STKV.—NUMBER 116 IU., pondeljek, 18. maja (May 18), 1925. KJE SO OTROCI SE VARNI PRED Mil? Tako jt isjavll v parlamentu, ko jo bila sprejeta volilna pravica aa Ion« t občInah.JMumcrftnl tiran«. Prohibicija in "butlegaraka" konvencija^ Kampanja proti proizvodom Iz kaznilnic je v tiru. Francija mora plačati dolgove ne iati način kakor Anglija, pravi Coolidge. Znanstveniki se pripravljajo na bitko v Tennesseeju. Legialature ao sprejele 11,000 novih poetav. Katoliški časnikar priporoča šolt žuraalizem. Po svetu. Francoski delavci so proti vojni v Maroku. Mussolini izjavil, da bo Italijo mobilizirala tudi šene v bodoči vojni. Generalna stavka na Danskem. 42 rudarjev ubitih pri ras-strelbi pod zemljo v Porurju, Nemčija. Is Belgrads javljajo o novem nameravanem atentatu na kralja Alekaandra. Vse ssvezniške vlade, kl dolgujejo Ameriki, so dobile terjetve-no noto. ameriška delavska federacija zahteva reforme v tem oziru. Biew Yerk, N. Y. — Ena leti-WU ki je v Združenih dršavah vedno bogata, ae je tudi letos Ifmro obnesla. Legislature v posameznih državah ao sopet sijajno obrodile. Sprejele eo — kakor ponoča National Industrial Council — celih 11.000 novih postav. Coumil bridko toži. da al kampanja "manj novih zakonov In več razumevanja starih postav" prav aič zalegla. DeAe-la je poplavljena ln več razumevanja starih postav" prav nič zalegla. Dežela je poplavljena s mmni in šiv človek no ve, kam %l grenil, da bi ne prelomil kake Produkti is kamHnlr naj ne pri- kajaje aa javni trg. - Weahington, D. C. — Zadnja seja eksekutivnega sveta Ameriške delavske federacije ni le sklenila, da m naj oživi kampar nja m pridobivanje novih članov po vsej deželi, ampak je izdala tudi podroben načrt se kampanjo proti produktom is kaznilnic. Izdelala se je zakonska predloga, ki se predloži raznim državnim zbornicam, da jo sprejmejo in vzakonijo. Ta postava določa, da kaznenrf izdelujejo le take, produkte, ki se doptavijo raznim državnim departmentom državne vlade, njenim napravam, ali državnim političnim divizijam kot na pr. okrajem, mestom in vasem. Produkti iz kaznilnic se ne sttlejo prodajati na javnem trgu. Poleg bo kongresu predložena predloga, kl določa, da se lcaznll-nlšld produkti Iz ene države ne morejo poslati v drugo državo. To pomeni, ako katera država ne [bo hotela sprejeti postave, ki odpravijo produkcijo v kaznilnicah jza javni trg, da se bodo morali [produkti iz kaznilnic ragpečati v tisti državi, v katerih eo kaznilnice s produkcijo za javni trg. Skrajni čas je že, da države sprejmejo tako postavo. 2 njo se strinjajo tudi socislisti In socia-istka Kate Richarda OTUfS p »arbarake šikane za kasnance v Jetnišnicah li) kaznilnicah. Veš isoč kasnencevdela za takozva-ni trust za razpečevanje produktov iz kaznilnic. Posebno se o vrši v južnih in centralnih dr-iavah. Zakupniki streme po vedlo večjem profitu in priganjajo taznence k največjemu naporu ri delu. Dogodi se, da morajo kasnenci celo delsti, kadar so bolni. Ti produkti iz kaznilnic delajo veliko konkurenco prostim de-svdem. Zakupniki plačajo samo en dolar na dan m kaznenca,. ki dela pri šivalnem stroju, medtem ko plača privatni podjetnik let dolarjev. Ti zakupniki grade tudi tovarne zunaj kaznilnic, v caterih. ponujajo kaznencem de-o m sramotno nizko mezdo, ko bo prestali kazen. Organizirano delavstvo bo podpiralo to predlogo v vseh drfa-vah in potrudilo se bo, da postane poetava Zakupniki bodo seveda imeli svoje parlamentarne za-kulisnike, ki bodo sa kulisami delali zs odklonitev te predloge. Znanstveniki mobilizirajo svoje sile, ds skusijo Bryanovo o-fensivo proti svobodi pouka In . New York, N. Y. — American Civ4! Llberty Union, katera vodi obrambno akcijo v sadevi profesorja * Scopesa iz Daytona» znanstvenikov široro Ameriko, Aa so pripravljeni sodelovati v prid Scopeeu. Mnogi odlični ameriški učenjaki, katerih imena so znana po vsem svetu, so sporočl-1, da toplo odobravajo akcijo U-nije, ki Je sklenila tirati tenne-siški proces pred najvišjo sodišče v svrho, da se razveljavi kot neustaven, ker krši točim O svobodi govora. Razni učenjaki so obljubili nastopiti kot priČS v interesu Scopeea in drugi pošljejo denar za pokritje stroškov. Obravnava proti profesorju Scope-su se bo vršila enkrat v avgustu. Previdsnes, R. 1. — Vprašanje, katerega je 14. maja sestavil vseučiliščnik Georgs L. Časi-dy ns forumu tuksjšnje Brown univerze WIUiamu J. Bryanu, ki je govoril dijakom o pomenu biblijo in pobijal dejstva tvoludje, se glasi: "Ali ni mogoče, da sa Is filozofije, kl temelji na sprajetju novega naziranja o Izvoru Hove-ka, to Je na evoluciji, porod! nova in fina Ideja, ki bo stremela za tem, da si človek a pomočjo znanstva razvije nebom aa zemlji? Ali ni taka lepa Ideja vredna, da proizvede boljšo (n plemenitejšo moralo r . Bryen — kot je bilo «a poro-Čano — ni hotel odgovoriti na to vprašanje, marveč m ja a Sarkastično opazko umaknil a odra, nakar so ga dijaki Izžvlžgali. Dragulje, katere js Moskva, 16. maja. — Sovjetska vlada je sklenila terjati Ju-goslsvijo, naj povrne dragulje ln zlatnino, katero ja gen« ral In ba rtm Peter Vrangel, vodja bele armade ne Krimo, odnesel ls Rusije, ko je s svojimi rssbltimi četami pobegnil v Jugoslavijo. TRUE LETALCI ZGORELI. Treeton, 'ft* - Lloyd L. Hefllng. mre. Harrjr Olbeon in Floyd Eakins eo zgoreli, ko je telebnilo na tla letalo, s katerim so ee dvignili v zračna višav«. Lloyd Hefllng je bil pilot. Oibso-nove In Eakins sta pe bila pase-žlrja. ____ 11 doMli Hihilin ns/* ) Toki jo. 16. majs. — Popolne DEVETNAJ8TLETNO DEKLE USTRELILO 8VOJBOA OCMA. Nastavila mu je dvacevks odza St Leula, Mo. — Katoliško Čaaopisje v Ameriki mere biti žolto in sensacijonalno kakor je drugo. Imeti mora kričeče naslove in "istrssti življenje is ljudi". Tako je svetoval rev. J. W. Smith. urednik "Cetholic Register je" v Denverju, urednikom katoliških listov m tukajšnji konferenci Katoliške časnikarske svese v Združenih državah In Kanadi. "Kadar pride do žurnalizma. sem jaz šolt od pet do glave In storil bom vse. de razburim ljudi do ekrajnostl, Izvzemši da Jih ________^k« u Pittabarg, Kam. — 27-letni Audi«* Faucett is Midwa?Ja J« mM ne stolu In čital is nekog« magasina. ko m je priplazila za njim njegova 19-letna pastorka Minnie Daviš s dvocovko la sprožila ono cev. Peueett m jo zgrudil mrtev m tla. morilka je pa mirno čakala, da je ponjo prišel šerifov deputij Roee Jane*. Morilka nI kazala prav nobenegs kesa In je bile eelo samovoljna, ko je izvedela, da je mrtev. Mrtvi ljudje namreč m govor« Mlada morilka pdaoveduj*. da jo je očem prHepal laaal la da jI jo storil silo. Morilke m od* vedU v zapor v Oiraid. _ . p P R O SVE #T HTTfl fLOVENHE NARODNE PODPORNE JEDNOTI MBMI LASTNINA S LOTI Cm oicImot po doforom. Rokopisi w m vračajo. Maroteina: Zadinjane drtara (iim Chfcofo) $640 m Uto. J8J0 M pot leta ln %\2b ta tri maaoea; Chieago to Cioaro ffje m'loto, fSJS M pol lato, |1 JU so tri m*a«ca. to so tootooaaoMtoo $ŠM. so tso, kor haa stik s -PROSVET A* 1657-51 So, LmSola A -THE ENLIGHTENMENT . Orgaa of t ko Slovoalc NoUomI BaoafU ■ Owmti Sv tSo Sobaaription jmri Chicafo $«.60, and f II I "ME H •fTfc. FEDEI UNION LABEL APPUED FOR Doto* a aklapajs a. __So vaai i« a te« da ao vaai m ootoal Ost (April $$.19t$) iwntoio ALI BO PRIVATNI INTERESI IN PRIVILB6UI ZMOŽNI UPRAVLJATI 2ELEZNICE? Kdor pszno Atudira to \T>raftanje, pride do zaklju&a, da niso! Ko je inženir Plumb predložil javnosti svoj načrt sa nacionalizacijo ameriških železnic, so veliki dnevniki in drugi nauzdani časniki zakričali na ves glas, da se to eme zgoditi, ker so privatni interesi zmožnejfti upravljali železnice kot javni funkcijonarji. Kesnica je, da so privatni interesi potegnili iz ameriških železnic lepe miljone dolarjev in jih razdelili med sabo. Toda poglejmo, na kakšen način se je to zgodilo, in takoj'bomo na jasnem glede sposobnosti in zmožnosti privatnih interesov in privilegijev. D. F. McGowan, odvetnik za gozdno službo Združenih držav, je pred kongresnim izpraševalnim in preizko-valnim odsekom dognal, na kakšen način so železniški magnati prišli do miljonov. j Slo se je namreč za Northern Pacific železnico in svet, ki ga je prejela ta družba zastonj od vlade, da zgradi železnico, ki pa ni izvršila pogodbe in zahteva zopet še drug svet McGowan je dokazal, d&Sje ta železniška družba prejela za svet, ki ga je dpbila zastonj, a ga je prodala, že sto štiri in trideset miljonov dolarjev. Vlada ji je dala ta svet, da krije z njim stroške za gradnjo železnice. Mc Gowan pa pravi, da je gradnja železnice aktualno stala le sedemdeset miljonov dolarjev. Ta železniška družba, ki je tako gospodarila, zahteva zdaj, da se vozaina na nji tako poviša, da bodo njene delnice nosile po 5>/i odstotkov dividende. • • Kanadska pacifična železniška družba pokazuje, da ne zna voditi nič bolje gospodarstvo. Tudi ta družba je pod kontrolo privatnih interesov,in privilegijev. Od kanadskega ljudstva je prejela več ko eden in trideset miljonov akrov sveta. Prodala je približno pet in dvajaet miljonov akrov sveta za sto devetdeset miljonov dolarjev. Od te vsote je porabila za gradnjo železnice le okrog ato osem miljonov dolarjev. Tako si ji ni bilo treba izposoditi tega denarja. Wall Street računi, da si je družba prihranila samo na obrestih štiri miljone dolarjev, ker ji ni bilo treba si izposoditi denarja. AH bo to mogoče mižalo vozninoT Nikakor ne t Dividenda po 10 od sto, ki se izplačuje od leta 1011, bi ae težko izplačevala nepretrgoma ako bi se ne znižali stroški s financiranjem kapitala z denarjem od prodaje zemljišč, ki je bilo darilo kompaitiji." Delničarji ao prejeli od prodaje zemljišč $7,808,600 v gotovini kot izplačane dividende. Kompanija ima še svet, ki ga cenijo na 1^7,084,203. Delničarji so dozdaj prejeli 260 odstotkov od njih originalnih vlog. Da, zemljiščna darila železniškim družbam jo obogatela Hillae, Goulde, Harrimane in druge. Zapianiki v zemljiščnem uradu v Waehingtonu pripovedujejo, da je kongres podaril železniškim družbam približno $197,-000,000 akrov sveta ali 296^75 štir jaških milj aa gradnjo železnic. Ta avet je Uko velik, da pokrije veo Novo Anglijo, poleg pa še države New torjc, New Jersey, Dela\vare, Pennaylvania, Ohio, Indiana in Blineia. V letu 1914 je zemljiščni biro poročal, da železniške družbe Northern Pacific, Southern Pacific in Santa Fe ie laatu-jejo 38,500,000 akrov sveta, dasiravno so prodale ogromna zemljišča lesnim družbam, bakrenim kompanijam in drugim manjšim kupcem.. ' ^ Te železniške družbe so plačale dividende svojim delničarjem takole: Northern Pacific 165 odstotkov od leta 1809; Southern Pacific 118 odatotkov od leU 1906 in Hanta Fe 1S6 odstotkov od leta 1901. Ampak pravi miljoni so odšli v modne blagajne finančnikov s pomočjo finančnega tangi! ran ja, ki tvori pomnik v zgodnji zgodovini železnic. Tako iatfedata tista sponobnoet in zmoinoat privatnih interesov tn privilegijev pri upravi železnic, katerima ao peli slavo veliki dnevniki in nauzdani časniki. Treba jegsgMati le v zgodovino železnic in pred nami se raavije prava slika o zmožnostih In privatnih intlfTIeov in privilegijev. u* . ^idLd i*11, M. J V prsvnem pogledu izplačujejo na podlagi pogodbe. Pogodba je pismeni ali uatmeni dogovor med osebo, ki naj pisča mezdo, oziroma njegovim zastopnikom in osebo,/ki naj izvrši gotovo delo. V vseh sporih, ki so tičejo mezde, treba ozirati se na to izvirno pogodbo, d* m> v Idi. kaj je bilo pogojeno. Radi V*a je največje važnosti, da delavec, ko se dogovori za delo, razume dobro vse pogoje, pod katerimi je vstopil v dogovor. Naj pripomnimo pri tem, da ustmena pogodba je navadno ravno tako dobra kot pismena. ] Človek, ki ae zaveže delati za drugega naj zlasti pazi na to, koliko denarja naj se mu izplača, kako delo mu je storiti koli' ho Časa mora delati in vsak pogoj, ki utegna biti ljen k njegovi službi. De&riec naj gleda na to, da ti je popolnoma na jaanem z delodajalcem glede svojih pravfc in glade tega, kaj naj ie zgodi, ke se dogovor konča. Ako razumeipo vse t e stvari pri »umem začetku, bo veliko manj zmede ia sitnosti ksaneje. Vprašanje, koliko naj znaša plača, je velike važnosti. Pri tem igrajo dostikrat vloflp posebni državni zakoni, kakor ft»di pravilu delavske unije, ki zahtevajo gotovo vsoto ia gotovo kvalifikacijo za vrsto dela, za katero se delavec udiaja. Treba tudi rešiti vpraianje, da ii gre za delo na čas ali na komad, da li gre sa delo po dnevu ali po noči. Glede vseh teh stvari si mora biti vsakdo popolnoma na jasnem, toliko delavec, kolikor delodajalec. Ako si človek vzame malo časa, da mu pravnik ^li društvo sa pravno pomoč to razjasni, si u-tegne kasneje prištediti velike zamude in otntfti. , Dokler gre delo gladko naprej in ne nastanejo nikaka nespo-razumljenja.Sje prav lahko razumljivo, «da delavec utegne smatrati pravna vprašanja kot sitnarijo. Ali čim nastanejo težave, on hoče vedeti, da li je pravica na njegovi.strani. Utegne sastatj spor radi slabo izvršenega dela, radi razbitega ali zgubljenega orodja, radi časa, odvzetega od dela, radi Števila delovnih ur ali radi delavčeve nezadovoljnosti s takim delom, V vsakem slučaju treba določiti, kake pravice imata obe stranki. Nelja-teri izmed problemov so: 1) Ali mora delavec plačati materijal, ki ga je pokvaril vsled nemarnosti? ■ 12) Kako odpoved mora dati delavec ali delodajalec, predno se pogodba razveljavi? 8) V koliko sme delavec biti nepokoren ukazom delodajaloa? Nemogoče je dajati točen od govor na ta vprašanja. Vse je odvisno od ugovora asd strankami in lokalnih razmer. Dostiksat mora delavec plačati za razbite stvari. V mnogih slučaiih ni tre* ba nUtake odpovedi oziroma znanila, da hoče ena izmed strank končati pogodbo. Ali Večinoma mora delodajalec, aty) odpusti svojega delojemalca brez prejšnje odpovedi, pokazati razlog, zakaj je to storil, ali pa plačati delavca sa ostali del časa. do katerega je bil najet V splet-nem tqdi velja pravilo, da, ako delojemalec odpusti svojo sluibo tuv/. prejšnje odpovedi, ne mora dobiti polne plače, daal v nekaterih slučajih on mora dobiti plačo sa šaa, kolikor je delal. |TI primeri pokazpjejo, kako važno je, da ee is samega z ka dobre rasumejo pogoji, pod katerimi kdo dela. Nemogoče bi bilo v članku odgovoriti na vea ■tprašanja. Primeren korak je vprašati kom pet.'ht nogo pravnika ali društvo sa plačno pravno pomoč (legal aid soctoty), da objaani delavske zakone o meadnih terjatvah, ki se naneiaie aa tičal slučaj. Kaj pa je storiti, afcsdetodajk-lee ae plača mezde? Ako je krivda aa strani delavoa, je malo kar ee da storiti Ako pe je krivda na strani delojemalca, i-ma dslavec razna sredstva sa razpolago, da si zagotovi plačilo. Prvi primerni korak je iti k delodajalcu. terjat deaar in. ako noče plačati, vprašati sa razlog Dostikrat ee zgodi, da ee v ooebnem razgovoru noeporazumljonja po rajrnajo in delojemalec dobi kar mu gre. Mnogi delavci mislijo, da je te potrata čaaa in ned<»t^ je to rea, ali navsezadnje je vendar boljše, da se spor po mogočnosti poravna takoj. Zamuda, stroški in zguba časa, ki sledijo, ako se dolg iztirjen potom sodišča, so stvari, ki jih je treba pomisliti in ki govorijo v prid hitri poravnavi. Ako pa osebno terjanje ne prinese plačila, treba potem storitf nadaljne korake. Način je odvisen, v glavnem od zakonov do-ttčne države. V nekaterih drža- Brrr, vae je židovsko! Kadar hočejo neti gospodje nasprotniki prav zaaišljivo pokazati s prstom aa eodallete, evobodomialece in znanstvene resnice, tedaj navadno krokne-jo: židovski socialisti, židovski _ __ brezvestnih'Vse*' kar sovražijo, vah obstojajo razsodišča, mbeV-U*™ J* Vdovsko; vse izvira iz li- na sodišča in as* ti na sodišča, kjer se spori glede mezde obravnavajo hitro, brez velikih otroške* in zadovoljivo. V drugih državah Imajo delovni poverjeniki (Labor Commissioners) oblast poravnati take spore. Zopet v drugih državah se obrniti na redno civilno sodišče. Prvi problem za prizadetega delavca je torej, da najde, kakšen zakon velja v njegovi državi oziroma mestu in kara naj se obrne. Odvetnik ali društvo aa pravno pomoč mu to pove. Ali, kakor rečeno, najboljše je, da človek poprej poskusi priti mirnim potom do plačila. Radi primera hočemo tu navesti nekatere države ia omeniti, da li velja v isti kak posebni zakon glede izterjanja mezd, da 11 tam obstoja kaka posebna državna oblast, ki pomaga delavou izterjaj dolžno mu mezdo, in kam naj se prizadeti delavec lahko obrne za brezplačno informacijo. Spl6h naj se delavec zanašale na nsevet odvetnika, oziroma pravne organizacije, ki pozna pravni lekrv4oUčni državi. . Callfornia. Ima pdseben zakon glede izterjanja mezd. Obstoja tudi. posebna državna, oblsšt — State Labor Commiasioner — ki pomaga pri izterjanju. Za brezplačne informacije treba se obrniti ns isto ali pa na društvo za prav4m pomoč (Legal Aid Socie-ties) v San. Francisco, Long Beaeh, San Diego in Los Ange- Connecticut. Po tamošnjem državnem zakonu se neplačilo mezd'smatra v nekaterih slučajih kot zločin. Društva za pravno ppmoč sta v Bridgeportu in Harjtfordu. Illinois. V nekaterih slučajih zakon določa globo, ako delodajalec, ne plača mezde: tudi odvetniški stroški za izterjanje mezd so po zakonu urejeni. Društev za pravno pomčČ je v Chicagu in v veČini drugih mest. Michlgaa. Tu ni posebnih zako-konov in posebnih državnih oblasti v tem pogledu. Informacije se lahko dobijo od društev za pravno pomoč v Detroitu, Grand Rapidsu, Lansingu in Pontiacu. Minnesota. Terjatve pod $76 se lakko predložijo poHebnemu spravnemu sodišču (Conciliation Court). Društva za pravno pomoč so v Duluihu, St. Paulu In Mlasoari. Ni posebnih zakonov. DriaVni komisar lahko nastopa kot razsodnik, ali on ne mora isailiti izvrševanje svojih! razsodb. Društvi za pravno pomoč sta v St. Louisu in Kansas Cityju. BH^H New Jereey. NI posebnih za-kongv, ni posebne državne oblasti v tem pogledu. Društva za pravno pomoč so v Hobokenu, Jersey Cityju in Newarku. New York. Zakon vpeevišqje kriminalno poetopanje, ko je pravda končala in se je poHku.silo dobiti denar potom civilno-prav-nega, postopanja. Društva za pravno pomoč se nahajajo v sledečih mestih: A!bany^ Buffslo, New York, Brooklyn. Schenecta-dy in Yonkera. Pennsylvanla. NI posebnih zakonov v tem pogledu. Društva sa pravno pomoč eo v Phlladel-phiji, Pittsburghu, Readingu. Scrantonu, Wllkesbarru in Har-riMburgu. Wieeenaln. Zakoni označujejo neplačilo mezd v nekaterih slučajih kot ksseaski prestopek. Društvo sa pravno pomoč se nahaja v Mi!waukeeju.—F. L. I. R dov. Ponatis ve besede v g. Trunk šel SU v vas? B Stavil »ledena dovBtva. G. Trunk se je enkrat zatekel k Brisbanu za pomoč, da pobije naše argumente o kontroli poro- je celo Brtobane-u^Kaj če M t k Briaba- te dni za-dekanu Ingu iz Londona; ki je posetil A-gieriko in napadel Žide: 'Od česa pa vi živite? Mar mislite, da bf bil kdaj kak dekan krftčanake cerkve sv. Pavla v Londonu, če bi ne bilo Židov? Kje, mislite, se je kristjanstvo začelo? Katere narodnosti so bili aposteljni in Kristusova mati?" K temu Brisban* pristavlja: "Previdnost (Providence), ki je poslala na svet vero, v katero verujete, ali bolje: v katero NE verujete, je imela ves svet na razpolago. Kako je to, da je izbrala deželo, v kateri so živeli Judje?" Brisbane hoče s tem povedati, da se je krščanstvo rodilo iz ži-dovstva. Upam, da Trunk ne bo smatral, da zagovarjam židovske kapitaliste In židovske ode-rphe sploh. a o o To je tudi amerikanlzem. Dnevrja vest: Američan John Cownie iz Des Moinesa, Iowa, je segel v roko angleškemu kralju, ko je posetil Londoh. Nato je izjavil: "Zdaj sem srečen. Segel sem v roko Jacku Dempseyu in angleškemu kralju". 0 O O a Marz gre v Rim. Dr. Mane, poraženi kandidat za predsednika nemške republike, ki je po volitvah laskavo čestital Hindenburgu na zmagi, je odpotoval na čelu čete nemških svetoletnih romarjev v Rim. Vprašal bo svetega očeta za po-jaaailo, da li je Herr von Gott že priznal nemško republiko ali je Še s Hohenzollernom. f o o i. Zopet simptom krščaaake ljubezni. Cenjeni K. T. B.1 Pojasni mi, j se duhovni grdo gledajo ed seboj. 2e davno je tega, ko sem imel opravek a poljskim duhovnom. Vprašal me je, kam hodim k maši. Ko sem rekel, da v angleško cerkev, je dejal: "Zakaj podpirate cerkev, katere župnik je skoraj milijonar? Pridite rajši v našo cerkev." To mi je dalo mieliti. Ali ni to vee skupaj business — ekonomske razmere? Radovednež iz Bellai-ra, O. H4JA Cenjeni 2arkomet! Morda ti je znano, da že gramofoni j.i, jo po HolmeH ave., kjer se delaj« priprave za semenj. Da ps U „ bisk velik, bi bilo dobro obvesti" ti publiko, da bo na razpolag,, poseben šotor, v katerem Ishko vsakdo hitro obogati. Tak Mor je bil na zadnjim semnju v spo. razumu z roko pravice. Za one ki so delali štiri dni v korist do! ma, je |» bila določena posebna nagrada— belina. — trikjard-slca kiobučama. -t V o e o ■ »:•1 ^^^ te V Ameriki imamo žganj.v , vojno. Prezident Kulič je |*;*ia) bojno mornarico nad žganjaj sko floto V vzhodnih vodah. | zakaj ni Šla v ligo narodov! Cemu bi o-Šnopeani tujci vtikali svoje prste v naše lepe puritanake vojne ' .. a o o ; Mlnd vour own busine^ Ce bi se urednik Glasila K S. K. J. malo manj brigal za pravila S. N. P. J., bi bil mogoče mlaj-ši polica Nas ne briga, v kakem duhu piše Glaailo K. S. K. J. niti nas ae zanimajo pravila, ki silijo cla-ne k spovedi. aaa . Dogodek ftt 74. ' Pred okrog dvajsetimi leti je bil misijon pri sv. Mihelu. V šoli — bilo mi je nekaj čez 10 let -nam je kaplan ukazal, da moramo iti vsi k spovedi. Spovedov&l nas je duhoven iz Trnova. Ko je odpri linico, "so se zasvetile krvave oči in iz nJega je dišalo kakor iz soda, da mi je skoraj slabo prišlo.^Povedal mu sem, kar aem v^del,' ali njemu ni bilo dovolj. Vprašal me je, kaj delamo na paši. Odgovoril sem, da krave čuvamo in "kozo" bijemo. Kaj pa deklice? Zopet mu pojasnim, da smo sami de£ki na paši. Ce pa katera punca pride vmes, mora ona največ "kozo past". Tedaj je začel izpreševati o stvareh, o katerih nisem takrat še prav nič vedel. Nekaj čaaa sem zanikal, ko ps sem videl, da na vsak način moram biti kriv, sem mu na vse pritrdil, samo da je bilo prej koneci — Nekaj dni pozneje smo dečki začeli deklice nadlegovati. Punce so naa hitro zatožile kaplanu v šoli. Kaplan nam je navil ušesa in potem nas Je vprašal, kje smo se to naučili. Odgovorili nno soglasno: Gospod iz Trnove! — Leo fttovanja, So. Dayton, Nv Y. ooo Kdo ste? Kolikrat moram Še povedati, da kdor mi ne naznani svojega imena in naslova, ne ame pričakovati, da bo njegov prispevek objavljen v 2arkometu? Kdor noče dati imena v javnost, lahko pove, toda jaz moram vedeti, kdo piše. K. T. & sopisi in revije. Knjige so slovenske in angleške od najboljših pisateljev. Kdor želi poetati član "Ljudske knjižnice", lahko postane, plača samo par centov mesečno. Knjige se izposojujejo tudi nečlanom proti mali odškodnini. Knjige se izdajajo dvakrat na teden, in sicer: V sredo od sod mih do devetih zvečer in ob nedeljah od devetih do enajstih pradpoldne na 1281 — 10. cesta, vogal Alabama ave. Ljubitelji dobrega čtiva, izrabite ugodno priliko in izpolnite si znanje a knjigami in časopisi, kar vam ae bo nikdar žal. V zn nju je moč. Za ljudako knjižnico SLIKE IZ NASELBIN Shehovgan, Wto. — Citiuj m je pot do izobrazbe. Kolikokrat ae ljudem priporočajo, naj naročajo dobre knjige in časopise ter jih čitajo, vendar uspeh še nI povoljen. Glavni vzrok je največkrat. ker nI denarja, da bi naročili knjigo In časopis. Da bo vsakemu, kdor rad Čita in ai Seli ispopolniti svoje zna- ./.S* ^anovil Mine. ao uatanovili 7. decembra . ' JUd>kaily Newsa' v v nedeljski izdaji Daily Tribuni poročilo o "butle-ki" konvendii, ki se vršila v hebinsonu v državi Ki^ises. tej konvenciji je bilo petde-tihoUpcev z opojnimi pija-L iz okrajev centralnega V teh okrajih niao na-tujtzemcl, ampak tam bl-domačini, ki lahko gledajo Seč generacij nazaj. Okrog ■t let je prohibicija pri-■ustavno v drŽavi Kanaas. teh dolgih letih pa "butle-otxiržavajo konvencijo, zastopniki kakšno druge Jjjie trgovine, obrti ali indu- Lfnrieo takih dogodkov ae ve-^judi vpraša samega sebe je bila prohibicija v Kan-gprejeta: Ali zaradi tega, > ljudstvo odvadi Uživanja jnih pijač, ali mar zaradi te-da lahko drzni ljudje vodijo stilno trgovino in tako Širijo opcijo in izpodkopavaja mo- lones pravi, da je bil edini čaa-imki igrače valeč, kateremu »Jo dovoljeno prisostvovati "butlegarski" konvenciji, ki i:yival k dnevnemu redu ne-fagoner, izkaznice delegatov pa pregledal kot tajnik neki iminger. 'Butlegarji so se razgovarja-cenah za žganje, o razpoši-tvah in metodah, kako prepre-previsoke cene. Neki lokalni tlegar" po imenu John Miller oročal, da je cena za kvort oja poskočila od pet na se-dolarjev. Paul Jonesu gre glas, da pretirava in dela reklamo To je mogoče res, pa tudi limpak njegovo poročilo ni d v kakšnem zakotnem Hfttu, tvec je zagledalo beli dan Jku "Chicago Tribune", »oposebi se razume, da je to ilo zelo neprijetno za neka-i ljudi, ki bi mogoče radi do-uli, da ho domačini v Kansa-auni angelji, ki do pike spol Ijejo prohibicijoniške posta-Jonesovo. poročilo jih je ne-dirnulo, ker pripoveduje rtv nekaj nasprotnega. M vžjftftte7 tero je Illinoiska liga za kontro- 0 porodov priredila v petek zvečer v Northwestern University 1 ettlementu, je dr. Horace J. Jridges, član Chicago Ethical Soclety, dejal, da je kontrola porodov priporočljiva z moralnega, higijeničnega in duhovnega stališča. "Kontrola porodov ne zmanj-liuje prebivalstva te aU one dežele", je rekel dr. Bridges. "V starih časih, ko so žene rodile povprečno po 15 otrok, je prebivalstvo vedno stalo na enem mestu. Takrat so bile velike družine potrebne, kajti človek se ni znal zavarovati zoper bolezni in druge nezgode. Ohranili so se le najsposobnejši. Danes ni treba tega, ker Človek si zna pomagati. Kmalu pride čas, ko bo umrljivost ljudi v nežni mladosti nepoznana." Pri večerji je bilo 160 gostov. ZDAJ IMAMO SE GAZOLIN SKE TIHOTAPCE. To je IWAT JE GOTOVIM INTE BESOM ZELO NAPOTI. 1 firard, Kana. — Alexander vat je bil aretiran na obtož-da je imel prepovedano zna-• 16 let starim dekletom, ko je z njim vozilo dne 8. aprila. je hči nekega John Pierca reezy Hillu. Howat izjavlja: "Absolutno m e podlaga za obtožbo, kar kfcjssno pokazalo, ko bo stvar sodiščem. Jaz nimam ka lega povedati. Vso atvar sem til mojim odvetnikom." Barji pa zvedavo vprašuje-•ko ae je stvar dogodila že 8 zakaj se je toliko časa ča-P« postopanjem proti Howa-jAli je Howat postal zopet hn, Ker je pričel z veliko e-Ijo znova organizirati rudar«-*>» ker ni sprejel aluftbe, je ponudila premogovniška ipanija? Mit. SAMUEL 1NS1ILL. Žena Samuel Insulla in tzbra-ni igralci bodo predstavljali She-ridanovo znano komedijo "Tho Bchool Por Scandal" v Ulinoja- kem gledališču od 1. do 18. juai-.. ... . . . . lw , ... T> , r««en Ob nedeljah. Vsako ao-M*"*111* in wletmk Chlcago, IU. Pri večerji, ka- boto in sredo bo ix>pold^su|^ tr» »v. Petr^ Ta predstava. posledica davka na kon-zum. Dee Meiaes, Iowa. — Držav nemu blagajniku Ray E. John-sonu delajo zdaj preglavice tihotapci z gazolinom. Država je u-vedla dsvek na gazolin in logična posledica tega davka je, da veliko ljudi ob meji hodi kupovat gazolin v sosedne države, da im ni treba plačati davka. Posledice tega davka se opazuje že v Ročk Islandu, IU. Y to mesto so prišli maršfcli iz države owa, da se prepričajo, kateri domačini hodijo po gazolin prek meje. Lastniki gazolinskih postaj so pa spodili te maršale, češ, da ovirajo meddržavno trgovino. Ako bodo davki na konzum naraščali, bomo tudi v Ameriki imalu imeli mitnice in "leblaj-tarje". VOJAKI GASE GOZDNE ŽARE. PO- V neiztrebljenih šumah je Veliko netiva za take požare. Prestolica papeža nudi te dni nenavadno živo sliko. Več stoti-soč tujcev je posetllo za veliko-I nočne praznike Rim in vsak bož i a. p. D. t, olavm itajti assr-se sa uww>aii ave, Izvrševalnl odbor: UPBAVNI ODBKKi Pr«dM*rfk Vlaaant CaUkar; Andrrw Bes io.v JoliBBleva, Pa.i si. tajalk Msttk«w Turk: _ BU« Novaki sL Uaaalidk Jaka Vogrkk, nr*4aik slaaUa Jaša Bavartalk. apravlUU (IssOs PUb Gadlaa. POHOTNI ODSEK t Martin tsbsmlkmr. pradasdalk. Bos 17«. Harhertaa, Okla) Praaaaa A. Taeckar.. IStf aTlUdgaway Ava.. Cklaag«. lik; Jokn Krllaiaečlč. Illll Ba-aiagtoa. Ata, WaSt l»ark. Okla i Mary Udovlrk, MM S. Mfftlj AK Chl-mg o, UL; Jaka TarielJ. Bas U Btrakaaa. Pa. BOLNldBl ODBKBt iflML^"' • cerkev in papeževo atanovališle so privlačne točke za vsakega tujca. Šele pozneje, ae pri njih vzbudi zanimanje za Coloaeeum, via Apple, Forum Romanum, za kraljevo palačo, sa spomenik svobode in sa — Mussolinija. Rim ima danes značaj srednjeveške oblasti dveh mečev. Siks-tinska cerkev in papež ao repro-. zentanti večnega mesta. Muaso- OBBBDNJB OKBOŽJBi Wa. N«vfk. pr^to^k. lWT4t B. Uirašak Avo. lini faAizma, a kralj italijanake vlBODNO o*90U*> Jaaok Mrtrolll, Uoi SSS. Maoa Baa. Pa. zgodovine in oavobojenja. | jMaak Wka, BI ilpež prav rad sprejema bož- jIAPADNO OBBOŽJB: Aaun jK/Mi K,' BPO. I, Bai 11«. Waaš Nawtaa. Pa. Bos IS4, OroM Kana^ aa Jataaapad* jeiHitmke v kolektivnih avdijen-cah. Trikrat na teden sprejema papež v avdljenco po 100 do 160 ljudi. V avdljenco sprejema pa peš le popoldne. Vai prijavljeni morajo čakati le malo Časa, ki jim pa je zelo dobrodošel, da si medtem raaglodajo krasne vatl-Prebltek pojde za Šentlukovo I kanak« parke in muaeje. m. CAUhulM, Mina., sa a iiriaga, ,wya. bolnišnico. To je najstarejša bolnišnica v Chipagu in je izza časa civilne vojne. Bolnišnica jej nesektaška in devetdeset odst kov otroških in 80 odstotkov Vsem gostom sporoči naj pno j neki ^oficir švicarske garde, da prihaja sveti OČc. Papež nudi navadno vsem gostom roko ln jih nato blagoalovi. Cela avdijen- raslih bolnikov se zdravi sastofcj ca traja navadno pet minut. v tej bolnišnici. Bolnišnica ne dela razlike pri bolnikih glede ple-Imena, narodnosti ali veroizpoved danja. i Veliko težje pa je prlsoatvova-velikim obredom, pri katerih je papež. Letos na " leto" se bo to sgodilo petkrat. Papeža prinesejo na posebnem BOLGARI NAPADLI SRBSKO) prestolu v cerkev sv. Potrs, mu VAS. i Požgali so nekaj hi« in ranili nega kmeta. Cankov napoveduje mir v deželi. Joka Goktk, Bos 144, Bork S| Nadsomi odbor: Paal Usrgar, predaadalk. s4s Wlllaw Bt„ Chleaco, 111.; Blakard j. Sa* vartalk. K. No. 1, lltaadala, IU.; Praak Zale. MM W . NU HU CMsaga, IB. Združitveni odbor: It Praak Alsš, 1114 So. Craarford Ava* Cklssfo, lil.; J<4ka | Ovoa. 9419 W. Mtk BU Ckkago, III. i Jaka OUp, S4H ie. CBItoa Park Avo, Cklaaf o, IU. VBBOVNI IDBAVNIKj Dr. F. J. Kara, Ittl BU Clalr Ave, ClavaUad. i.' POZOR t - Koraapoadoaea s glavalial odborniki, kl «ala)e v llavaSM aradn. aa vrši takolai VSA PISMA, kl aa aaaalajo na pnals gl. pradaadalks aa aaslavat Praživa S. M. P. J, 1487.5» Bo. Lanradala Avr.. Ckleago, lil. VBK ZADBVB BOLNIŽKB PODPOBB BK NABLOVBl Balalška tajal-44vo B. N. P. JM 1447-54 Bo. Uwn4ala Ava, Cklc.go, IIL ORNABNB POŠILJAT V K IN BTVABI, kl aa tMsje sL IsvršavakMfa r« la kiaota voWa aa aaaUvsi Talalštvo B. N. P. JM »447-44 Bo. Uwa-A^t , ( hiragn, lil. -t--------------■ ---^--- VBK ZADRVB V 7.VK7.I B BLAQAJNlAK!MI POBU ss pašlljaje as aaatov: HUsa|al4tvo B. N. P. J, 1447-5» Bu. UwndaU Ave, Cklaaso, lil. Vaa prtteške slad« poalovaala v ti. Isvršsvslnsai odkora sa aa| pašlja|e Paal Harvorla. predaadnlku aadaeraasa odbora, llgar naalov |a acorai. V »I prialvl aa gl. porotni odaok aa aaj pošiljala aa aaalavi Martia žalos- Bos 17«. Barbarton. Oklu. Val doplal la dtiifl aa|al, aasnsnUs, oylssl, aarolalaa Is aplek vso ka« v svasl s glasilom jednot«, naj aa pošilja aa aaalsvt -PBOBVKT Bo. Lawatalo I ia 2657-5» Ava, Cklaago. IN. ui stavijo mltro na glavo, s katero atopl pod baldahln velikega oltarja. Nato se vrši procesija skozi vse prostore ogromnega hrama in ljudatvo navdušeno pozdravlja cerkvenega poglavarja. Uelgrad, 16. maja. — Okrog IV cerkev pride ob Ukih prilikah I Norveška. Glede Izvršitve Je tre-80 bolgarskih vojgkov je včerkj do 100,000 oseb. ba seveds premagati še neke teŠ v padlo v obmejno srbsko vas Cf- Pred cerkvijo vlada živahno koče, ker konferenca ambasador-nočavlce. Zažgali so nekaj hiš in razpoloženje in tu se prodajajo jev Še ni pristala na nemški pro-ranili nekega kmeta. Jugoslovan-j allke papeža z napisi v več sto jekt, vendar upajo, da bo s osi ska vlada je odredila strogo ak- jezikih. rom na kulturno svrho podjetja cijo. '' Prvi trije meseci "svetegs le- poslaniška konferenca vendarle Sofija, 16. maja. — Premljmr ta" -so bili razmeroma slabi, dovolila gradnjo zepellna, name-Cankov je danes dejal v sobfa- Ljudstva ni bilo toliko kot na- njenega za polet preko tečaja, nju, da bo revolucionarno giba- vadno ob takih prilikah ln Čaao. |n tako bo letošnje, oziroma nje v Bolgariji kmalu popo!non)fl pinje je nagtašalo, da ao temu prihodnje poletje stalo v zname-uničeno. | vzrok precej visoke cene. l)a bo nju irfteua tekme preko severne- zadnji del "svetega leta" nekoll- ga tečaja do Japonske. Za čemer POLICAJEMA SE NI NIC ko pestrejši, so se cene baje pod so grof Zeppelln in drugI pi]o-ZGODIIX). I pritiskom oblasti nekoliko zniža- Uirjl zračne vožnjo sanjarili in le. Kdor bo šel v Rim„se bo pač hrepeneli ln kar neveščakl še dk-Porota ju je oproetila. j lahko sam prepričal, kako se nei smstrajo za neUvršljlv fsn- tamkaj živi in kako globokd po- tom, utegne v kratkem A", Madison, Wls. — Oddelek državne milice, broječ tri sto mož, je bil odrejen blizo Laona v o-kraju Oconto, v katerem divjajo gozdni požari že nad teden dni, ds pomaga gasiti. Požar se je ra/Airil nad tisoč akrov ozemlja. Gozdni požari se naj hitreje ši rijo na posečjih, na katerem leži •uhljad križem, vmes Je pa pognalo mlado drevje. Iz Rhinelanderja poročajo, da gozdni požar divja blizo jezera Stone in da so hiše naljenlkov v nevarnosti. Močan dež bi požarom kmalu napravil konec. CHICAGO JE NA ROBU TREH ' MILIJONOV. . Chicago, IIL — Chicago, tretje mesto na svetu — London. New York, Chicago — bo pred koncem tega leta prekoračilo število treh milijonov prebivalcev. V zadnjem januarju je imelo po estimaciji javnega knjižničarja Fridericka Rexa 2,964,876. Najbolj obljudena je 4. warda, kl ima 66,941 prebivalcev, naj manj pa 60 warda s 48.684- Glrard, Kana. — Porota, ob- sežejo fašisti v žepe raznih bož- ||va resnica; "bsvo j i te v se v stoječa is šest porotnikov, k#teri | jepotnlkov. je predsedoval sodnik English, je oprostils policaja Charles Tathama in Harry Cummingaa, ki sta bila obtožena, da sta pretepla po glavi Harry Cowdena, ko sta ga peljala v zapor. poetgtl •verne- Novi lafeti za traat-polarai poM 42- RUDARJEV UBITIH ^ NEMČIJI. Dortmund, Nemčija, 17. majt. — Strašna eksplozija p* premogo-1 lami raziskovalec Amundsen s vega prahu v bližnjem Dortsfd- svojim v to svrho specljalno du je včeraj usmrtila 42 rudar- zgrajenim aeroplanom,- da poleti Gazite NA MALfSNČKE. ^»Ifo, IH. — Tako priporo-Cikaski zdravstveni depart-W in dostavlja, ako bi se to P*> vršilo, tedaj bi avtomo-^ ui>ili v mlnolem letu 222 «M teh ubitih Otrok jih Je tri in sedemdeaet odstotkov Uro«ti (Ki 4 do 9 let. Dr. Her-v iiundeaon, zdravstveni i »rs vi, da atarost teh * pri|x>veduje, da je treba Pi Kkrbno paziti na otroke. U-I J'h J** treba, da morajo pa-»n varovati samega sebe, ka-na ulico, dokler pri o-n" postane to navada. U otroke, da ne sapuate hodni- ,n M,,pajo na oseto, kadar ee Ijo. kr«|J bo ieešltal Hln- iki ■ ie. mikUM v,rov nmašaj^ da knk rJL v- PošUaVBojavno I Nemškemu® ^iMirgn. « PRIHODNJA KONVENCIJA AMERIŠKE DELAVSKE FEDERACIJE. Wsshington. D. C. Prihodnja konvencija Ameriške delav-ake federacije se bo vršila v Atlantic Cityju. Eksekut.vn svet naznanja, da ne bo ničesv izpremenil na zaključkih zadnje konvencije v El Pasu glede ob-državanja prihodnje konvencije GOZDNI VGHOZA POŽAR MESTO _ Mick. - Vsi mošk (z Rapid Rlverja pomagajo gasi ti J^dnl Pežsr. kl strani. Požar se je približal vaai že na tri milje. ga tečaja ter ustvaritev zračne zveze med starimi središči kulture ln deželo vzhajajočega sojp-ca. A Morska pot Iz Evrope do Japonske traja danea dobrih j>ot i tednov; pot preko aevernega te-Grandiozni načrt lačnega po- ^j. ^ ^^ j^j ^ leto preko severnega tečaja ee Seveda bo moral zeppelln za bliža uresničenju. Ze ^"^ tranaportni polet razpolagati s prihodnjega meseca ^e na otoku tomo notrillljWln0 VsaJ 160,-Spltzbergenu dvigne znani #po. | ^ kubMJnih metrov. SLUtBENA OBJAVA. Jugoslovanski prometni minister je s svojim odlokom odredil, da isselnikl kraljevine Srbov, Hrvatov in Hlovencev ali vračajoči so v njo, torej izseljenlkl, kl grodo akozi Jugoslavijo pri odhodu ali povratku, imajo pravl-oo do vošnje po šelesnicah s polovično ceno na potniških mešanih vlakih v tretjem razredu. ls-selniki lahko Uko potujejo kot poodlncl ali v skupinah. Ampak )ravlco do polovične vošnje po Jugoslaviji Imajo samo v sluča-u, ako se vračajo ali odhajajo skozi Jugoslovanske luke na Jadranu. Kot dokas, ds Je potujoči Is-selnik, kl ss vrača is izselništva ali pa odhaja, mu slušt v Idi ran potni list, katerega naj pokaže pri kupovanju voznega ilatka. Is pisarne generalnega kea-v Chicagu. Koliko mož Je mobtllztrsls Av- VLAK UDARIL BUS. ev In težko ranila 16. Blizu 480 preko aevernega tečaja ter nam atro-Omka. — Generalni msjor rudarjev se je rešilo. To je že prinese prve vesti o doslej nežna- Hugo Karchnawe je Imel te dni druga rudniška kataatrofa v Po- nem arktičnem pomorju. na Dunaju predavanje v dru rurju v teku štirih mesecev. '"] Amundsenovs ekspedigija bo štvu za vojaške vede. Is njefo- služila znanstvenim svrham. Ne- vlh podatkov, kl Jih Je zbral Iz zavlsno od Amundsenovega pod- arhivov vojnega ministrstva In --.JetJa pa pripravlja bivši njegov generalnega štaba, Je sedaj ras- W ind nor, Ont. — LokomoUva Lot rudnik Skandinavec Hammer vidno, ko ko mož Je vaega skuje udarila v motorni bus na ka- ekspedleijo, kl ne bo služIla znan- P«J mobilizirala avstro-osrska n mlaki pacifični železnici, v ka- stvenlm, marveč zgolj tehničnim monarhija v svetovni vojni, terem Je sedela skupina ženSšr, svrham. Kapotan Hammer, kl ae Do 1. sepUmbre 1918 Je mobl-ki Je napravila izlet ob kanadski je nedavno vrnil iz Japonske, ho- llztrala Avstro^>grska vsitgs ameriški meji. Dvanajst ženskih če v dveh dneh s svojim aero- skupaj 7 milijonov 250,000 mož. je bilo poškodovanih ln ena J« planom preletetl ogromno dlstan- To Število se je zvišalo ob i»lo-i»ila ubita, i- | co Evropa-Japonska, Ustvariti mu na 7,600,000. V vojaški siuš- ■llMRlMMi hoče brzinski rekord. Dejanski bi kvečjemu štiri milijone In pol Knss Slktns Je "kralj vseh Pa-1 polet naj bi trajal točno 60 ur. mož, v*U?vši ranjene ln bolnike. IJak*v". v '» polet se ima izvršiti v treh eta- Na fronti, - nu Pribodnioj^^ £ ker na programu kenferente n» rav«niški vojni dolgovi niti ee h N. P. h * tudi monarhisti so včeraj na svojeto dona do Bpitzbergen, približno mož sestanku proklamirall kneza 1400 angleških milj; druga eta- ln 610 tl*>č 600 konj. <*l tega siktuaa Burbonskega, braU bfv- pa rtpitzb«-WAlaska. 1800 števila ae Je nahajalo na Franoo-H< svstrijske cesarice Clte, zs milj, in končno trvtja eUps Ala- skem 240.000 mož. na Balkanu kralia Poljake Ker pa Je Polj- ska-Tbklo, 1WKI milj. Polet pre- 876,000, na vzhodnem bojišči; tSSlpJIdlkT AU sik- ko ti-čaja naj bi trajal umo & 867,000 In na italijanakl fronti tus zadovoljiti z naslovom pre- ur. < ela daljava znaša okroglo I milijon 6H0.000 mož. tender trona. katerega nikjer nI. 16000 angleških milj ln je krajšaj fjb Izbruhu vojne je moblMzi Siktus se nahaja pri svoji sestri Citjr v Spsniji. loterijski škandal na Kubi. Havana. 16. maja. — LoterlJ-nkl ravnatelj Alfredo Zayaa, sin predeednlks Zayaaa in zakladni-AkJ kontrolor Andres Pereira, /rt predsednika, sta obtožena, da sta poneverila $800,000 s manipuliranjem 600 uradov sa i»rodajanje loterijaldh srečk, kl no bile namenjene penzijonira-nim bivšim vojakom. kakor pot preko Velikega ocea- rala Avstro-Ograka I.hihmhki vo na. Nobena eUpa ne presega 2,-1 Jakov. Od tega števila jih Je bi doo angleških milj. Hammer k> koncem oktobra 1918 le še nam opozarja, da poleti 2000 do <98,000, ki ao sUli v resnici na 8000 milj brez presledka niti v fronti. Od vojaške službe Js ^ Ameriki, niti v Evropi niao nič ca vojne oproščenih Iz raznih, izrednega. Zs polet se bo poidu-| večinoma civilnih vzrokov 1 tni-žil letala tipe Domier s 37o konj-|lljon 500,000 mož. skinn silami, ki Ima akcijaki ra- H^IH dlj :VK)0 milj. Polet se Isvrši le-j N#vsaU za 60 rekliMv. Nek toa masesa junija. mladenič la ugledne gmogorska Ig Borilna prihaja poročilo, da f^mijij« sa je zagledal v brhko tudi nemški projekt zračne zve J ciganko Iz Mostarja. Po cigan-ze KvropeJaponska preko se- običaju ao njeni aUršl «a- vemega tečaja dobiva vadno| hUvaJl islk.ji*lino za lepo cigan-jasnejše konture. Oradnje v to ko v saeeku 60 cekinov. MladdMč svrho potrebnega or jašk-ga ^hbisMLi. sA* Za ta i»roj#kt se Je zahtevano vsoto plačal la ae je pred kratkim vršila razkošna avatba v MoaUrJu. Povabljeni so bili cigani Iz cele okolice. ' i * t t ' t NAROČNIKI POZOR! Znamenje (AprU dOAVH) pomeni, da vam Ja naročnina potekla U dan. PonovUn Jo pravočasno, da va« Hala na ustavimo. Ako Mate aa prejmeta, je mogoča vstav-Ijitlf l^i® ^^liD^P Ja val Hat plačan In «a na prejmeta, Je mogoče vataf-nM vsled napačnega naelo* va, pilita nam dopleniee in navadita atarl in naH na* slov. Naši gaatapnikl ao val društveni tajniki in dragi aa-stopnlkl, prt katerik lahka plačate naročnino. Naročnina m cela lata Je $5.00 ln bb pol leta pa HJ0. Claal a N. P. h plačala aa pol leta flJO in sa cela lata «8 JO. Za mesta Chicago in OP Ml Wl4l f^^af^Of POl $8JUS, sa 0ane $5 ja. ta $4*0, Ba vaa lete pa $ŠM. Tednik fI.f0. Člani daplačala >0eaa ml poiljeta na naalavi UPRAVNIdTVO "PROSVETA" 2*7 a Dmrndale Ava^ CHICAGO. ILL, — Moja prifsteljfefl Spisala Zofka Kvader. Imam prijateljico, ki ima čudne man i je Zemljevide ljubi bolj od lir-akih poezij, geografija ja najljubši predmet njenih pogovorov, in kar nad vaa jo zanimajo vozni tarifi železnic in parobro-dov. Kako lepo doneča ime kakega mesta, ki leži v drugem delu sveta ali vsaj par pedi zemlje-vidske mere od njenega bivališča, jo »pravi naravnost v ekstazo. i "Moskva, lepo te prosim, Moskvo!" vzklikne ons, če izgovorim morda s premajhnim spoštovs-njem to ime, in nje ustnice se pri tem nabero kakor v poljub. Vssk tujec ima A zanjo neko mistično privlačnost. "Pomisli, U je iz Indije/' in sveto navdušenje se aveti ž njenega obraza. Ona Ima dušo Ahasvsra, seveda modernega, ki se vozi z železnico in parobrodom po belem svetu. Njena novčarka spada med pravo proletarijatsko beraštvo In je izvor njene vednev nesreče. "Oh, nič ni težje od narnice," vzdiha me to tišči nizdolu, kako ra in priklepa T To je tudi vzrok, da pi na mestu, četudi njen duh šviga okrog. Bog sam zna, kje in kod. Ali mnogokrat se prav resno oklene kake ideje. Oni teden je kar zviška planila k meni v sobo in zalrričsls z nedopovedljivo gesto: "Jas grem v Kanador Ce bi ljudje hiteli perotf, bi se vzdigall v zrak z isto kifetnjo, ki jo porablja moja prijateljic* kadar je navdušena ia navsak način odločena v svet. Jaz sem že vajena pojavov njenega pogpma in njena odločnosti; zato sem jo preoaj reser-virano vprašala: "Kam?" "V Kanado, duša!" "V angleško kolonijo kaznjencev morda?" Uh, ali je postala huda! "Ne brij norcev! Jaz gram in grem. Mani ni več obstanka. Ravno tako mi je, kakor da sle* herni atom v meni nekam hoče in koprni, kakor da se moram sleherni trenotek razletetl, razbliniti" S ■flMRHBtU*^ Ali s kom "Ali s čim?" "Pusti me vendar, to je moja skrb! Ns, vzemi mantlio in pojdi z menoj. Jaz se moram še danes informirati." In vlekla me je a seboj ŽRTVE Povest. Spisal Pr. Serafin. f'iX f ■' i (Dalja.) "In ti, Sukov Martini" je pozval spet E? nez. "Ti veš najbolje sam, kaj imaš na veati 1 . Jaz zdaj še molčim, ker Bog ti je miloativl... Toda priatavi stol k srednjemu oknu ln suni z levico v levo šipo od zgorsj—in dobro bo sata, če se ti ne zvrne stol pod nogami!" Martin je. storil, kakor mu je bilo rečeno, in zopet je žvenketalo steklo po tleh. In tako je šlo dalje, dokler niao bila vse lipe pobite Vsakemu ja Janez v avoji zamaknjenosti povedal kako grenko, a postopal ja pri tam popolnoma nepristransko, kajti niti avojih najboljših prijateljev in znancev ni izvzemal. Bal to pa ja najbolj imponovalo ter utrjevalo ljudi v prepričanju, da imajo res svetnika pred ae-boj... Glas o tam se je raznesel hipoma po vaai in doaegel ja naposled tudi župnišče. Župnika ja mikalo videti, kaj počenja Janez, in napotil ae je tjakaj. Ko je stopil v sobo, je bila le zmeraj natlačeno polna, kajti prihajali so vedno novi radovednaši. Toda župniku zo se ljudje umaknili ter mu naredili toliko proatora, da je mogel do tja, kjer je ležal Janes na tleh .. Njegov glaa je bU že slab, utrujen, a la vedno je rasodeva! grehe okoli njega zbranih. In vaakdo, kogar se je lotil, je moral po tihem priznati, da mu je očital resnico. Prizanesel pa ni niti župniku. Morda ja hotel bal z tem dokazati avoj višji poklic. "Ti, ti. ." je začel, "ki ti ja od Boga dana naloga, da nam svetiš s svojim vzgledom, tudi., U si grešnik!... Napuhnjen si in ošafcen, napuh pa je poglaviten grehi In misliš U, da ne vem. kakim šal jam ae vdaješ včasi? Misliš 11, da na vem, zakaj vabiš dekleU k sebi ter jim daješ podobice?... Premalo krotiš svoje požo-UenJe, In če se ne poboljšsš, te zadene kasen božja! " Gospod Rajmund nI še svoj šiv dan tako hitel obllsavat avojih rdečih ustnic kakor zdaj. . Prišlo mu Ja vse to tako nepričakovano ia sdelo ae mu ja tako nemožno, da Ja bil popolnoma zmeten In da ni vedel nič boljšega storiti nego molče pobrsti jo. Sram gs ja bilo lju-dC sram Um bolj, ker Je čutil, da Je rea. kar se mu je očitalo, čudil se je, kako ja oni mogel vedeti to .. Ali domnevajo tudi drugi kaj ta~ koga? ., Saj ae ni vendar nikdar izdal, saj ja vendar vedno prlkrlvsl želje svojega burnega srca!.. Neprijeten občutek mu jo pretresal život. Bilo mu ja kakor človeku, ki ja na aktivnem grešil, In kateremu Je mnogo na tam, da se njegov greh ne zve, pa sa Vidi hkratu raz-krinkanega... . Janez se je kmalu nato vzdramll. Delal ae Je, kakor bi no vedel nič. kaj se je godilo, a Ječal je. kakor Ječe baje vsi zamaknjsnci, kadar ae prehude is ekatoze. Zamaknil ae ni potem nikoli več—zakaj, to nI znano—vendar pa je veljal v očeh mnogih še vedno za svetnika .. V A ko je dobil Gornikov Janez posnemal-c«Wa so ataati ženske uprizarjale reči. ki sa niso Vaje nikakor spraviti v sklad s sdravo pametjo. so začeli smajevati s glavo celo taki, ki so bili sicer vedno na strani župnlkovi. "Ce pojds tako." ao rekli, "bo treba zidati za nas Poljanoa posebno blaznico., ,M m vn. "Nikamor mi ne hodi!... Doma ostani t... Ali si slišal? .;." Tomaž pa ss ni zmenil čisto nič sa te ženine opomine. Potegnil je Iz skrinje svojo boljšo suknjo in si Jo oblekel. "Kaj Je tebi treba mešati se v volitve?... Ali imaš kak dobiček od tega?... Zamera bo. drugega nič!.. Tomaž je še vedno molčal ter skladal neke papirje skupaj. To Js dalo Mtci povo<^ da ja začela govoriti še giaaneJo: "Ali so U t lati trije, ki ao lazili to dni okrog tobe, mar več nego gospod župnik?.,. Oni namenu, pijani Baston. če Je prijateg tvoj alt ven- kaf na ulico in petem kar v diru dalje k posredovalnici za potovanje. ^ In informirala ae je, koliko stane vožnja, s katero železnico, a katerim parnikom se vosi, ka ko dolgo traja potovanje, da ce-lo. kakšnih papirjev je treba, in kako prtljago je smeti a seboj vzeti, ne da bi se plačala carina. Vraga, meni je postalo že dolgočasno. f f , "I saj nimaš nit!" ji rečem. "Ze dobim! Moram, razumeš ?" "Videlo se ji je, da se ji po glavi pode razne pustolovske misli in fantastični načrti. Ob, da poznam« kakega prismojenega Angleža, da ml plača za pot makar v osrednjo Afriko, takoj bi šla!" Morala sam ae ji smejati. Ali ona je napravila tako žalosten obraz, da se ml je smilila, in da sem potrpežljivo poslušala njene nadaljne osnove, kako bode varni — pač vae eno!... Ssl bolje, če niL. Ne vem. kaj imaš zoper goapoda župnika, ki so vendar tako dobri in tako vneti za dušni blagor nas vsahf..." Mtea si obriše solzo. BiU je ginjena ob spominu na župnika. Ko pa vidi, da vse njene besede ne zaleže jo nič, začne po stari navadi' jokati in na glas tožiti: 1 "Uh, ds moram imeti ravno jaz takega brezverca za moža!. . . Čudim se, da ni že treščilo v našo hišot. "Oče!" začno zdaj še Manica. "Lepo vas prosim, nikar ne nasprotujte gospodu župniku! ,.. Oni vsm niso sovražni, vem dobro, da vam niso!..." "Ali zdsj ps še ti?..." vzroji Tomaž, ki mu je bilo že preveč tega prigovarjanja. "Kaj se imata vodve vedno brigati ss to, kar počenjam jas?... Držita jezik za zobmi, pa opravljaj U svoj posel!" Izrekši odide naglo proti Poljanam, kjer so se Imple vršiti občinske volitve. / Mica je šla kmalu za zvojim možem ven, Manica pa je ostala sama v hiši. Bila ja jako Žalostna. Umeti ni mogla, zakaj je njen oče tak protivnik župnika, ki je njo vendar tako rad imel! Pri zrcu jo je zabolelo, če se je zmfalila, da boata po prizadevanju njenega očeta pvi današnjih volitvah propadla morda gospod Župnik in — Dolfe. Ds, Dolfe je bil tudi na župnikov! strani, in Če bi bil premagan eden, bi jbil premagan gotovo tudi drugi!... Prekriža se in iskreno začne moliti po tihem, da bi ne zmagala tista stranka, h kateri aa ja prišteval njen oče. Prisrčno je želels, .da bi bila zmaga na strani župnikovi in — Dolfe-tovi... Čudno, vedno sopet za je zmislila na Dolfe-ta! A stresla je vselej z glavo, ksdar ji je stopila njegova podoba pred oči... Bilo je greh, m*-sliti nanj!... Greši ae tudi v mislih, željah!... In čemu bi mislils nanj?... Možila se ona nikoli na bo — to Je bila za trdno d&lenila!... Zaobljubila je bila svoje srce prsčlati Devici Marij r in njenemu siniL preljubemu Jezusu. "Jaz ,ljubim samo Jezusa"' teh besed so se poslule-vale čianarice Marijinega društva, kadar je bilo treba zavrniti kako predrzna moško ponudbo. Naučil jih je bU župnik tako. A dočim so izgo-varjala druga dekleta to besede le mehsnično in le tam. kjer je šlo ss vides, se je bil vtisnil Manki njih pomen globoko v srce. 8vojemu nebeškemu ženinu je hotefk ostati zvesta svoj živ dan ... Ne, Dolfe ji ni pravzaprav nič mar!... In vendar, kako sladek čut jo je izpreletel vselej, kadarkoli se ji je vzbudil spomin nsnj!... Ta grozna izkušnja va. ki jo je mučila venomer! ... Ko je bila zadnjič pri izpovedi, je potoSUa Župniku, da jo med molitvijo motijo večkrat posvetne misli ... In on si je dal natanko razložiti, ksko se dogaja to. potem pa jo je poaMl kako se mors premagovati in kaj ima storiti, ds satre take misli... Vedela nI o celem življenju nič, čisto nič, in vendarao JI prihajale včaai tako Čudne misli—In po noči le rsjle nego po dnevi I Sanjala je tolikrat, da jo drli Dolfe sa roko. da jo poljubuje — njo, katere ae še nikdar niao bile dotaknile ustnice nobenega moškega! Izpovedovala aa Je v avoji otroščlni tudi sanj — saj drugega pravzaprav itak ni imela povedati — in župnik jo je tolažil, da to le vfeal tako pride, in da je njeno zaaluženje še vetja. Če ostane navzlic Umu člata in neomadeževana. Teh besed sicer ni prav razumela, a toliko Ja vadels. da je že sama misel na kakega moškega lahko pregralaa, in zato ai ja prizadevala, da bi tudi na DolfeU ne mislila, kateremu Je bila radi njegove Ijubeanivoatl ali Bog ve radi čeaa, tako zelo zelo dobra... A mislila ja dostikrat nanj!... baš ker si Je izbijsla iz glave misel nanj!... Lotil se je Js v sled tega neki čuden boj. ki jo je jako neprijetno vznemirjal... Imela Je zavest, da izpolnjuje svojo dolžnost, ker iskuša iznebiti se misli ns Dolfe ta, obenem pa aa JI Ja vendarle tudi zdelo, kakor bi grešila, ker Ji j. neka razkošna slast polnila sree pri vsaki misli na n j<-ga.., In take boje je bojevala često... Trajalo Je včasi jako dolgo, prsdno jI je obvladal arre spet oni sladki mir. ki Je Izviral Iz njenega vzvišenega sklepa, da oatan« do amrti vreden član devitkega društva... Kako Izredno plačilo jo čaka m to v nebeaih!... Rajsko veselje ja čutilo njeno srce Is pri sami misli na to! ... mm (ia jpri de do denarja in da potem v Kanado ali kam drugam, samo daleč, zelo daleč. Reviea, saj vendar dobro vem; prodno prihrani deaetak, bodo njeni čevlji raztrgani, in nabralo aa bo le deset drugih malenkosti, za katere bode treba izdati prvo zalogo potnine v Kanado in If ^PViPBi 4 " ' i Oh da. ta moja prijateljica! Včaai se kar zakadi Vam v kako misel in potem je vsa v ognja. Nekaj čaaa se je oglašala v M-»tih in ponujala za potno Ijevalkd za veafc pet Oglasil, ae ni nihče, in ona je ako-ro obolela od jeze ia žalosti. ' Ze brezštevilno znamk je zmetala za pisma rasnim lordom, žem sveta vesele življenja in katerih prav nič ni volja, jemati mojo prijateljico med svoje dvorjane kot družabnjco, korespon-dentinjo ali za to ali ono i^med različnih' dostojanstvenic, katere ai je z neštevilnimi kombinacijami izmlslils moja vročekrvna znanka. Fantazije ji ne manjka, to ji moram priznati. O, njena damiš-Ijlvost bi niti kakemu Muench-hausnu ne delala sramote. Meni včaai kar aapa zastoja, kadar mi z neko lehno, gracijoz-no razumljivostjo govori o najt gorostaanejših ne mogočnostih. d "Ti, aH bi ne bilo fino. Če bi bil! velikani na svetu?" me včaai vpraša. "O da," ji odgovorim in čakam,a čim me zopet preseneti. "Kaj ne? Ah. če bi bila jaz ve-likan, to bi bilo imenitno. Vel, Sahara bi bila moja postelja, Veliki ocean moja kopel . . ." "Oh, molči, molči!" "Ali fletno bi bilo pa vendar. Veš, stolp cerkve svetega Maiv ka v Benetkah bi bil ravno prav cigareto. Paf, paf! Ali bi ae kadilo!" Jaz sem včaai naravnost huda. Prav kakor da je otrok! Na Jezeru je rada. Seveda pretakne prej vae lepe, četudi še premore drobiža za čoln. Veslsti pa zna imenitno. "Ha, vidiš, kako gremo!" In bapenja se, da ji je vroče, ln da voda kar prši. "Tako človek vsaj čuti, ds ima kaj moči! Ti, tli Ali ni lepo ni svetu! Tako nekaj zagrabiti, stisniti! Uh!" T/ ' In ker ni druge žive duše blizu, pograbi mene in me pesti, stiska, ščiplje in trese, da me včasi kar alsbosti obhsjajo. Zame tako izkazovanje njene moči seveda prav nič ni prijetnd, aU kaj rada jo vendar vidim, kadar je tako krasne, nebeške volje. Najrajša ms zvečer vleče k jezeru,. in potem moram ž njo občudovati prav vsak oblaček in vsako zvezdo posebej in vzdihovati in vriskati pri vsakem valu, ki čoln saziblje. "Ali ni krasen svet?;In Voda bi gore in nebo in te zvezde! To nebo! Veš. to je staro nebeško zsgrinjslo. Raztrgano je že, pa se bliaka skozi kraaota raja; zvezde ao aamo presledki in luknjice, skozi katere uhaja svit k nam. Glej, ta rimska ceata! Kakor preperel solnčnik, Če ga držiš prrti solncu, vso svetlobo vidiš ab&i!" Hm, vsa ušesa mi napolni takih stvari, da še jas Š njo vred fantaziram in klatim kar iz zraka odlomke najlepših lirzkih pesmi. e Ali včasi ima tudi svoje in za vso lepoto nima ni Samo šalostna Je do duše in nič drugega ne govori, nego jezi ae na svet in ljudi in nase. "Glej, to veliko mesto! Ali misliš. da je samo en človek, ena duša, kateri bi bilo kaj, če sem ali nisem ?! Ne ene ni, ti pravim. To je svet in tista hvaljena medsebojna ljubezen. Človek je neumen. da se mt£i in sili med to drhal. Ali nI sramota, beračiti o-krog za prijaznost, naklonjenost in take prismtodarije! In najlepše je fe, da ne moremo biti brez ljudi, katerim nismo nič! Ali bi kdo zajokal za menoj, če že danes preminem?! Nihče I In meni silijo solze v oči. ker jim nisem nič! Razumeš, to je sramota, sramota!" In ona se jezi, stiska pesti in zabavlja na vea svet, jaz pa vem. da ji duša joka nad svojo lsstno osamelostjo. *' Smili se mi... Ali ni to strsš-no, imeti toliko želj in upov, ki se vsi samo rušijo in podirajo, nikdar ne izpolnjujejo?! Nekaj pretresljivega so ti upi moje prijateljice, Id jih upa ta^ ko verno in vroče in Id ao prazen nič, pene; ali ona živi v njih, njej ao življenje, vae. Zdaj je zaljubljena. In v koga? Njena ekstravagantnost nima nobenih mej. Zadnjič je bila v gledišču. Ona strastno rada zahaja v gledališče. Dvakrat mora biti sicer brez večerje, a zato je enkrat v nebesih, t j.— v prozi povedano i— na zadnji galeriji Igrali so "Devico Orleansko". No, moja prijateljica ni imela nujnejšega o-pravka, nego ne moč se zaljubiti v kraljevega prvega vazala. "Imena ne vem, ali vsaj veš* oni zvesti kraljev privrženec."— No, jaz vem, da zgodovina ni njena moč . . A S Ali kaj, to je ravho nesreča! Ona ne vidi igre, ona vidi kos življenja. Ona drevesa iz papirja zanj* res rasto in cveto, oni blisk in grom zanjo nista umetna, o-na ne vidi igralcev na odru, ampak ljudi, resnične ljudi iz onih preteklih, pozabljenih časov. In v kraljevega prvega pažeta se je zaljubila. V vsako njegovo kretnjo, v njegov glas, v značaj, ppgumnega viteza izza časov Device Orleanske/ Igralec! Hm, kaj ji je mar igralec! Ona ne misli na to, da je oni oklep le — maska, da so brada in laajetuji, da so besede pa-tos, ona veruje v viteza, v vojvodo z bleščečim železnim oklepom in pogumnim, ponosnim značajem.' Sanjariti sa junake srednjega veka v našem modernem, naprednem času! Z iskreči m i otyni slediti vsaki kretnji junaka na odru in pri tem pozabiti, da sedi na zadajam galerljekfcro sedežu, in da je oni vitea glediščni igralec l_ Ali moja prijateljica zna to. Jaz je skoro ne razumem. Ona živi dvbjno življenje. E- S navadno tn drugo skrito v du-nevidno za profahske oči nas prozaistov. Zunaj del in mraz in burja. A njene aanjave oči zro v daljavo, kjer aije gor ko italako solnce, kjer mili morski veter šumi v palmah. V ljudski obednici sreblje lahko prežganko, a v duhu se v kakem tujem grand hotelu pri table d fiote imenitno zabava z ka- m živi —, j^M^bozom Jaz Jo zavidam za nji lah koži vos t. | Ta trenotek še čudovito 1 opisuje noč na krovu elegant jahte, ki bi imela seveda biti n na, v drugem hipu me nedoli tpaltfr eijl ae Smem po\ jj| koliko dobi v zastsvnici za h. šo. | "Veš, to grde, sive skrbi I pet stralijo okrog mene! To nič ne de, nič, nič! Svet je |, lep, in lepo je živeti!" Himmelhochjauchzend, zu j de betruebt, to je karakteristi moje prijateljice. Vae silno, popolnoma, bi mej! bi brez miru, vedno men vsnje, vedna izpremenljivost, vendar vodna enoličnost. ■ Da, moja prijateljica ima h ne manije, a jaz jo zkoro za dam. Lepo je biti srečen — in če di le v mislih! ■Sitega ne zna vzakdo. AS želiš znati pravilno pi, in čitat angleške? ttaroči si «8 vensko-angieško slovnico", ka ro Je izdala ia trna na pr* Književna matica S. N. P. j. j. j je treba jemat; M SEVERA'S ESKO Cena 60 centov. frt Uiurju. vv v s ivfr; CO (.IDAM K 1 iuvva RAD BI IZVEDEL za Marijo Morel, preje se je sala Funa doma iz Gradišča i Vipavi aedaj nahajajoča se i kjevW. Va. Iščem jo radi n ne matere v stari domovini, njene rojake v W. Va. prosim kdo ve za njen naslov naj mi naznani, ali če ona sam vrstice čita naj ae javi nemud ma na moj naslov: Joseph F< jančič, 1109 Norwod Rd. Clev land, Ohio. (Adv.) NA PRODAJ je dobroidoča grocerija na brem kraju. Najemnina je ceni in prodaja v gotovini. PJ da ae po ceni, pridite takoj vprašajte na: 19S4 So. Raci ave., Chicago, m. .. (Adv DA SKUHAŠ DOBRO VO, PISI PO NASE PRODUKTE. v aalogl iH. kmalj, iltš k vas drag« potrebščine. Poakoa la ss prepričajte, da Je doma pri a kuhani vedno le aajboljši is SS* nejšl. Grocerijam, sladfijarjsm la v P dajatna šelasntae dame primeren i past pri večjih naročilih. Pilite informacijo aa: • FRANK OGLAR, S4S1 Bapertor Ai _ . 1 ; TMNEftS BITTER WINE Bas caw«l Che dange^ TRINERJEVO GRENKO VINO JE POVZROČILO SPREMEMBO DAN RS je Po prrčuU aoH, ee js toka do s v tieei kn tW a adraviU ao mere i tlo ATK. CHICAGO, tLL DANB8 eedl mlada iona v haklaji Is Isglodo kot kakšna razvalina. Trpoša od glavobola, kateri ji je Izčrpal too moč, oo odloči nabaviti si Triaorjero