoslovaško in Združeno a-rabsko republiko, se je praška vlada obvezala, da bo dobavila Egiptu naprave za dve čistilnici petroleja z zmogljivostjo do enega milijona ton vsaka. Čistilnici nafte bosta zgrajeni ena v Aleksandriji, druga pa ob Sueškem prekopu. Pomemben poljski uspeh Te dni je začela z obratovanjem nova tovarna varjenih cevi v Varšavi, ki bo že v letošnjem letu izdelala 25.000 ton, v prihodnjem letu pa že 65.000 ton cevi. Začetek proizvodnje tega novega podjetja je za poljsko gospodarstvo izredne važnosti, kajti na njenem tržišču so varjene cevi zelo iskane, ker ni do sedaj Poljska razpolagala z nobenim tovrstnim podjetjem. Nemška naftna industrija Na temelju predvidevanj hamburških kompetentnih krogov bo proizvodnja petroleja v Zahodni Nemčiji v letu 1964 dosegla že 6 milijonov in pol tone surove nafte. Kako se je črpanje nafte v Zahodni Nemčiji do sedaj razvijalo, nam bodo pokazali sledeči podatki: leta 1950 so v Zahodni Nemčiji načrtpali 1.1U.000 ton nafte, 1955. so načrpali 3.140.000 ton nafte, v minulem letu pa že 5.100.000 ton nafte, kar je bilo za 15 odstotkov več kot v letu 1958. Napredek madžarskega gospodarstva Po uradnih podatkih osrednjega statističnega urada v Budimpešti se je madžarska proizvodnja v prvih šestih mesecih letošnjega leta povečala za 15 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani. Nakopali so 13 milijonov ton premoga, načrpali 575.000 ton nafte, elektrarne so dale 3 milijarde 700 milijonov kVVh električne energije, plavži 945 tisoč ton jekla in 592 tisoč ton valjanega železa in jekla. Največ se je povečala proizvodnja nafte in sicer za 29 odstotkov, sledi ji industrija aluminija s povečanjem 28 odstotkov. Petrolej v Afganistanu Sovjetski petrolejski strokov-njaki, ki že dve leti raziskujejo severni Afganistan, so pred kratkim odkrili velika neva ležišča nafte in zemeljskega plina. Po izjavi sovjetskega ministra za načrtovanje bodo v kratkem tu zgradili tudi čistilnico nafte, kajti na novo odkrita ležišča so tc-likšna, da terjajo že rafinerijo. PRIMORSKI DNEVNIK Seja goričkega občinskega sveta Jugoslovansko prvenstvo za jadrnice «Snipe» v Koprskem zalivu Italijansko plavalno državno prvenstvo V prvem dnevu tekmovanja nekaj novih državnih rekordov Odkupili so dve poslopji na Trgu Municipio in v UL Ascoli Svetovalec Bratuš o pevmski šoli • Drevi spet seja Burja onemogočila marsikomu, da bi prispel Pogum in požrtvovalnost francoske posadke Tržačanov v prvem dnevu PLAVANJE NOGOMET C. zvezda-Norrkoping Sporting club-Sampdoria Z. NEW YORK. 28. — Beogr®? Vzroke nesreče je proučil predstavnik nadzomištva za delo Gaiardi je pred vojno stanoval v Doberdobu V obeh po zmagi tujih kolesarjev 800.000 lir, ki jo je dala na razpolago pokrajinska uprava, so razdelili med enajst tekmovalcev, ki so v okviru natečaja znatno popravili in olepšali svoje lokale. Nagrajeni so bili naslednji lastniki: Giuseppe Dreossi iz Topoloyega v občini Grmek (50.000 lir); Amilcare Primoviz iz Klodiča (30.000 lir); Justina Trinko, vd. Sauli iz vasi Kras v občini Dreka (20.000); Giuseppe Zanella, lastnik gostišča «Ci-vidale« v občini Sovodnje (50.000 lir); Josip Krulič iz Loga v občini Podbonesec (30.000); Lorenzo Mario Jussig iz Ažle pri Spetru Slovenov (30.000); Marija Petruša-Piz-zulin iz Praprotnega (30.000); Tranquillo Feletig iz Klodiča (20.000) ter Amedeo Terlieher iz St. Lenarta, ki je prejel 50.000 lir. «»-------- Žirovnik še vedno vodi med posamezniki, Jugoslavija pa v ekipni lestvici VATERPOLO ________________ RIM, 28. — Holandska terpolo reprezentanca, k> bo udeležila olimpijskih * bo od 1. do 5. avgusta ", LJUBLJANA, 28. — Najbolj- rala v Rimu skupno * ' ši jugoslovanski košarkarji m janskim državnim moštvu Po nešportnem dejanju navijačev KOŠARKA KOLESARSTVO KOELN, 28. — Nemec Rudi Altig, ki je favorit za zmago na svetovnem prvenstvu v zasledovalni vožnji profesionistov, si je preteklo noč pridobil naslov državnega prvaka. Altig je prevozil 5 km dolgo progo s časom 6’16”2, s čimer je ,*• boljšal rekord, ki ga je dosegel med svetovnim prvenstvom 1954. leta Italijan Messina * časom 6’18”.