The Oldest
and Moat Popular Slovene Newspaper in United States of America
ŠTEV. (No.) 156.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najt oil
priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
CHICAGO, ILL,, SOBOTA, 12. AVGUSTA — SATURDAY, AUGUST 12, 1933.
LETNIK (VOL.) XLII
Imi*.
FRANCIJA ZAVAROVALA OBMEJNO PREBIVALSTVO j PRED VPADI NAZIJSK1H CET PREKO MEJE. — NOVE FRANCOSKE GARNIZIJE OB MEJI. _ TRDNJAVE MOČNO OBOROŽENE. — NAPETOST MED NEMČIJO IN AVSTRIJO SE POOSTRUJE.
INFORMACIJE IZ PRVIH VIROV
Pariz, Francija. — Napetost, ki se je pojavila zadnje dni med Francijo in Nemčijo zaradi Avstrije, je povzročila, da je prva zopet posvetila posebno pozornost meji, ki jo loči od njene sosede.
že od začetka tega tedna pošiljajo francoske vojaške oblasti močne čete iz notranjosti dežele v obmejne postojanke. V zgornji Alzaciji, kjer so bile prej nastanjene le na redko male patrulje, s° zdaj postavljene močne čete. Ustanovljene so tri nove gar-Nizije ob obrežju reke Rena in ^očno so zasedene tudi vse u-frdbe, ki so jih Francozi zadnja leta na novo zgradili.
Oblasti označujejo, da nima gibanje čet drugega namena kakor edino to, da se nudi varstvo obmejnemu prebivalstvu, ki je bilo prej večkrat ogrožano V* nadlegovano od vpadov hit-erievskih čet preko meje. Ti so bili za neodgovorno "crnškp vojaštvo tembolj vabljivi, ker je bila francoska meja tako malo, ali pa sploh nič zastražena.
Posebno ostri in nevarni pa so spori med organi obeh držav v takozvanem Sarskem ozemlju in ob belgijski meji. Francosko časopisje navaja incident, ki se pripetil pred približno dve-^a mesecema, glede katerega do Z(5aj še niso dale nemški oblasti Pravega opravičila, dasi je šla Pritožba o tem na ligo narodov v Ženevo. Kakih 300 mož nazij-skih čet je prispelo do meje in tam na avtomobilih odšlo v ^avno mesto Saarbrucken, kjer •1e brez vsakega pooblastila poklicalo na odgovor tamkajšnje-( £a policijskega ravnatelja in mu ^aukazalo, da napravi konec komunistični propagandi, ki se ba-razširja iz tega mesta v Nemčijo.
Med tem pa se kljub nastopu yelesil razmerje med Nemčijo |n Avstrijo ni nič ublažile. Hit-6l\]'evska Nemčija namreč nehoteno nadaljuje s svojo propagando v Avstriji in položaj podaja vsled tega tako napet, da obstoja strah, da utegne to pomočiti novo vojno. Hitler ima w cilj, da združi Avstrijo z „ ejnčijo, proti čemur pa, kakor , aJ kaže, bodo odločno nastopi-®_vse tri velesile, Anglija, Franca in Italija.
P°UCIJA UJELA ZVERINSKO ŽENSKO
Chicago, 111. — Preteklo je policija izsledila skri-ališče plavolase, ženske, ki je "''etekli teden sodelovala pri r°Parskem umoru v družbi ,feh moških, ko je bil ubit 70 °tni trgovec Gustav Hoeh v trgovini na 5948 Division , ' ženska, ki je vsled svoje stalnosti bila znana pod ime-°m "blond tigress," je 27 let-a Mrs. Eleanor Jarman, mati otrok. Našli so jo z nje-tovarišem, 28 letnim Geo. ®nnedy, v nekem stanovanju ^ 6328 Drexel ave., kjer sta Vdajala kot zakonca pod
se
ime
KONČNA
VIŠINA CEN
Na kateri višini se bo ustavilo zviševanje cen, se točasno še ne more ugotoviti--Ustvarjanje nove vrste dolarja.
Washington, D. C. — Eden glavnih sredstev, s katerim skuša predsednik Roosevelt doseči preobnovo dežele v gospodarskem oziru, je zvišanje cen življenjskim potrebščinam. Vprašanje je, katera višina je postavljena za cilj.
V sredo je imel presednik konferenco s časnikarji. Ko se je pri tem omenilo, da se deluje na to, da se bo podlaga za cene vzela višina iz leta 1924 do 1926, je Roosevelt zanikal, da bi te cene značile končni cilj; omenil je tudi, da točasno še ni mogoče napovedati, na kateri višini se bodo skušale cene ustaliti, kajti stalno se izpreminjajoče razmere tega ne dopuste.
Istočasno z ustaljenjem cen na primerni višini pa ima predsednik še drug cilj, namreč, da ustvari neke vrste nov dolar, ki ne bo imel več taKo trdne stalne vrednosti, kakor jo je imel v prejšnjih časih, marveč bo njega cena prožna in se bo izpremi-njala istočasno s cenami živ-Ijenskih potrebščin. Ustvariti namerava takozvani "commodity dollar". Točasno se še proučujejo različni načini, po katerih bi se moglo to doseči. Eden načinov, ki se jemlje v poštev, bi bilo izpreminjanje zlate vrednosti v dolarju, drugi pa, da bi se postavil pod posebno kontrolo federalni rezervni kredit.
Pri omenjeni konferenci je predsednik tudi z zadovoljstvom omenil, da je začasno odstranjena nevarnost ponovne nadpro-dukcije. Statistika zadnjih dveh tednov namreč kaže, da zaposlovanje brezposelnih znatno hitreje napreduje, kakor pa narašča produkcija.
-o-
SMRTNA KOSA Chicago, 111. — V četrtek dopoldne je izdihnil na svojem domu, 2113 W. 23rd Pl., rojak Joseph Krašovec. Truplo pokojnika teži doma, o<» Koder se bo vršil pogreb v soboto dopoldne s sv. mašo ob 9. uri v cerkvi sv. Štefana, od tam pa na Resurrection pokopališče. Pogreb ima v oskrbi pogrebni zavod Louis Zefran. — Pokojni zapušča dve sestri, Barbaro in Terezijo; rojen je bil v Bušinji vasi, fara Suhor. — Večni mu pokoj.
-o-
PET VOJAŠKIH LETALCEV UBITIH
Honolulu, Havaji. — Vsled defekta, ki je nastal v aeropla-nu, s katerim so se vozili, je pet vojaških letalcev Zed. držav, ki so bili nastanjeni na tukajšnji postojanki, našlo smrt, ko je letalo iz visočine treščilo na zemljo. Eden od njih se je skušal s padalom rešiti, a
Delavska Tajnica Frances Perkins je obiskala večino jeklarskih podjetij v deželi ter je tamkaj od delavcev prejela informacije glede delovnih razmer. Na podlagi teh -informacije je nato podala svoje nasvete pri sestavljanju jeklarskega pravilnika. Gornja slika jo kaže v neki tovarni v Pittsburghu.
PONAREJANJE
BONDQV
Sleparstvo z mestnimi bondi za več stotisoč dolarjev.
Topeka, Kans. — Oblasti so prišle na sled obsežni slepariji, glede katere se bo izvedla od federalnih oblasti preiskava širom cele Unije, kakor se pričakuje. Našli so namreč, da se je ponaredilo bondov raznih mest za vrednost več stotisoč dolarjev. V prvi vrsti je zapleteno v to sleparijo zakladništvo države Kansas, kjer se nahajajo ničvredni bondi za ogromne vrednosti. Izvršil je sleparije neki špekula-tor po imenu F. Finney, in sicer s pomočjo svojih sorodnikov, ki jih je imel na odločilnih mestih.
NOVE SRAJCE ZA POLICI- , ■ STE	j
Chicago, 111. — Po odredbi policijskega ravnatelja morajo od četrtka zjutraj nositi tukajšnji policisti nove vrste modre srajce, ki morajo biti enake za vse. Nabaviti si jih morajo policisti seveda iz svojega žepa, zato so pa tudi nekateri protestirali, da se zahteva preveč od njih, da si morajo nabaviti te | novotarije ob sedanjem času, ko že deset tednov niso dobili nobene plače. Ukazu pa so se morali kljub temu ukloniti. -o-
OPERATORJI PROTI UNIJAM
Premogarski baroni ne dovolijo delavstvu pravic.
---o—■
Washington, D. C.
IV
mogarska industrija je najbolj trd oreh, s katerim ima NRA opraviti; tako se je izrazil administrator Johnson pri proučevanju različnih pravilnikov, ki so mu bili predloženi glede te indusCrije. Skupno je bilo predloženih 27 takih pravilnikov. Skoraj v vseh pa se operatorji odločno upirajo temu, da bi dovolili premogarjem prosto združevanje v delavskih unijah, istočasno pa zahtevajo proste roke za se, da imajo pri pogajanju z delavstvom oni zadnjo odločilno besedo.
KRIŽEMSVETA
_ Washington, D. C--Na
svojo lastno odgovornost je prohibicijskll admin:' ,t rator 1' urlev izdal v are do protiukaz proti Roo.:e . eltovi odredbi, da se sedanji prchibicijski urad jrazpusti. Dejal je, da je to storil j vsled tega, ker se novi urad še ni ustanovil.
! — Rabat, Moroko. — Močne uporniške čete so se v sredo spopadle s francoskim vojaštvom, pri čemer so se razvile ljute borbe. Ranjena sta bila dva častnika in 53 mož. j — Beloit, Wis. — Ker je ; proti njegovi prepovedi šla na j karneval, je 40 letni Earl Gates i ustrelil svojo 17 letno pastorko jEarleen. Z neko svojo prijateljico je dekle odhajala z doma, |ko jo očem iz hiše ustreli v hr-j bet.
I — Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je v četrtek, kakor je prišlo poročilo iz Bele hiše, imenoval C. S. W.ilsona iz Maine za novega ameriškega poslanika v Jugoslaviji.
-— Stanford University, Cal. •V četrtek je bivši predsednik Hoover praznoval svoj 59. rojstni dan. Preživel je ta dan sam s svojo ženo in ni sprejemal nobenih obiskovalcev.
-o-
JUNAK UMRL V REVŠČINI Boston, Mass. — Kot reven brezposelnež, ki je bil že štiri leta brez dela, je preteklo sredo |U'mrl tukaj H. C. Collins, kateri je bil prvi ameriški vojak, ki se je priglasil za vojaško službo med svetovno vojno. Ob času, ko je izbruhnila vojna, je stanoval v Rouen, Francija, kjer se je preživljal s poučevanjem nemščine in angleščine; priglasil se je kot prostovljec v francosko armado, a kot tuje-zemec ni bil sprejet. Organiziral je nato na svojo roko četo. ki je pomagala Francozom in je bila pozneje prideljna francoski tuji legiji. Prejel je ve"
Iz Jugoslavife«
TRIGLAV JE ZAHTEVAL SVOJO ŽRTEV — 18- LETNI LJUBLJANČAN SE SMRTNO PONESREČIL. — VELIK POŽAR V DVORSKI VASI NA GORENJSKEM. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NEZGODE, NESREČE IN DRUGO.
Mladost ubita v ledu in skalovju
Ljubljana, 26. julija. - Bridko je presenetila družino Franca in Milene Grebene, žalostna novica, da se je njihov sin Marjan smrtno ponesrečil v skalovju na Triglavu. Marjan Grebene je bil gojenec šole železniških delavnic v Nišu in je prišel domov k starišem na 14 dnevni dopust. Obiskal ga je njegov dobri tovariš in prijatelj Rudolf Zupanec, posestnikov sin iz Zasavja, s katerim sta se odpravila na izlet v planine. Nameravala sta na Stol. Dasi so jima domači odsvetovali, sta se vseeno odpravila na pot. Namesto na Stol, sta jo pa ubrala na Triglav. Ko sta v Aljaževem domu pod Triglavom prenočila, sta se drugo jutro na vse zgodaj odpravila naprej. Zupane je šel naprej, Grbenec pa nekoliko korakov za njim. Prišla sta že precej visoko, ko je Zupane tovariša poklical, pa
mogoče približati gorečemu objektu. Prihiteli gasilci iz Hlebcev, Mošenj, Begunj in Radovljice, so mogli le od daleč brizgati vodo na strašen pekel požara. Ker je bila v veliki nevarnosti vsa vas, so se slednjič omejili na to, da so oblivali z vodo strehe okoliških hiš in tako preprečili strašno katastrofo, ki bi drugače gotovo uniči-~ la lepo Dvorsko vas. — Škoda, povzročena v opekarni gre v milijone. Hudo je prizadeto zlasti tudi domače in okoliško delavstvo, ki si je v opekarni služilo svoj borni kruh.
-o-
Najstarejša Ljubljančanka umrla
Dne 27. julija je v Ljubljani umrla najstarejša meščanka, Marija Skalova, ki je letos meseca februarja izpolnila 95 let. Rojena je bila pri Sv. Lovrencu ob Temenici na Dolenjskem. Oče pokojne je bil učitelj, njen
mož pa trgovec in gostilničar ni dobil nikakega odgovora. V|v Logatcu. Sedaj je pokojna ži-
temni slutnji se je obrnil nazaj in ko je prišel do nekega zagrebškega turista, ki je tudi plezal na Triglav, mu je ta povedal, kako je videl nekega turista, ki je v velikem loku, kakih 300 čevljev letel po zraku ob navpični steni in mu nazadnje izginil izpred oči,—bil je nesrečni Grebene. — Velike težave je imela reševalna ekspe-dicija, prednO' je prišla do ponesrečenega Grebenca in iste ga prinesla v Mojstrano. Celih dvajnajst ur so potrošili za to. Našli so ga mrtvega, truplo pa je bilo z glavo zapičeno v leden sneg, da so si morali precej prizadevati, preden so ga od-kopali iz ledenega objema.
odlikovanj, med njimi eno od Mlaudi' komaj 18 letni Marijan
Grebene se je ponesrečil ker je
nom Mr, in Mrs. Anderson. I se mu ni posrečilo.
ITALIJANSKI LETALCI PRELETELI ATLANTIK
Lisbona, Portugalska. — Preko otokov Azorov je prispela preteklo sredo semkaj armada 24 italijanskih aeroplaonv, ki so obiskali svetovno razstavo v Chiacgi. Na Azorih se je skupini pripetila nesreča, ko je eden pilotov izgubil življenje; pri dvigu se mu je namreč letalo prevrnilo. To je bila druga nesreča pri poletu v Ameriko
SODNIKI SE NE USTRAŠIJO GROŽNJE
Chicago, 111. — Iztrebljeva-nje zločinskih elementov se s pospešeno hitrostjo izvaja pred tukajšnjim kriminalnim sodiščem. Niti smrtne grožnje ne ustavijo sodnikov, da bi prekinili s svojem delom. Tekom enega samega tedna je bilo poslanih 66 zločincev v kaznilnice, kar je nekaj izrednega v primeri z dosedanjim postopanjem, ko so zločinci dobivali ponoven in ponoven odlog. Odločnost sodnikov je pa vzbudila jezo prijateljev tistih, ki so bili obsojeni, in trije sodniki so prijeli grozilna pisma, v katerih jim neznanci prete z maščevanjem. V odgovor na ta pisma so sodniki preteklo sredo poslali deset nadaljnjih zločincev v ječo.
bivšega srbskega kralja Petra.
-o-
CHICAŽANI VABLJENI ZA NEDELJO
Chicago, 111; — Jutri, v nedeljo, bo chlcaška slovenska naselbina dobila velik obisk iz Jolieta. Prispeli boste namreč semkaj dve skupini
v višini dobil omotico in je spustil žično vrv, nakar je zletel po strmini. Tako je nesrečno ugasnilo mlado življenje. -o--
Velika opekarna žrtev ognja
KntoliSU Slovenr • oclaSatt« v " ^mprikaiv


Lepa Dvorska vas pri Begu-baseball |njah na Gorenjskem, je pred igralcev, spadajočih k DSD, ki j kratkim doživela veliko požar-se bodo na tukajšnjem igrišču no katastrofo, katere žrtev je pomerili z našimi igralci. Ka- (postala najmoderneje oprem-kor se napoveduje, pride z ljena, velika gorenjska opekar-igralci tudi večje število drugih (na, ki je bila na novo zgrajena posetnikov. Jolietski igralci so šele pred dvema letoma in znani kot močna skupina in bo (opremljena z najmodernejši-torej igra med njimi in tukaj- mi stroji. Lastnik tvornice je šnjo skupino društva sv. Stefa- bil čehoslovaški državljan Feliks Schindler, ki živi v Brnu na Moravskem. Tvornica je dajala zaslužek vsej okolici, največ
na. brez dvoma nad vse zanimiva. Kogar le količkaj zanima ta igra, naj pride v nedeljo po
vela v Ljubljani pri svoji hčeri Lojzki od leta 1900.
-o-
Nesreča
Posestnik Klun iz Gorice vasi štev. 10, pri Ribnici, je vozil hlode iz Grčaric skozi Jelen-dol v Ribnico. Ko je hotel v Je-lendolu voz zavreti, se utrga obcestni podzid, cesta se vdre v globino in potegne za seboj voz in konje. Eden konj je bil na mestu mrtev, drugi pa močno poškodovan. Na srečo se vozniku razen strahu ni zgodilo nič hjudega.
-o-
Strela in ogenj
Med zadnjim silnim neurjem, ki je divjalo nad ribniško dolino so švigali bliski in udarjale strele, da je bilo groza. Okoli 11 ponoči je udarila strela in zažgala v Danah dva skednja, Zobcu in Benčinu. K sreči je močan naliv preprečil, da se ogenj ni razširil še na druga poslopja.
--o-
Bohinj za tujce
V Bohinju se čedalje bolj opaža živahna gradbena delavnost. Letos so zgradili šest novih vil. V bližnji prihodnjosti nameravajo ograditi vodovod in še kaj drugega se bo izboljšalo, — tako pravijo Bohinci, — samo da bodo imeli več izletnikov. — Kakor izgleda bo letošnja sezona, kar se tiče turistov, nadkrilila lansko. -o-
poldne na igrišče. — V počast (so pa tam delali vaščani iz Jolietčanom se bo v nedeljo jDvorske vasi. — Bilo je kmalu zvečer priredila v spodnji šol- popolnoči, ko je kurjač, ki je ski dvorani domača zabava, spal, prebujen zapazil, da se na katero se zopet vsi Chicaža- dviga plamen z zadnje strani ni vabijo. Vstopnine v dvorane tvorniškega poslopja. Takoj je ne bo nobene, točilo se bo do- alarmiral delavce, ki so v bli-bro pivo in udeleženci si bodo |žini počivali, prihiteli so pa tu-lahko postregli brezplačno z ,di drugi ljudi, ki so ravno čuli
in nazaj. Prva se je zgodila na potu tja v Amsterdamu.
Nezgoda
Iz Kokre so pripeljali v Ljubljansko bolnico 29-letnega delavca Janeza Miklavčiča, katerega je podrl težak hlod in mu zdrobil nogo.
-o-
Ogenj
Na Remšniku pri Mariboru je zgorela starodavna gostilna, last veleposestnika Koležmika
okusnim prigrizkom. Prilika za ! pri nekem mrliču in zapazili vsakogar, da se pri neprisiljeni ogenj. Požar se je z velikansko
zabavi razvedri v družbi doma- (naglico širil in zavladala je taka('iz Remšnika. Nesreča je prišla čih in jolietskih rojakov.	jstrašna vročina, da se ni bilo po neprevidnosti.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 12. avgusta 1933.
8 1931. by Edgar Rice Burroughs, Inc. All rights reserved, *v
| AMERIKANSKI SL'OVENEC
[Sgrvt in najstarejši slovenski ., list v Ameriki.
■fi^ Ustanovljen leta 1891.
r
Iathaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
L	--
\	Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: |849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
te v —
Naročnina:
Za celo leto _ Za pol leta .„ Za četrt leta _ Za Chicago. Za celo leto Za pol leta _ Za četrt leta .
Kanado in
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ___________________
For half a year
..$5.00 _ 2.50
For three months ________________________ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year __________________$6.00
For half a year_________ 3.00
For three months
______ 1.75
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	____
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker 8 tem veliko pomagate listu.	_
čke, ako so bili proti proglasitvi za svetnika. Nato se zopet zbere kongregacija kakor prvič in vnovič obravnava vso zadevo.
Končno samo kardinali odločijo, ali je zadeva že tako razčiščena, da jq lahko izročijo svetemu očetu. Če je njihovo mnenje v prilog kandidata, potem predlagalec zopet napravi poročilo o stanju zadeve, nakar lahko zopet zagovornik dobi besedo. Tedaj jo vse pripravljeno za končno proučitev, ki se vrši v splošni kongrega-ciji pred svetim očetom. Kardinali in svetovalci dajo drug za drugim svoje mnenje, ki je lahko pozitivno ali pa negativno. Sveti oče jih posluša, nato počaka še nekaj dni in premišljuje ter moli in končno- sporoči svoj sklep. Če je njegov sklep ugoden, se dekret o odobritvi čudežev sestavi in svečano razglasi pred svetim očetom v dvorani konsistorija.
Že iz tega kratkega popisa vsega procesa je razvidno, kako strogo ravna katoliška cerkev pri preiskovanju čudežev in proglasitvi koga za svetnika."
ravno nas ta list obiskuje v par številkah že nad deset let. Naj mi bo torej dovoljeno, da nekoliko opišem to našo malo naselbino, da bodo rojaki drugod vedeli, kako je pri nas.
Tukaj smo naseljene samo štirj slovenske družine in ker
ko se na primer velikokrat sliši, da kdor kjupi dom v Kohler-ju, kupi le poslopje, zemlja pa baje ostane še vedno kompanij ska in da nikakor ne nipreš in ne smeš prodati svojega posestva nikomur drugemu, kakor kompaniji, delati pa moraš
nas je tako malo, tudi ne pri- na svojem posestvu tako, kot ti demo v poštev v javnosti pred kompanij a ukaže, drugimi slovenskimi naselbinami v Ameriki. Naši rojaki nas enostavno prištevajo h naselbi-
Entered as second clas3 matter November 10, 1925, at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3. 1879.______
Pot na oltar je strma
Premnogokrat se čuje od neodgovornih oseb, da cerkev in duhovniki na poljuben način izbirajo in proglašajo svetnike. Kolikokrat je že enake klevete prineslo naše brezversko časopisje. Take klevete prihajajo seveda le od ljudi, ki nimajo o takozvanem apostolskem procesu ne o procesu končnega cerkvenega sodišča, ki ima glavno besedo pri svetniških procesih nobenega pojma. Da bodo čitatelji videli kako strogo postopajo pri svetniških procesih cerkvene oblasti, ponatiskujemo poseben članek, ki ga je te dni prinesel ljubljanski "Slovenec" z dne 20. julija t. 1. in se glasi:
"Preden katoliška cerkev proglasi koga za svetnika, počaka, da se na njegovo priprošnjo dogodijo čudeži. Izjemo delajo le mučenci, za katere že vzrok smrti izpričuje njihovo svetost. Cerkev zahteva dva čudeža, preden proglasi kandidata za svetnika. Postopanje obredne kongregacije je silno natančno in strogo ter se deli v tri dobe: prvi dve sta pripravljalni in sicer se vršita na kraju čudeža in pozneje v Rimu; tretja je končna.
Pripravljalni dobi v procesu: Domači škof, to je nadpastir v škofiji, kjer se je zgodilo nadnaravno ozdravljenje, odredi sam — to je običajen proces — ali po nalogu svete stolice (apostolski proces), naj se sestavi cerkveno sodišče, ki bo nabralo dokaze o čudežu. Priče, ki pričajo o čudežu, morajo priseči, v prvi vrsti ozdravljenec, kakor tudi1 zdravniki, ki jih cerkveno sodišče zasliši. Predvsem pridejo v poštev zdravniki, lei so bolnika zdravili prej in tudi po čudežu. Večkrat se dogodi, da nekateri neverni zdravniki ne marajo pričati pred cerkvenim sodiščem, navadno pa^ so tudi brezverci ali drugoverni zdravniki nasproti sodišču uslužni. Tako se je zgodilo, da sta pri preiskavi za beatifikacijo Matere Pelletierjeve, ko je šlo za to, da se dokaže čudežno ozdravljenje Marije Magdalene Iiodges v Memphisu v Združenih državah, 2 židovska zdravnika prav rada pričala in tudi izrazila svoje jasno prepričanje, da je bilo ozdravljenje bolnice nenaravno. Marija Hodges, je imela raka na želodcu.
Za cerkveno sodišče je mnogo lažje, kadar lahko najde zdravnika, ki je zdravil bolnika pred ozdravljenjem in ki je potem tudi ugotovil ozdravljenje. Poleg zdravnikov pričajo tudi tisti, ki so bili priča ozdravljenju. Cerkveno sodišče v domači škofiji prenese potem vse dokumente, ki zadevajo čudeže, obredni kongre-gaciji. Ta nato izbere dVa zdravnika, po možnosti specialista, in ju prosi, naj preštudirata dokumente o ozdravljenju in izrazita svoje mnenje. Zdravnika delata vsak zase, tako da ne vesta drug za drugega. Če se zdi kongregaciji potrebno, potem pokliče še tretjega zdravnika, da vsi trije skupno izrečejo svoje mnenje. Nato sestavi predstavnik kongregacije svoje ugovore proti čudežem, ki jih potem predstavnik tistih, ki prosijo za proglasitev svetnika, pobije. Ugovori prvega in zagovori drugega se natisnejo in vložijo aktom procesa. S tem je tako zvana positio dokončana in nato jo izročijo v prepisu kardinalom in svetnikom kongregacije. S tem je že vse pripravljeno za začetek odločilne dobe procesa. Kongregacija določi zadevi poročevalca (ponent), ki sestavi poročilo in končno izreče vsak udeleženec seje kongregacije .— navadno se je udeleži 20—25 duhovnikov — svoj "votum". Ta je lahko ugoden za kandidata, lahko pa tudi ne. Kardinal zbere nato mnenja posameznih članov kongregacij in jih potem izroči v proučevanje posebnemu izvedencu "peritior", to je navadno kak profesor in specialist v bolezni, ki je bila čudežno ozdravljena. Mnenje tega je navadno odločilno za končno rešitev obravnave. Nato zopet nastopi zagovornik, ki skuša ovreči dosedanje zaklju-
VABILO NA PIKNIK
Jfoliet, 111.
Društvo sv. Petra in Pavla štev. 66, v Jolietu, Illinois, priredi na Van. Esh farmi svoj letni piknik pod lepimi košatimi hrasti; ta prostor je prav pripraven za to. Ker bo ta piknik prirejen v prid društvene blagajne, kakor tudi v spomin 35-letnice ,ustanovitve JSKJ, se vabi cenjene člane in članice, da se vsi udeleže tega piknika, od prvega do zadnjega, tako stari in mladi, ker zabave bo za vse dovolj. Povabljena se pa tudj slavna društva iz Jolieta, Rockdale, Chicage, Waukegna in iz drugih bližnjih krajev. Za dober prigrizek in, dobro kapljico bo vse dobro preskrbljen v zadostni meri in bo vse prav okusno. Enako bo tudi preskrbljeno za tiste, kateri se radi zavrte, ker bo za nje igrala Zlo
dajo med ljudstvom, se mu mora krčiti srce od same žalosti nad gorjem, ki ga vsaki dan vidi. Kratka je doba našega življenja in še to kratko dobo je trpeti in dostikrat si niti poštenega razvedrila ne more pri-
Resnici na ljubo naj tukaj povem to le. — Lastujem svoj dom že dvanajst let, pa mi še nikoli nihče ni rekel kaj smem delati in kaj ne smem. Iste velja za zemljišča. Kdor si hoče oziroma i postaviti sam lasten dom, si vas, velja za eno najlepših in lahko kupi loto, za katero dobi najbolj čistih naselbin v celi lastninsko pravico, ki je vknji-državi Wisconsin, ako morda žena na sodniji v Sheboganu. ne v vseh Združenih državah, j Kratkomalo, Kohler Co nima Tukaj .si je mogoče najeti hišo popolnoma nič ukazovati no-ali stanovanje v najem in vsak benemu lastniku in t,udi še ni-
ni Sheboygan, od katere smo oddaljeni komaj dobre tri milje.
i tukaj živi, lastuje svoj dom, si ga tako uredi, da zadostu-za njegovo družino. Dom si lahko vsak kupi proti male-predplačilu in ostalo na mesečne obroke. Mestece, oziroma vas Kohler, šteje
koli tega poskušala ni. Samo ob sebi se pa umeje, da ima vas Kohler tudi svoje postave, kakor jih ima vsaka vas ali vsako mesto. Nekatere teh postav so sledeče: — Prepovedano je rabiti v trgovske svrhe stano-
nekaj nad 1800 prebivalcev, vanjske hiše; to je, da se ne ki so različnih narodnosti, ven- 'sme v stanovanjskih hišah vo-
voščiti, ne sebi, ne svoji druži -dar pa bi skoro rekel. da pre. iditi nikaka trgovina> bodisi ta-
"!^Nf..SSaCnAe !iam °„t(;m raz; jvladujejo Nemci. Kljub temu, ke ali take vrste, ker te hiše so
izključeno določene za stano vanja družin. Na takem prostoru je prepovedano imeti kra-
motrivati, zato bom sedaj pa5 'da Kohler fe mala- se po-nekaj drugega povedala, ki bo naša s tem, da je pred nekaj vesele,]še. Na piknik vas pava- leti daia državi Wisconsin go-bim. Naše pevsko društvo Bled !venierja v osebi W. J. Kohler. priredi namreč v nedeljo 13, Mr# w. j. Kohler je poznan
aug,uvsta ob 2. uri popoldne po in ugieden vodilni plumbarski
trgovec. Je vodilna oseba mno-
novem času, piknik na Park Hill. Vstopnina na piknik bo samo 25c in za isto se bo dobil primeren prigrizek ali kaj drugega. Prijateljem in prijateljicam petja se priporočamo za obilen poset. Razvedrila in zabave bomo imeli dovolj in poleg še raznovrstne "špase" o katerih vam pa sedaj ne povem, te
gar orkestra, katere so vsi čla-iboste moi'ali11)riti SHmi
ni našega društva. Kateri imate id.at' ker vas hočemo P^eneti"
ti. — Torej na; svidenje na Park
svoje avtomobile se pripeljite z njimi, pa še katerega svojega prijatelja pripeljite s seboj, ker bo vsak dobrodošel. Kateri pa nimate svojih mašin, bo za vas pripravljen truk, ki se bo najprej ustavil pred' domom KŠKJ, potem gre po Indiana streetu
Hill v nedeljo 13 augusta.
Mrs. J. Kukovitz, preds.
--o-
ST. STEPHEN'S K. S. K. J.
Chicago, 111.
Sunday, August 13, 1.933 St. Stephen's Seniors will play the po mostu na Hickory in potem Holy Family Society (D.S.D) of
na Ruby do Center. Od tam skozi po Center na Theodor po Plainfield na prostor kjer bo piknik. Tam, kjer se boste morali okrenati na farmo bo dovolj velik kažipot z imenom dr. sv. Petra in Pavla, da se ja ne bo nihče kam drugam zapeljal. Zagotavljamo vas, da ne bo nobenemu žal, kateri sa bo udeležil našega piknika. — Torej na veselo svidenje na zeleni trati pod košatimi drevesi v nedeljo 13. aiugusta. — Za dr. štelv. 66, JSKJ.
Frank Pire, tajnik
--o--
PIKNIK DRUŠTVA BLED
Goiiemaugh, Pa.
Namenila sem se s par vrsticami oglasiti v cenjeneip listu A. S. O kakih posebnih dobrotah pač nimam poročati, toda upati je, da se bo sčasoma obr •lilo na boljše in. da bo depresija sama od sebe popokala in nečastno končala. Če človek razmišlje o razmerah, ki vla-
Joliet. The game will begin at 3:30 at the St. Stephen's Parish
gim znane velike tovarne Kohler Co., ki izdeluje vse v pium-barsko stroko spadajoče potrebščine. V tej tovarni je dnevno zaposlenih nad 700 delavskih moči. — Mr. W. J. Kohler je poznan med delavci radi odredbe, ki jo je odredil v času depresije. Kot predsednik velike tovarne in korporacije Kohler Co., je zaukazal, da se ne sme odsloviti noben delavec iz njegove tovarne. Znižajo naj se delavcem ure, tako da bo vsak vsaj nekaj zaslužil. Res je, da to ni bilo kdove kakšen zaslužek, in ni povsem zadostovalo, ker nekateri so delali komaj po 32 ur na mesec, poleg tega je pa bila tudi plača znižana, kakor povsod drugod, bilo je pa vsaj nekaj, medtem
ve, konje prašiče in tudi kokoši. To pa le radi snage. To so tudi edine prepovedi in mi jih kaj radi ubogamo in izpolnjujemo. — Nikjer pa ni prepovedano, da bi ne smeli zažingati kako slovensko pesem, da bi ne smeli raztegniti harmonike in se ob njenih zvokih ogreti ter se veselo zavrteti. — Kaj nam pa morejo če smo vesel. — Saj se ravno v tej majhni naselbini goji toliko raznovrstne glasbe, kakor menda nikjer drugje ne. Pa tudi sodček pive brez vse skrbi lahko udariš po butici, da zašumi iz njega hladna penasta rumena tekočina, katero mi zlasti v vročih pasjih dnevih visoko čislamo.
zatulili, da bi prav gotovo po> begnil s svojo ženo, če bi ne bili tako naglo zastražili vse izhode. Posebno sem se prestrašil tistega, ki je imel prav kravji glas. — Na beg torej že ni bilo mogoče misliti, zlasti ne, ker sem videl, da imajo Repenško-va mama že velik nož v rokah. Nekdo je v množici zakričal; "Luč sem!" drugi pa — "Udri-ga ga po butici!" — Kaj vraga, to pa niso nobeni špasi, — sem si mislil. Mar se ne bi vam g. urednik hlače tresle, če bi se vam kaj takega pripetilo ? — Komaj se z ženo zaveva kaj se zunaj godi, je že bil ves vrt razsvetljen, na zeleni trati je igrala ubrana godba, pri lepo obloženih mizah pa sedijo najini prijatelji, katerih se ta večer prav nič nisva nadejala. Sedaj, ob svitu luči pa tudi vidim, da tisti, za katerega so Repenško-va mati imeli pripravljen nož, je bil velik na ražnju pečen prašiček, poleg njega pa sestrice potice. Tisti pa, katerega so ^darili po glavi je bil oni veliki kanon, katerega je Godčev Jože poprej vozil na truku, iz katerega se je tako penila hladilna rumena pijača, katero pridno strežemo v vrčke in jo veselo uživamo ob prijetnih zvokih godbe ter se zabavamo do ranega jutra. — Nič čudnega torej ni bilo, če so pritekli sosedje iz vseh koncev in krajev pogledat kaj je, ker se meni kaj takega še ni zgodilo, kar živim. Zato so pa bili veseli in zadovoljni vsi, z menoj vred, tudi sosedje ini bi nam najrajše še muziko ukradli, pa gori po ulici z njo zaplesali. Vaški policaj bi nam bil pa najraje prešiČa zaplenil, pa nas je bilo preveč in ni imel korajže. Ako ga kdo zatoži bo siromak še kaznovan, ker nam je pustil, da smo imeli na loti prašička, na kateri ga ni dovoljeno imeti.
Dragi prijatelji, rojaki in rojakinje, ki ste naju tako prijazna iznen^dili in presenetili ob času 25-letnice najinega zakonskega življenja1. Spre^mitr najino iskreno zahvalo in za vse,
Kdor pa tega ne verjame,
naj vpraša sledeče rojake in rojakinje, pa mu gotovo z veseljem pritrde, da je vse to kar kar ste nama podaril^ naj vam
Ball Park. After the game;ko drjugje ni bilo nič.
come down to the school base-1 Mr. W. J. Kohler je poznan ment for a good time. — Last jdaleč na okoli tudi kot ustano.
year I1.F.S. defeated the Se-Ivitelj in organizator naselbine niors by a score of 5to 3. This village of Kohler. _ Kakor že
Sunday the Seniors will be aiming to even the wins. — The Seniors were defeated by Jo>-liet in their last league game by a score of 6 to 5 "Hank" Basco held Joliet to four hits but errors made it bad for Hank. This year the Seniors finished in second place. The Seniors finished their league games with a batting average of .390 which tops all teams in the Midwest League.
"The five Detectives"
--o-
KAKO JE MED SLOVENCI V KOHLER
Kohler, Wis.
Ako se ne motim, še ni bilo dopisa v Amerikanskem Slovencu iz te male naselbine, če-
poprej omenjeno, je to prav lepa vas. Vsako leto nas obišče na sto in sto oseb iz raznih delov sveta. Letos nas je obiskal že tako imenovani "demonstration Home," nad deset tisoč oseb. Bili so to ljudje iz Nemčije, Francije, Anglije, Japonske in celo iz Indije. Razume
sem, napisal resnica. — Miss Ann in Stanely Lončar, muzi-kanta, Mr. in Mrs. J. Grandlic Sr., Mr. in Mrs. Leo Majcen, Mr. in Mrs. J. Lindič in hčerko Lucille, Mi*, in Mrs. J. Godec, Mr. in Mrs. F. Repenshek, Sr., Mr. in Mrs. J. Brula, Mrs. Mary Brula, Mrs. Ana Pirc in hčerka Getrude, Mr. in Mrs. A. Zupančič, Sr. in hčerka Frances, Miss Caroline Pungarčar, Mrs. Nada Urbaš in hčerka Laura, Mr. in Mrs. Art. Bartzen z družino. — Tudi vsi ti so bili v nekakem strahu radi ostre discipline v
povrne dobri Bog. — Še enkrat prisrčna hvala za prijetno presenečenje, kakoršnega nisva pričakovala. Ohranila pa bova prijetne spomine na ta večer, vse žive dni.
(Ogl.)	M*, in Mrs* Svetlin
se, da tudi iz vseh delov Zdru-|naši naselbini. Da so imeli več
ženili držav.
Da tukaj ni naseljenih več Slovencev je vzrok ta, ker je tukaj le ena tovarna, v bližini pa velika slovenska naselbina v Sheboyganu. Naši rojaki se pač raje držijo v večjih mestih, kjer je več dima in seveda tudi več zaslužka. Drugi vzrok je tudi ta, ko krožijo med našimi rojaki neutemeljene novice. Ta-
korajže, se jih je zbralo več skupaj, kar osem avtomobilov. Naprej so pa poslali še en truck z raznim orožjem, muni-ci j o in velikim kanonom. Zmenili so se, da ko pridejo v Kohler, bodo kar vsi naenkrat udarili in zaplozali, da bodo tako vsa strašila pregnali. To so v resnici tudi napravili in ravno pred mojo hišo so tako močno
P0LMILIJONSRA TOŽBA PROTI AL J OLSON U
New York, N.Y. — Pred dvema tednoma je znani pevec in igralec Al Joilson prišel v prepir v Iiollywoodu z newyor-škim žurnalistom W. Winchel-lom, in ga med tem prepirom jtjudi udaril. Prepir je nastal'radi nekega članka, ki ga je Winchell napisal in ki je bil žaljiv za Jolsonovo ženo. Winchell je zdaj vložil proti Jolso-nu tožbo za odškodnino pol-milijona dolarjev, in sicer v prvi vrsti zato, da nudi' igralcu priliko, da dokaže, da je njegov članek v resnici žalil Jolsonovo ženo.
"TARZAN IN ZLAT! LEV"
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
Flora Hawkes ie bila na prvi h'p. vsa amešana od sestanka . z Ivano,- pri kateri jč bila ona svoje dni; hišjna. Izgovarjala se je tako in tako, namreč da je na potu po džungli z to pa: ti jo, ki vršijo neko znanstveno preiskavanjc. Njej 'pa je bila džungla nekoliko znana, je šla z njimi. Lady Greystoke je pozvala vodjo Waaircev. "Dve sto mož gre nam nasproti, pravijo Ti ljudje, pripravite se, da Vas nepripravljene ne napadejo.
Par trenotkov za, tem so pridrli do taborišča Luyinivi zamorci, ki so sledili Flori, in -njeni družbi. Luvini je začel divje skakati pred tabo-rščem in njemu siedeč so skakali tudi ostali zamorci, zahtevajoč, da se jim Floro in one tri izroči. Ko jc Luvini videl, da je nasprotna moč manjša od njegove po številu borilcev je začel še bolj divje skakati in zahtevati, da se jim zahtevani izroče.
Wazirci so bili močnejši ljudje od onih. Tudi so bili; od, Tarzana disciplinirani in-niso uprizarjali' fanatičnih demonstracij, kakor drugi zamorci. Glavni del je stopil zadaj za pleteno steno, kjer je Lady Greystoke Tarzanova :cna, ki je šla iskat svojega moža, ki se ni tako dolgo vrnil, dala povelja Usuli voditelju Wazircsv, kako se naj pripravijo, da bodo v stanu odbiti napad.
1
"Ne streljajte, dokler oni ne streljajo," jc dejala Ivana. Edino ker je bilo neprijetno za Wa-zirce jc bilo to, da jih jc osvetljaval ogenj in da so nasprotni zamorci lahko opazovali njih kretnje in gibanje. Luvini sicer ni prišel, da bi se boril, prišel je, da ujame Floro Hawks in da zadosti svojim željam, zato se je postavil v ozadj; taborišča, da ga napade, ugrabi ženo i\\ odide...
pošiljamo v Jugoslavijo iji druge dele »veta po dnevnem kurzu. Zadnje dneve dinar stalno raste in »e cene pogosto spreminjajo. Računamo po ceni onega dneva,, l<o denar prejmemo. Včeraj so bile naše cene:
Dinarji:
'/.-.i $-3.00............Din
7>n $ 5.00............Din
Za $10.00... /.a $10.80 .. /lu $20 00...
/a $21.00...
vZa $50.00...
.....Din
......Din
......Din
......Din
......Din
Za izplačila v dolarjih:
130	Za $ 5^00 pošljite....$ 5:7-5
220	Za $10.00 pošljite....$10.S5 470' Za $15.00 pošljite....$l6.00
500	U $20.-00 pošlji,to:...$21 «00.
960	Za $25.00- pošljite.—$20 00
1000	jja $40.00 pošljite....$41-25
2440	U $50.00 pošljite—$51 SO
Vsa pisma in pošjljatve naslovite na:
Jote Jurich
(V pisarni Amerikanskega Slovenca)
1849 W. CERMAK RD.	GHICAGO, ILL
.................. '
.Sobota, 12. avgusta 1933.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 8
1..............
-lahko kupite Money Ordre od American Express Company;
1849 WEST 22nd ST.
CHICAGO, ILL
KAJ VE POVEDATI 0 RAZMERAH V STAREM KRAJU FATHER SMOLEY?
Urednik našega lista je imel stvom izven cerkve in uničiti Priliko se sestati z preč. g. žup- njegov upliv." Nikorn Jno. C. Smolyem, ki se j 9. Kaj pravi na to slovenska
UPOSTAVLJANJE REDA MED NEMIRNIMI STAVKARJI
baš te dni povrnil iz star: domovine. Gospod je razmere v starem kraju opazoval s svojim Paznim očesom in videl marsikaj. kar bo čitatelje našega lista zanimalo. Intervju se je vršil tako le:
1- Gospod župnik! Kedaj ste Se vrnili iz starega kraja in po kateri liniji ste potovali nazaj v
Aneriko ?
— "Iz starega kraja sem se vrnil proti koncu julija in potoki sem z motorno ladijo Cosu-lich linije "Vulcanija". Peljal Seni se z njo ven in se z njo tudi Vrnil. Ugajalo mi je posebno, da na ladi.ii kapelica, tako da smo 'ahko vsak dan maševali. Tudi 'azijski častniki so bili jako prijazni. Kapitan je rojen Dalma-
duhovščina ?
— "Kaj hoče storiti? Molčati mora, če kaj reče, pa pride "špica" (žandar), pa ga ovadi na glavarstvu in sodišču. Seveda sledi tej ovadbi navadno obsodba.. Navajam dva slučaja, ki sta mi osebno znana. Prišli so letos januarja koroški slovenski pevci iz Roža in od Žile in priredili koncert na Jesenicah. Dvorana v Krekovem domu je bila nabito polna. Kaplan Križman je pozdravil koroške pevce, v govoru je pa samo govoril o Sloveniji, ni pa omenil Jugoslavije; češ, da ruje proti Jugoslaviji, je bil že tri dni na to obsojen na 500 dinarjev globe. — Par tednov pozneje je imel v cerkvi govor povodom Strosmajerjeve
V Fayette okraju v Pernisylvaniji, razburkanem vsled premogarske stavke, so imele vojaške in civilne oblasti konferenco, na kak način bi se mogel vzdržati mir.
TO Iff ONO
NEZADOVOLJIVI DONESKI IZ POŠTNINE
«
Chicago, 111, — Poštne oblasti so domnevale, da se bodo dvignili dohodki pošte, ko je bila s 1. julijem znižana poštnina za lokalne pisemske pošiljke od- treh centov na dva. Pokazalo se je pa ravno- na«prot-ljcni Predsednik pa bo od [no, namreč, da so dohodki pa-
Kdaj se snide Konrges?
VPRAŠANJE: Kdaj začne prihodnje zasedanje Kongresa? ODGOVOR: Po 20. amendmen-fal- h Konstituciji, ki je bil sprejet v minolem februarju, Kongres od sedaj naprej' se ne bo več ; hajal v dccembru, kot po-j prej, marveč 3. januai'ja vsakega leta. Novoizvoljeni senator ji in kongresniki začnejo teda,/ izvrševati svoj mandat. NoVo-izv
tttiec, r-ad govori hrvatsko in če'slavnosti. Kaj je rekel ne vem; Se ne motim je rojen v Kotoru." [ovadila sta ga dva učitelja, ki 2. Koliko časa ste bili v sta- sta bila menda slučajno v cer-
n'm kraju? . — "Prišel sem na jesenice 1. Junija 1932. in bil tam — iz-yzemši 3 mesece, ki sem jih pre-z'Vel na Dolenjskem do 19. maja ■1933. Podal sem se potem na Ko-lQško (Austrija), kjer sem bil 0 H. julija. Obiskal sem kraje 13° slovenskem Rožu, kjer sem več kot 30. leti služboval."
Ali niste imeli namen o-*tati za stalno tamkaj?
''Da, imel sem namen, da
®stanem stalno v Jugoslaviji.
_ikaški konzulat mi je dal stalni Vl2Um>»
y Kak utis so naredile na razmere doma ob Vašem Vrihodu v stari kraj?
"Kaj bi rekel? Če človek 25 i ^ domačih tal več kakor
se mu stori milo pri srcu. "h^Sem pa takoj, da ni več v , 0>> kakor je bilo kedaj. Se-v i.ci s°< V2.ro,ki taki spremembi
'JUdstvu in je teh razmer kri-va v prvi vrsti vojna in njen Poledice. Ljudstvo ni več tisto, ^akor je bilo, človek človeku ne /'ailPa, širi se hinavščina in de-^•ncijanstvo."
5.' Kaj je resnice na tem, kar e čuje o Jugoslaviji in njenih mer ah?
"Kar slišite je vse res. Do-
H ljudstvo tega ne sliši, ker ne »ttig !"
Je li resnica, da režim do-rja ne dovoli katoliškemu tisku
bi polemizirat z njim? . ~~~ "Je resnica. Ko bi hotel ^°lemizir.vti, bi list sedanji re-kratkomalo ustavil, kakor ,0clvzel poštni debit sloven-
ga ostro obsojajo. Osebno ali u-radno pa z njim kljub raznim ovadbam itd. nisem imel nikoli kaj opraviti."
16. Ali on nastopa, kakor
— "To mislim da dela pod pritiskom Beograda, zlasti pod pritiskom ljubljanskega veleli-beralca prostozidarja Dr. Kramer j a, katerega se dolži, da je
Ski
^'kovali razmere in režim v Jugoslaviji."
Zakaj so razpustili "Or-
"Ker je bil "Orel" na ka-lski podlagi, sedanji režim pa Vfaži vse, kar je katoliškega, v svoji hinavščini to taji." v • In zakaj so razpustili na-cir na dramatična in prosvetna
uHva po župnijah? vr"T "Ker so hoteli v svojem so-tj stvu do katoličanstva zatre-h,,,V5ako katoliško gibanje, pre
kvi, obsojen je bil zopet na 1000 dinarjev globe."
10.	Kako se obnašajo oblasti Beogradat in varnostni organi do duhovščine?
—	"Na to je težko odgovoriti, ker človeku v srce ne vidite. Na zunaj fino, elegantno, notranjega mišljenja pa ne morete presojati."
11.	Zakaj prav za prav so internirali Dr. Korošca?
—	"Na to mi je težko odgovoriti. Celotne državne politike v Jugoslaviji v tako kratkem času ni mogoče presoditi, treba zasledovati politiko in nje razvoj leta in leta. Od tu v Zdr. državah nam ni bilo nikoli mogoče, ker se je na časnikarska poročila težko zanašati. Vzrok aretaciji Dr. Korošca je bil po mojem mnenju ta, da so režimovci Korošcu jezik zavezali in ljudstvu odvzeli voditelja."
12.	Kaj je reklo ljudstvo, ko je zvedelo o njegovi aretaciji?
—	"Ljudstvo je bilo seveda razburjeno. Zato ga je dala vlada aretirati — kakor se je govorilo — v brzovlaku med Ljubljano in Litijo."
13.	Je li kaj resnice na tem, kar poroča o shodih liberalno časopisje, da so shodi JRS. režimske stranke tako pompozni, kakor n. pr. večkrat poroča ljubljansko Jutro, ali je to le navadna farbarija?
—	"Nekoliko bo res, veliko je pa pretiranega. Na svoje shodo bobnajo ljudi na posebne načine. Vsi, ki se hočejo udeležiti takih shodov imajo znižano in celo brezplačno vožnjo po železnicah."
14.	Kdo in kakega prepričanja je minister ski predsednik Srškovič ?
—	''O tem pa ne morem reči ničesar, ker mi ni znano in se tudi za posamezne osebe nisem brigal."
15.	Kaj pravijo ljudje o postopanju dravskega bana Dr Marušiča ?
—	"Tudi o tem ima vsak svojo sodbo. Imam prijatelje med slovensko duhovščino, ki ga hva-
nastopa, in razpušča sloven- baje kriv vseh denuncijacij pro-slce katoliške prosvetne organi- ti Slovencem v Beogradu. Dr. zacije, ali to dela pod pritiskom j Kramer je pač liberalni zna-
(Dalje prih.)
PROBLEM PRISELJENCA
tt^i duhovnikom stik z ljud- Ujo, imam jih pa tudi veliko, ki
Vprašanje: Takoj po svojem prihodu v Ameriko sem si spremenil ime in danes vsi poznajo mene in družino po tem imenu. Katero ime naj navedem v svoji prošnji za naturalizacijo?
Odgovor: Lahko podpišete prošnjo s svojim novim imenom, ali na posebnem mestu navedenem v prošnji v to svrhu, morate odgovoriti ,zakaj ste spremenili ime. Zlasti pa je važno, da navedete, pod katerim imenom ste prišli v Ameriko, t. j. kako je bilo ime napisano v potnem listu oziroma v listini potnikov. Ako niste prav siguren, kako je bilo ime pisano, navedite razne načine, kako se Vam zdi; da so tedaj napisali Vaše ime. Drugače ne bi mogli najti zapiska o Vašem prihodu in ne bi mogli izdati spričevala o prihodu.
Kriva navedba v prvem papirju
Vprašanje: Ko sem dobil svoj prvi državljanski papir 1. 1930, navedel sem in je bilo. zapisano v papirju, da sem se rodil v Avstriji. Vas, kjer sem se rodil pa je ob avstrijski meji in spada v Jugoslavijo. Ali bo kaj potežkoč radi tega.
Odgovor: Taki pogreški so poprej imeli za posledico raz-veljavljenje prvega papirja. Ali začenši od 1. julija 1929 taki pogreški so brezpomembni, kajti vprašanje glede odpovedi inozemskemu podaništvu prihaja seda.j v pretres le ob vložitvi prošnje za drugi papir. Tedaj treba navesti, katere države ste državljan, in to brez pogreška.
Ni federalnih posojil na druge hipoteke
VPRAŠANJE: Imam hišico, na kateri je stalna prva hipoteka (mortagage,) pa tudi druga hipoteka, ki kmalu zapade.
I NEMIRNE KR AJE
Ali bi mogel dobiti posojilo od Federal Home Bank, da izplačam drugo hipoteko?
ODGOVOR: Zakon dovolj,veje federalna posojila samo na prve hipoteke. Ali ako obe hipoteki skupaj ne presegata 80 odsto sedanje vrednosti lastnine, je mogoče, da se vam dovoli posojilo v zameno za obe hipoteki. Obrnite se na krajevno Home Loan Bank, čim začne delovati v Vašem okraju. Do danes ni nikaka taka banka začela še delovati.
Odsotnost v inozemstvu čez lete dni pred naturalizacijo
VPRAŠANJE: Nekdo mi je povedal, da ne morem zaprositi za naturalizacijo na podlagi svojega sedanjega prvega papirja, ker sem bil izven Združenih Držav za dobo 13 mesecev. Ali je to res. Nameraval sem priti nazaj še prej, ali sem bil zadržan radi bolezni. ODGOVOR: Žal nam je, da je temu tako. Brez razlike, kar se tiče razloga, zakaj ste izostali več kot leto dni, se vkolikor se tiče naturalizacije, smatra kot da ste sedaj prvič prišli v Združene Države. Odsotnost izven Združenih Držav tudi za en dan več kot leto dni prekinja nastanjenost (residence) in treba zopet začeti predpisano petletno bivanje, predno se sme zaprositi za naturalizacijo. Prvi papir vzet, ne velja in treba dobiti novi prvi papir.
Inozemski dijaki smejo delati
VPRAŠANJE: Moj nečak hoče priti v Združene Državo da se uči inženirstva. On nima mnogo denarja in jaz nisem v stanu, da mu veliko pomagam. Ali mu bo dovoljeno, da nekaj zasluži, dokler študira? Nekateri pravijo, da ni dovoljeno, drugi pa obratno. ODGOVOR: Do približno leta nazaj je bilo inozemskim dija-
kom dovoljeno, da smejo delati nekoliko ur na dan, ali tajnik dela Doak jim .je odvzel to pravico. Pred kratkim pa je nova tajnica dela in novi gene ralni priseljeniški komisar zopet dovolil, da smejo delati ako nimajo zadosti denarja za svoje stroške in ako njih za-poselnost ne ovira rednega obi skovanje dnevne šol. V počitni cah smejo, kot poprej, dobiti polnourno delo.
Ali se sme deportiranec povrniti?
VPRAŠANJE: Moj soprog je bil deportiran pred tremi meseci, ker je prišel nezakonitim potom v Združene Države. Ali se more povrniti? Kedaj? Jaz sem ameriška državljanka. ODGOVOR: Kongres je dal tajniku dela pravico, da sme deportiranim osebam iz posebnih razlogov dovoliti, da smejo zaprositi za povratek v Združene Države. Tak tehten razlog bi bil ravno v Vašem slučaju, kjer deportacija pomen j a ločitev družine. Vaš mož bo mqL ral ostati v inozemstvu eno leto. Nikdo se ne sme povrniti, predno mine leto dni od depor-tacije. Mora pa takoj vložiti
sedaj naprej vstoličen 20. jan., ne pa 4. marca.
Kazni za ugrabitev
VPRAŠNJE: Ali riso razne države določilo jako stroge zakone proti ugrabitvi (kidnapping) oseb v svrho odkupnine ? ODGOVOR: Vsaka država kazP(Vje ugrabitev, ali Kazni-ho različne, in so' odvisne od starosti ugrabljene osebe in od okolščine, dali razlog ugrabifc-|ve je izsiljevanje denarja ali osveta oziroma da-li je bil kdo ugrabljen le iz družinskih razlogov, da li ugabljenec je bil poškodovan itd. Kjer razlog ugrabitve je izsiljevanje, najskrajnejša kazen je smrt v državah Albama, Delaware, Illinois, Kentucky, Missouri, Nebraska, Texas in Virgi nia, Kazen mora biti dosmrtna ječa v državah Michigan, New Jersey, Pennsylvania in v de-setorici drugih držav, 50 let ječe v New Yorku, 25 v Massachusetts, 20 v Calif orni j i itd. Imamo tudi federalni zakon proti ugrabitvi od ene države do druge in kazni so jako stroge-
Slavne vožnje okolo sveta
VPRAŠANJE: Katera je bila prva vožnja okolo sveta In kaki so sedanji rekordi zrakoplov-nih voženj ?
ODGOVOR: Prvi, ki je začel vožnjo okoli sveta, je bil Mage-lan, ki je s petimi ladijami od-plul iz Sevilje na Španjskem leta 1519. On je bil ubit na poti in ena izmed teh ladij se je povrnila po 1063 dni vožnjo okolo sveta. L. 1889 je Amerikan-ka Nellie Bly izvršila vožnjo okolo sveta v 72 dnevih in ta-
dli. Ko se je dvignila poštnina na 3 cente, so pričeli trgovci pošiljati pisma po svojih' slih, da prihranijo na visoki poštnini in to metodo še zdaj uporabljajo, kljub znižani poštnini.
-o--
ZAPUŠČINA V DIVANU V Kreninici je umrla prod kratkim poštna uradnica Margareta Švabyjeva. Znano je bilo, da je bila pokojnica zelo štedljiva, zato je splošno osupnilo dejstvo, }.ia! je bila zapuščina Svabyjeve zelo majr hna. Začeli so torej iskati in so naposled našli, da je skrila 55.000 Kč v divan, ki ga je bila pred smrtjo prodala vdovi nekega polkovnika. Dediči-se zdaj pogajajo z vdovo zaradi vrnitve gotovine.
-o-
KEMIČNO KOSILO Prof Kaspar v Heideibergu je uresničil davno željo kemikov po sintetičnem kosilu v obliki malih kroglic. Izkoristil je v ta namen po petletnem delu kot najbolj redilno snov seme industrijskega bombaževca. Vsebuje namreč vse najvažnejše vitamine: A, B; C in E. Tekoči izvleček tega semena je z uspehom nadomestil juho in jajca pri bolnikih potrebnih krepke hrane. Dve majceni kroglici sta nasitili zdravega moža kakor vsa tri navadna dnevna kosila. Ščepec istega semena, strtega v prah, zviša redilnost sleherne jedi za 30'%. Nemška državna bramba je že pričela poskušati Kasperjeve pilule pri prehrani vojaštva.
-o-
Nnjzammivejie vest* «o » \n-.er. Sk*v«»vpw: čitajte zm I
prošnjo na Secretary of Labor. ko prednjačila slavnega junaka
Naj priloži prošnji prepis poročnega lista in dokazilo Vašega ameriškega državljanstva.
Kje naj se vloži prošnja za prvi papir?
VPRAŠANJE: Stanujem V Newark, New Jersey, delam pa v mestju New Ylork. Ali je vseeno, ako si vzamem prvi papir v New Yorku?
ODGOVOR: Ne. Inozemec mora vložiti prošnjo za prvi papir (Declaration of Intention) v lonem kraju, kjer stanuje. Drugače more sodišče proglasiti njegov prvi papir neveljavnim, ko pride cas za naturalizacijo. Tedaj bi bilo treba začeti vse znova. Ker Vaš dom je v New-arku, morate tam zaprositi za prvi papir.
Verncovega romana o 80-dnev-ni vožnji okolo sveta. L. 1929 je nemški zrakoplov "Graf Zeppelin" izvršil vožnjo okolo sveta v 20 dnevih in 4 ura. L. 1931 sta Willie Post in l-Iarold Gatty z aeroplanom preletela Svet v 8 dnevih, 15 ur in 49 min. Ravnokar pa je Willie Post prebil svoj lastni rekord za skoraj en dan manj.
OBISKOVALCI
svetovne razstave, ako kdo želi stanovanje se naj oglasi pri 4 Hochevar, 2309 W. 25th Street, Chicago, Illinois.
POSETNIKT SVETOVNE RAZSTAVE — POZOR!
i Ustavile se v Milwaukee v edinem slovenskem hote Iti, od koder dobite naduličuo železnico v Chi-(cago samo en blok stran.
The GROVE HOTEL in RESTAURANT
FRANK SEDMAK, lastffik
616-618 So. 5th St., Milwaukee, Wis.
Tel. Broadway 5947
Kakovost	Točnost
Poštenost
h. F. lili
— LEKARNA —
Posluje preko 32 let.
2158 West Cermak Rd,
ogel Leavitt Street CHICAGO, IliL. _
PLUMBARSTVO
Mi popravljamo vsa plumbarska iela. — Instaliramo kopalne, umi-valne in kuhinjske sinke, toilete, po tmemi' ceni. — Račune plačujete lahko na ohroke.
Thomas Higgips
PLUMBING. GAS FITTING AND SEWERAGE
Tel. Canal 0610 . CHICAGO, I'LL 2313 So. Oakley avenue,
NA HRANO IN STANOVANJE
sc sprejemajo far.tje in možje za $5.00 na teden. Servira so domača hrana. Vprašajte na upravništvu tega lista.
DR. H. M. WASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt Sl.j Tel. Canal 3317 C111 (i A C. ()
- ^od državne narodne garde v mesto Brownsville, Pa., kjer je vsled nemirov, ki so iz-med 12,000 stavkujočimi premogarji, governor proglasil obsedno stanje.
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. Phone Canal 4611
Na razpolago noe in dan!
— Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitova-nja.— Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.
-lahko pošljete denar v stari kurzu;
kraj po dtievnem
—lahko plačate vaše račune za Ibč in plin;
•—lahko dobite raznovrstne informacijo kot:
—o potovanju v stari kraj, ali kamorkoli, in
—o dobavi povratnega dovoljenja za priti nazaj iz stajega kraja;
—ct dobavi potnih listov, bodisi jugoslovanskih ali ameriških;
—izdplujemo vsa notarska dela za tu in stari kraj, kakor tudi prestave na slovenski in angleški jezik
So priporočamo!
Amerikanski Slovence
Sobota, 12. avgusta 1933^. ^0000<>0<>0<)<»0000^0<»<><>0<»<»000<>000000<>0<>00<»00000<>000000, J
Btrirn i"*®^
Izpod Golice
SLAVKO SAVINŠEK.
Povest z gorenjskih planin
AMERIKANSKI SLOVENEC
š O<>O<>OO^OOO<>O^K>O<><WOO<X><>OOO<M><hx><X>O<>OO<X>OOO<>O<>OO<>C>OO''
čih milijonov itd. Če bi obe državi le del oboroževalnih in v vojaške svrhe porabljenih svot porabile samo za ceste, železnice in druge plodonosne naprave, bi zaposlile vse svoje brezposelneže in odprle vrata nele svojemu kulturnemu razvoju, nego procvitju vsega Podonavja in Balkana in še čez. Naj bi Mussolini le pretehtal do zadnje misli vse ogromne posledice v ta namen prepotrebnih žrtev za lastno svojo domovino, če bi bile revnim množicam Italije odprte poti v ves ogromni svet, ki bi se jim na mah razgrnil, čim bi velikopotezno in z največjo ši-rokogrudnostjo napravil križ čez dosedanjo svojo in vso italijansko imperijalistično politiko ter z Jugoslavijo sklenil tak prijateljski pakt, kot ga je hotel Nitti, brez topov in pušk, brez letal in groženj, bi imeli v rokah ves njegov narod; imel bi srca vseh Slovanov od Urala do Triglava in še čez!
Pobratimija med Romani in Slovani bi bila popolna, nji pa bi sledila še sprava Nemcev Romani in Slovani, ker bi mora-
"O JADRANSKEM PAKTU"
(Konec)
Jadranski pakt zato ne tiče edi-nole dveh, treh držav ob Adriji, tiče vse drpjge, ki so dalje v zaledju prav iz življenjskobitnih razlogov, kar je striktno dokazala ogromna kriza, ki je nastala na tem ozemlju in posredno po cel. Evropi prav radi tega, da je Italija na podlagi londonskega pakta in versajske mirovne pogodbe skušala uničiti drugo Kartagi no — Jugoslavijo, a upropastila pravzaprav najprej sebe in druge, ne da bi dosegla svoj cilj.
Kdor hoče rešiti Evropo, jo pametno in smotrno preuredit, ta naj ne pozabi na Nitti-Pašičev projekt evropske restavracije. Tu pa treba temeljito rešiti eno vprašanje, ki je — slovensko vprašanje v Italiji.
Zakaj brez temeljitih globoko segajočih reparatur si resnično iskrenega, nehinavskega prijateljstva, kot si ga je zamislil Niti, ni možno niti misliti. Da bi fašizem bil danes za tako prijatelstvo sploh sposoben,
to pa resno dvomi vsak razso- lla sama P° sebi navzlic hitle den človek.	rizmu.
i Pa to bi že bila — Panevro-Barikada nezaupanja in krivic. pa> sanje norcey idealistov, ki
Fašizem sploh nima tiste mo- sovražijo norost "velikih" lju-;ralne kvalifikacije, kot so jo di. imeli državniki in politiki Nitti-' Pri sklepanju
jsvega kova! Med njim in Jugoslavijo stoji nepremostljiva barikada, ogromen zid nezaupanja in krivic, ki jih ves slovanski rod na jugu komaj pomni iz dobe najbolj kjrvavjih dni turške groze. Ta zid pa je sezidal fašizem ravno tekom desetih let, kako naj ga čez noč sam — podre ? Bila bi prehuda, prekrvava ironija zgodovine ! Ali pa nepojmljiva neprevidnost jugoslovanske diplomacije, če bi sklepala s fašistično Italijo prijateljski pakt ne glede na vse, kar se je zgodilo izza Nittijevih dni do današnjih skušenj.
Ako bi se pa zgodil ta politični čudež
da bi se z francosko diplomatsko spretnostjo vendarle z Italijo pod Mussolinijevim vodstvom sklenil "jadranski pakt" popolnoma v duhu Nittijevega programa, potem bi to pomenilo za vso Evropo ogromen do biček.
Na mah bi namreč stali ob dejstvu, da bi Italija imela carinsko unijo nele z Jugoslavijo, nego tudi z vso Malo zvezo, kateri bi se brez vseh pomislekov lahko priključile vse one države, ki se danes še kakorkoli p.ornišljajo stopiti v najožjo zvezo z državami Male zveze prav radi dosedanje fašistovske protijugoslovanske politike. Radi ogromnih političnih in gospodarskih koristi, ki bi jih vživala v prvi vrsti Italija sama, če bi Mussolini z Jugoslavijo sklenil "jadranski pakt" na izpopol-* njenem Nittijevem projektu ob asistenci Francije in njenih ogromnih zlatih rezerv ter z blagoslovom Anglije, radi resnične širokopoteznostii take konstruktivne evropske politike bi se danes izplačalo nadkri-liti versajsko mirovno pogodbo in vse dosedanje pakte z najnovejšim londonskim vred!
Zarja nove dobe
Po 15-letnem premirju bi končno dobili oni trajni mir Evrope in ono varnost meja, ki je ne morejo najti razorožitve-ne konference in ne nuditi noben moderen trdnjavski sistem, nobena strateška meja. Koliko bi Italija mogla prihraniti samo pri svojih izdatkih za vojaške namene, koliko tudi Jugoslavija, o tem se da misliti ob mili-jardnih izdatkih obeh držav, izdatkih na račun brezposelnih mas in pomanjkanje trpe-
pakta" gre za sloves in prestiž M,ussolinijev. Tu se izkaže, ali je res državnik nenavadnega formata ali pa le lepo beseden Ialijan Sonninovega kova — brez velikih idej in dejanj za splošno človeško korist.
Pravi fašist po svojem bistvu ne more nikoli biti panevrope* jec in kozmopolit... On ostane vedno in povsod le pristaš So»'
P-
•Tega ' sacro esgoisYfiu
ZAKAJ SO ŽENSKE BREZ ŽEPOV
Oni dan bi bil rad imel od svoje žene pismo, o katerem sem vedel, da ga je ona nekam spravila. Dejala mi je, naj si ga sam poiščem v njeni ročni torbici in storil sem tako. Poleg iskanega pisma pa sem našel v njeni torbici še sledeče predmete : ogledalce, glavnik, škatljico za puder, lipstick, cigaretno dozo, vžigalice, različna pisma, polnilo pero (prazno), svinčnik (brez konice), večje število tramvajskih ivioznih listkov, pol ducata bucik, žepni robec, večje število rokavic (ne na pare), stare račune, zmečkane znamke, aspirin, žepni no-žek (skrhan,) pilo za nohte, etni za očala, lasnice, kuharske recepte, kupone vstop' nic za ^gledališča in kinematografe, več fotografij, stekleni-čici želodčnih kaplic pripravo za krpanje nogavic, denarnico (prazno) in različen kovan denar, raztresen po vsej torbici-— Zdaj vem, zakaj ženske nimajo žepov. Kakšen bi moral biti žep, ki bi spravil vse to vase!
PONESREČENA POLJSKA LETALCA
Harbor Grace, N.F. — Polet preko Atlantika, ki sta ga imela v načrtu ameriško-poljska letalca, brata Benj. in JoS< Adamowicz, se bo znatno zakasnil, ako ne popolnoma opustil, vsled nezgode, ki se je pr'' petila na tukajšnjem letališču-Letalca sta prišla semkaj i0 New Yorka in, ko sta nameravala pristati, je močen veter hipoma zasukal letalo, ki se Je niato zaletelo v neko grmovje ter se znatno poškodovalo. Tudi letalca sta vsled pretresa trpela.
-o-
"Naš list 'Amer. Slovenec' )e trdnjava, ki je ne sme prem«" gati tudi njen najhujši sovražnik, depresija!"-
"Stari me je!"
"Daj, stopiva v hišo, da si oddahneš in poveš, kako je bilo!" povabi Janez in Tine mu sledi. Prav potreben je počitka; vidi se mu, da kuha v njem in da komaj, komaj vleče noge za seboj, od notranje bolesti trpinčen.
Vsi trije v hiši planejo v Tineta, naj pove, kaj je bilo. Tine sede za mizo in pripoveduje: "Starega ni bilo doma, ko sem prišel. Mati so me plašno pogledali, ko sem povedal, po kaj sem prišel. In sem -po očetu povprašal. Lepo so me prosili, naj raje odidem, ker bodo oče zdivjali, če me dobe. Toda nisem se dal odvrniti, ker sem bil sklenil, da se mora stvar končati tako ali tako. V kamri je Mana prosila mater, naj me puste. Tudi Miha je prigovarjal, ki sem mu bil že davi povedal, cla pridem danes in mi je bil obljubil, da bo zame prosil. Tako so se mati udali, čeprav jim je šlo na jok in so vsak čas skrbno pogledovali skozi okno, kdaj pridejo oče domov. Jaz pa sem sedel v kamro k Mani in menila sva se in ugibala, kaj poreko oče. Tudi Mana je trdno verovala, da se bodo oče udali, ker malo srca morajo pa tudi imeti. Ali tako se je razburjala radi vsega tega, da sem res že menil iti in pričakovati Jermana raje zunaj kje in ga na samem zaprositi. V tem pa pridejo mati v kamro in me prosijo, naj grem v hišo, ker gredo oče in bi bil ogenj v strehi takoj, ako me dobe pri Mani. No, res sem jih ubogal, sedel v hiši za mizo in se menil z Miho sem in tja."
Tine preneha za čas in si nemiren gladi lase raz čelo in otipava udarjeno mesto. Pa nadaljuje:
"Oče pridejo v hišo. Takoj, ko me zagledajo, obstoje pri vratih in molče. — 'Dober dan, oče Jermanov,' pravim. — Toda oče drže vrata odprta in mi ne odgovore.
■— Oče, Tine bi vas rad nekaj pobaral, se o-junači Miha. — Nima kaj! odgovore oče. Lahko takoj gre, odkoder je prišel, pristavijo. —
Ne bodi tak, Klemen! pogovarjajo mati in se dvignejo od mize proti njim. — Sem rekel, kar sem rekel! Dvakrat se v mlinu pove! pretrgajo oče materino besedo in ne stopijo od vrat. — Oče Jerman, saj bom koj opravil, samo nečesa bi vas poprosil, jim pravim. — Glej, tule je pustil zidar luknjo, že veš, zakaj — in pokažejo na vrata ter jih še bolj široko odpro. — V meni vre in kipi in planil bi nadnje, da si nisem dopovedoval, da morem samo zlepa kaj doseči. In Mano sem slišal ihteti v kamri, pa sem se premagal."
Zopet preneha Tine in vidi se mu, da ga peče premagovanje še zdaj in da le s težavo pripoveduje o svojem ponižanju.
"Surovina ti taka!" se zgroze Hribarjeva mati in Janez položi pest na mizo, kakor bi stal Jerman poleg njega.
"Dajte, oče Jerman, samo besedico si pustite blizu, potlej grem takoj, poprosim mirno starega. Saj gre za Vašo hčer, za Mano,, ki je bolna! — Radi tebe, bajtar, potepeni! suje stari iz sebe in čutim, kako mi plane kri iz lica. — Ti si mi jo spridil, potepe, ti, da zdaj nori in meni, da umrje brez tebe. —
Hočem mu v besedo. Pa že zazija vame: Kaj še čakaš, ven! — Komaj se krotim, tako mi vre po vsem životu. A še se zmorem in mirno vprašam: Oče, ali mi daste Mano? — ^
Tedaj stari vzkipi. Zaloputi vrata in stopi k meni. Mene vrže kvišku, postavim se pred njega in gledava si iz oči v oči. V lice mi uda-
TISKARNA
Amerikanski Slovenec
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so, se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
DruštvaT— Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da predno oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
ri sapa njegova, ki je dišala po žganju. Dlani mi nehote zlezejo v pest ter moram roki tiščati na hrbtu, da mi v njegovo lice ne planejo.
— Ti, ti, bajtarjev sin, bi jemal mojo hčer za ženo, mojo, gruntarsko hčer berač potepeni! Ali meniš, da je stari Jerman znorel kot ti in deklina? —
Še se premagam ter poprosim: Oče, dajte si k sebi! Usmilite se Mane! — In mati stopijo poleg: Klemen ne bodi tak! Kot se Bog prosi, te prosim, pomisli na hčer! —
Toda stari s komolcem odrine mater, da se opotečejo ob mizo. Tedaj plane Miha pokonci: Oče, matere ne boste suvali! — Kaj, ti negode me boš učilo? Vse vas naženem, vse, tebe pa najprej, berač ciganski, če se mi ne pobereš takoj ! — In ko stojim ter čutim, da mi vre kri v možgane in se mi tema dela pred očmi, še izdavim iz sebe: Oče, dajte, prosim vas!
Takrat v starem zavre. Zgrabi me za prsa, pa me potegne k sebi, da omahnem. A tudi v meni zakipi, roke in rame sunejo predse in stari odleti k peči, da se komaj ujame.
Oče, oče, plane v tistem hipu Mana iz postelje nad očeta. Ozrem se vanjo, ki v tem krikne: Tine! in se kakor divja zažene proti očetu. Hočem zanjo, da jo zadržim, pa mi z vso silo udari nekaj trdega v obraz, da se mi stemni pred očmi in se opotečem k mizi ter sklonim nanjo. Stari me je udaril s hlapcem, ki ga je zgrabil izpod peči."
Tine umolkne in nakloni glavo v dlani. Tako mu je, da bi zajokal od sramu, od jeze in od bolečine.
"Bog nas varuj!" se križajo mati. Še Hribarja dirne: "Nisem mislil, da je tak rokovnjač!"
Tine pa pripoveduje dalje in glas mu trepeta:
"Ko slonim ob mizi in zavest lovim, se me oklene dvoje vročih rok. Mana je skočila k meni. Tine, Tine! slišim njen glas, kakor od nekod iz dalje. In še: ubili ste ga oče, ubili, sram vas bodi! — Slišim jokati na glas mater Jerma-novo. Dvignem se in vidim Jermana, ki sedi na klopi ob peč naslonjen in težko diha. Hlapca drži še vedno v roki."
Tine umolkne in hodi po sapo. Navzoči si niti dihati ne upajo, tako napeto poslušajo.
"Mana se me je še vedno oklepala z rokami," nadaljuje Tine, "in venomer ponavljala: Tine, Tine! ali te boli? — Oče spuste hlapca na tla in vstanejo. Opotekajo se v duri. Potegnem Manini roki od sebe in ji dem: Mana, bolje je, da grem! Sicer se zna zgoditi kaj hujšega. —
Mana pa me znova zgrabi za roko, sili k meni in kliče: Tine, Tine! — Šiloma se ji iztrgam in planem proti vratom. Spotoma zadenem ob Jermana, da se opoteče.
Prokleto! — plane za menoj; ali vidim še, da ga Miha potegne nazaj in posadi na klop. Pred vrati postojim. V ušesih mi bije Manin krik: Tine, Tine! Slišim, kako ji mati prigovarjajo, naj gre nazaj v posteljo, čujem očetovo preklinjanje in ne vzdržim več; kakor pijan omahnem k lesi in se naslonim nanjo, ker se mi od bolečine vrti. Ali še vedno slišim Manin krik: Tine, Tine! Grem dalje, zavijem okrog skednja, še vedno slišim: Tine, Tine!	X
Tinetu privro solze v oči, glas mu umre, glavo, nasloni v dlani, pa se zgrudi v mizo in zaihti kot otrok.
"Tine, nikar, saj se bo na bolje obrnilo!" tolažijo mati. . .
(Dalje prih.)
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST CERMAK RD., CHICAGO, ILL.
" " "
KI JIH IMA V ZALOGI KNJIGARNA AMER. SLOVENEC.
(Z črko —m— zaznamovane igre so samo moške vloge, z črko —ž—, samo ženske vloge; brez vsakega zaznamka so mešane vloge).
ANARHIST, burka v dveh dejanjih (m).................................... 35c
AFRIČANKA, opera v S. dejanjih............................................... 35c
ANDREJ IN NJEGOV ZLOČIN, igrokaz v 3. dejanjih........ 30c
AZAZEL, Iv. Pregelj. Žalna igra v štirih dejanjih.................. 50c
BEDAK PA VLEK, Br. Bevk. Zbirka otroških iger................ SOc
BENEŠKI TRGOVEC, W. Shakespeare. Igrokaz v S. dej. 50c BRATSKI SPOR, Euripides. Starogrška igra v 5. dejanjih.. 60c BURKE IN ŠALJIVI PRIZORI. — Čarodejna brivnica.— Radi nagrade (m). — Čašica kave (ž). — Zaklad (m). —Vedež. — Poboljšana trmoglavka (ž). — Luknja v namiznem prtu (ž). — Ženin Miha (m). — Zamorec (ni). —Junaki (m). — Trije učenjaki (m). — Opeharjeni Zid
(m). — Izgubljena stava (m). —- Čudna kupčija (m)..... 75c
ČAROSTRELEC. Romantična opera v 3. dejanjih.................. 25c
ČE STA DVA. Šala v 1 dejanju.................................................... 35c
DILETANSKI ODER. M. Skrbinšek. Poučna navodila
igralcem .......................................................................................... +5c
DIVJI LOVEC. F. S. Finžgar. Narodni igrokaz s petjem v
4. dejanjih .................................................................................... 35c
DNEVNIK. Veseloigra v 2. dejanjih............................................ 25c
DOM. Janez Jalen. Drama v štirih dejanjih............................... 75c
EDDA. Jos. Weilen. Drama v štirih dejanjih............................ 20c
GLEDALIŠKE IGRICE. — Zdravnikov strežnik. — Sv. Janez Evangelist in ropar. — Prevarani hišnik. — Kon-vencionelne laži. — Prve tri igre za moške, četrta za mešane vloge ...................................................................................... 30°
GOSPA Z MORJA. Henrik Ibsen. Igra v 5. dejanjih............ 75c
JENUFA. Opera iz moravskega kmetskega življenja............ 20c
KAKŠEN GOSPOD — TAK SLUGA. Burka iz vojaškega
življenja v enem dejanju ........................................................ 35c
KAMPOSTELJSKI ROMARJI. Iv. Pregelj. Pevska igra
v 3. dejanjih .............................................................................. 35c
K MAMICI. Slavko Savinšek. Slika otroške ljubezni v 3.
KOLAJNA. Veseloigra v enem dejanju........................................ 30c
KRALJ LEAR. W. Shakespeare. Zaloigra v 5. dejanjih........$1.00
KRALJ MATJAŽ. Mladinski narodni igrokaz s petjem in
plesom v 5. slikah ...................................................................... 25c
KRIVOPRISEŽNIK. Anzengruber. Narodna igra s petjem
v 3. dejanjih (7 slikah) ............................................................ 75c
LAŽIZDRAVNIKA. Burka v 2 dejanjih. — Trije tički. Burka v 2. dejanjih ............................................................................ l^c
LJUBOSUMNOST. Lad. Novak. Veseloigra v 1 dejanju.... 45c LJUDSKI ODER. 1. zvezek; Lovski tat. Ljudska igra v 5.
dejanjih. — Erazem Predjamski (m). Igra v 5. dej......... 70c
LOKALNA ŽELEZNICA. Komedija v treh dejanjih............ 45c
LUMPACIJ VAGABUND. Čarobna predstava v 6. dej..... 45c
MARIJA STUART. Fr. Schiller. Tragedija v 5. dejanjih.... 75c MATI SVETEGA ' VESELJA. Silv. Sardenko. Skrivnost
vstajenja v S. dramatiskih slikah ........................................ 50c
MEFISTOFELES. Opera v 4. dejanjih .................................... 20c
MIKLAVŽ PRIHAJA. Dr. Iv. Lah. Trije prizori.................. 35c
MIKLOVA ZALA. M. Bajuk. Igra v 5. dejanjih.................... 60c
MLINAR IN NJEGOVA HČI. Ljudska igra v S dejanjih.. 45c MODRA PTICA. M. Maeterlinek. Čarobna pravljica v 6.
dejanjih (12 slikah) .................................................................. 50c
NA KRIVIH POTIH (ž). Igra v petih dejanjih.................... 20c
NEDELJSKE URE NA DRUŠTV. ODRIH. Silv. Sardenko .............................................................................................. 50c
1.	Nevesta z Libanona. 3 dramatske slike.
2.	Ženin iz'Nazareta. Slavospev v dram. prizorih.
3.	Selški angel. Igra v 2. dejanjih (ž).
4.	Dve prerokinji. Dramska silhueta (ž).
NIŽAVA. Muzikalna drama s predigro v 2. dejanjih................ 20c
NOČ NA HMELNIKU. Dr. Lah. Igra v 3. dejanjih................ 30c
OKRUTNA ŠALA. Igra v štirih dejanjih.................................... 75c
OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAŠČAKA. Veseloigra v
1 dejanju ............!........................................................................... 40c
ORLIČI IN DRUGI TIČI. Igra za mladino v 3. dejanjih.... 5c
OTROŠKI ODER. Igrice za mladino........................................ 40c
PALČEK POTEP. A. Pajme. Pravljična igra v 3. dejanjih 25c PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE. Pav. Golia. Božična povest v 4. slikah ................................................................ SOc
PIKOVA DAMA. Opera v 3. dejanjih in 7 slikah.................. 25c
PEG, SRČEK MOJ. Veseloigra v treh dejanjih...................... 60c
POLJUB. Prostonarodna opera v 2. dejanjih............................ 20c
POTOPLJENI ZVON. Dramatska bajka v 5. dejanjih........ 75c
PRECIJOZA. Igrokaz v 4. dejanjih............................................ lSc
PROSLAVA SV. CIRILA IN METODA. — Modrost, (m). Prizor iz Cirilove mladosti. — Smrt sv. Cirila, bla-govestnika. (m). — Domov, (ž) Dramatska slika v
enem dejanju .............................................................................. 50c
PUŠČAVNIKOV ZVONČEK. Komična opera v 3. dej..... 25c
RADI OREHA. Ljudska igra v 3. dejanjih .............................. 35c
REVČEK ANDREJČEK. Ljudska igra v 5. dejanjih............ 45c
RODOLJUB IZ AMERIKE. Veseloigra s petjem v 3. dej. 40c
VRTINEC. Janez Žagar. Drama v 3. dejanjih.......................... 70c
ZAKLETI GRAD. Romantična igra v petih dejanjih............ 75c
ZAPRAVLJIVEC. Čarobna pravljica v treh dejanjih............ 45c
ZA NOVI ROD. Stanko Majcem. Tri enodejanke. — Profesor Gradnik (m). — Knjigovodja Hostnik (m). — Zamorka ........................................................................................ 45c
ZBIRKA LJUDSKIH IQER.
2.	snopič. — Vedeževalka (m). — Kmet Herod (m). — Zupan Sardamski (m). — Jeza nad petelinom in kes (ž). 30c
3.	snopič. — Mlini pod zemljo {m). — 7. in 8. snopič. — Sinovo maščevanje ali Spoštuj očeta (m). — Za letovišče (m). — Občinski tepček (m). — Dve materi (ž). — Než-ka z Bleda (ž). — Najdena hči (ž). — Napevi k igram: Pesem Olge. — Pesem angelov. — Pesem žanjic. — Z grada doli. — Zvonovi pritrkavajo. — Cigan je zmaknil klarijent. — Pesem z vrh ->ra odmeva. — Pozdravljamo te srce blago .......................................................................... 50c
9.	snopič. — Na betlehemskih poljanah (m). — Kazen ne izostane (m). — Očetova kletev (m). — Čašica kave (ž). 30c
10.	snopič. — Fernando, strah Avstrije (m). — Rdeči nosovi (m). — Zdaj gre sem, zdaj pa tja (m). — Poštna skrivnost ali začarano pismo (m). — Strahovi (ž)......... 30c
12.	snopič. — Izgubljeni sin (m). V ječi (m). — Pastirci
in kralj (m). — Ljudmila (ž). — Planšarica (ž)................ 30c
13.	snopič. — Vestalka (ž). — Smrt Marije Device (ž). Marijin otrok (ž)....................................................................... 30c
14.	snopič. — Sv. Boštjan (m). — Junaška deklica (ž).
— Materin blagoslov (za mladino) ........................................ 30c
15.	snopič. — Turki pred Dunajem (m). — Fabijola in Neža (ž) ........................................................................................ 30c
16.	snopič. — Mojstra Kržišnika božični večer (m). — Svojeglavna Minka (ž) ............................................................ 30c
17.	snopič. — Dimež, strah kranjske dežele (m). — Oh,
ta Polona (ž). — Prisiljen stan ie zaničevan (ž)............. 30c
Naročilom je priložiti denar, Dodisi v gotovini. Money Ordru, bančnem draftu ali v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine proste. Vsa naročila pošljite na: