______L..—~
j
edanji politični položaj avstrijskih Slovesjsev.
Tower, Mirni., 127. uuijiiHtn.,
Imetnik I.
o uradno štoviljonje je po-lixalr., da biva p« slovenskih do-elaSi (Kranjsko, Štajersko, Koro-px, "Primorsko z Istro) 1,176.535 Slovencev. Ake k tem še prištc-{ jpnio druge Slovence, raztresene p Avstro-Ogrskej, dobimo mo8 1,300.000 Slovencev (med temi pismo vštetisk venski Ainerikanci, penda nas do 13.000). lifiti f'Cer trdijo,-da številjenje ni natančno, in -43a bi se dobilo week Slovencev v Evropi okolu jetbsega fnilijona in 360.000.
Morda <re najdemo narot'a, ki H bil take čudno razdeljen, -kakor
ravno narod slovenski. Vvečini J° le na Kranjskem, v drugih deželah pa je povsod i v manjšini, tftko na .Koroškem, ŠtajerAkem in ^rimorsfkem z Istro. O ogrekih in Sueških Slovencih ne govorim.
Kottoškem in Štajerskem imajo /il sosede Nemce, v Primoiskej in Istri J»a Lahe in deloma Hrvate, kateri so tudi mejači Dolenjcem i'i Štajerskim lnedmurskiw. Sloven-coin. Že iz tega se lahko razvidi, <hi osoda tako razkosanega naroda nikakor ne more biti i&ajbolja, slasti also pomislimo, do. so Lalii 111 posebno še Nemci stoletni zagrizeni. sovražniki vseli Slovanov.
Poglejmo sedaj, kako politično ulogw igrajo avstrijski Slovenci. Začrtimo pri Koroškej. !>©bra tret-Jinn prebivalstva je slovenska (uradno so jih našteli MM. 000, a gotovo jih jo čez 120.000). In v»«der so si priborili šele zadnja leta dva deželna poslaatca (Ein-8lWeldr, Muri), ki pa sedaj še ne "loceta z uspehom kljubovati nem-^kej brezobzirnosti; državnega podariva — nimajo nobenega! To je Posledica umetne, Nemcemoigodne razdelitve volilnih okraja:. Slo-v«n'skih ljudskih šol niso imeli, vfflljevali so jim svojo ,,blaženo" "cinščino kar na debelo, nasiče-VaU so jih s tujščino in jim odte-
Zali vsako domačo hrano, i če je ,Jil" 1« mogoče. Potrpežljivi Slovenec j0 vse to prenašal dolgo, /redojgo — a slednjič se je dal le Predramiti od vrlih buditeljev in 8(3 jo. neustrašeno ustavil svojim tlači tež jem iu danes so ravuo.ko-r°Ski Slovenci zgled vztrajnega delovanja vsem drugim Slovencem. Napravili so si kljub neugodium razmeram lastne posojilnice iu si ustanovili,,katoliško- politično gospodarsko društvo" in več pod-j •Iružnic.šolske družbe sv. Cirila iai Metod«. Seveda, odkazati nimajo Bogve iaj, uzrok temu je pa vlada. Kakor sem že omenil, ni-lnaJ° »obenega državnega poslanca bi jik zastopal v državnem zboru. Ra^i tega morda vlada res 111 dobro poučena o koroških narodnih razieerah. Kotoški državni poslanci so vjai zagrizeni Nemci, kateri se za -elewensko želje nič ne !Jl'igajo, da, ae več: vlado s svojcu poročili slepi'.,, da bi ne videla «!<>venskih potreb v deželi. Vse-kako prihaja odtod, da so korošfci Slovenci le z najve&n naporojaj <lobili lani par slovenskih šol, lu_> so jim pa ob jednem bi nad 30 prošenj z« jstp šolo odbili, Bodisi
karkoli: vlada vede ali nevede za-tirtf z vsemi sredstvi''prebujeni sk>-veKaki živelj na Koroškem. A'ko j.i> zatira nevede, je to njena ne-»dpustljiva krivda; ako pa *lela »ode, so ji utegne kedaj šejprav britko utepati. Slovenci so .»vesti in udani svojemu blagemu-cesarju, Slovenci so zvesti in udaati vladi, ki se ravna po obstoječih postavah: če jim pa vlada krati postavno zajamčene pravico, to ne more za-zadovoljiti Slovencev,.awestih Av-strijanov, to bi bilo britko plačilo za njihovo šeststoletno zvestobo!
Boljo je na Štajerskem, kjer so Slovenci manj pomešam z Nemci. Imajo zastopnike v »deželnem in državnem zboru. V deželnem zboru je letos brezobzirno postopala nemška večina, želje slovenskih poslancev so navadno presli-šavali. Boriti se morajo tudi tukaj za slovenske ljudske šole s prizivi na učno ministerstve. Upajmo, da bodo probujeni, rodoljubni štajerski Slovenci v edin bolj prospe-vali.
Primorski in fererski Slovenci nimajo vesele osode. Lalii so se nekako navadili vodnega gospod-
stva. A Slovenci w zvezi s Hrvati *
so se jim začeli krepko izstavljati; priborili so 'si že nekaj uspehov. Sedaj pa Lahi javkajo, češ, da jih hočejo oni ugonobiti. Slovencem in Hrvatom delajo, kolikor mogoče kvare.' ./d :;j-ili nočejo kupovati vina, ker so »i-V.rznili pri zadnji volitvi izvoliti-moža svoje krvi za državnega poslanca. Njihova poslanca Spinčič in Laginja se v državnem zboru prav odločimo po tegujeta za pravice Slovanov. Kaj so storili Avstriji sovražni Lalioni? S svojim opravljanjem so dosegli, da je naučni .minister poslancu Spinčiču odvzel profesorsko službo in pravico do pokojnine, češ, da ni avstrijsk domoljub. In vendar vsak Jugoslovan lahko spričuje o nekaljenej domovinskej ljubezni Spinčičevi! Časniki (tudi nemški) so ostro obsojali ministrovo ravnanje. Zakaj Avstrija preganja Jugoslovane? Ali so se ji že kedaj izneverili? Ali je niso varovali 200 let turških, napadov? (Jegavili sinov je največ padlo v zadnjej
ski. Peščici nemšlsutarjov se že J kega Briola. Družina njegova trpi
davno ni godilo tako dobro: imela jo odločilno besedo v deželnem zboru, ista kopica je množino ne-jedinih slovenskih poslancev prestrašila, da si ne upajo v središču Slovenije, v slovenskej Ljubljani napraviti slovenskega napisa na dozidanem deželnem gledišči! Bela Ljubljana, kakor hitro zagledaš nemšk napis na svojem talijnem hramu: sleci bek> obleko im oblači žalno, črno! Od .tistega trenotka naj te imenuje vsak slovensk domoljub ,,črnou a ne,,belo" Ljubljano! S tem bodeš dala •slab zgled neumorno delavnim koroškim, vrlim štajerskim in neupogljivim primorskim in isterskim rodoljubom.
Ne rečem, da bi lia, Kranjskem v občo primanjkovalo rodoljubov. Ne, dosti jih je, katerim krvavi rodoljubno srce zaradi nesrečnega razponi, kateri požrtovalno, neutrudno delajo po slovenskem geslu: ,,vse za vero in dom".
Dal Bog, da bi bil čas blizu, ko si bodo duliovski in posvetni rodoljubi segli v roko in združili svoje moči v duševen in gmoten prospeh milega naroda slovenskega.
hude bolečine.
[V Duhithnj bil jo v četrtek izvršen dvojni umor. Nek G. Sera-field usmrtil je svojo soprogo in samega sebe. Pri njemu našli so pismo z dne i), majnika, v katerem je bil<o čitati: Glavni povod temu je provzročila moja soproga.
[Glenshaw. | Večinoma so novice naših rojakov žalostne, le nralo jo veselih. Lansko leto ponesrečil jo v tukajšnji jami Gregor Bohinc, kopavši premog. Velik kos se -je odtrgal in ga hudo po-•škodil. Malo je bilo upanja, da bi pri življenji ostal, toda vender se mu je sedaj toliko na bolje obrnilo, da zamore sv:>je delo nadaljevati.
[Strela udarila] je v 01 ver, sev. Pittsburg«) v cerkev sv. Jožefa in sicer v stransko zid<?vje. Navzlic temu strela ni napravila cerkvi ni-kako škode.
[ V Minnersville, Pa. | je utonilo osem premogokopov vsled hitro nastale povodnji, katera je preplavila mej drugim tudi jamo za premog kopati.
je voda zalila in ker stoji voda na najglobočjem mestu višje od štirih metrov, ni upanja, da so prej nego v treh tednih umakne v pozcmelj-ske hrame. Ljudstvo je silno žalostno in s solznimi očmi gleda, ko se pode valovi po rodovitnem polji. — V Kranji je tamošnji posestnik in voznik Tomaž Tone z mostu v Savo skočil in utonil. — V Luč-nah na Gorenjskem zidali bodo novo cerkev. Vreme obeta tudi tu slabo letino. — V Kropi umrla je v 77. letu svoje starosti gospa Helena Ažman roj. Hafner, mati gor-janskega in fužinskega župnika. Blaga ranjka bodi priporočena v blag spomin in molitev!
[Koroško.] Ob Vrbskem jezeru začel je goreti gozd gostilničarja Ulbinga. Po dveurnem trudapol-nem delu so udušili požar, ki bi lahko uničil lepo, tujcem j ako pri-Ijuljeno šetališčo. — V Beljaku je zavdala neka C. Gruss sebi in svojima dvema otrokoma z mišnico. Sosedjo našli so jih zvečer v stanovanju na tleli se zvijajoče; ako-ravno so poklicali hitro zdravnika, ni jih več moč ozdraviti.
"V" STORE
Company
je dobiti ta teden:
Moške hlače po...... .. 50 c-ts..
Overalls(povrhne hlače)po 20 ,, Rudarsko škornje po.. $1-25
Pridi in oglej si!
Spoznal bodeš, da prodajamo po najnižjih cenah.
NEW 101 CLOTHING CO.,
Glavna zaloga sukna.
Ure popravlja in zaznamuje -kratkem času in zagotavlja dobr delo: Eolirer, urar na Main Street.
< >l>lel«:o
za ta čas najbolj primerne!!
V tem presežemo druge pro-dajalnice. Spomladanske moške obleke po $16-— in višje.
THE BOSTON.
I V Brooklyuai| je svečano posvetil mil. g. škof O'Donell nove cerkev sv. Avguština. Blizu 100 duhovnikov imwelika množica ljudstva bila je velike j svečanosti prisotna.
| V Oikagij -je prvo velikansko poslopje za svetovno razstavo, namenjeno vprvii vrsti.rudarski umet-luisti, dovršeno; poslopje za vrtnarijo in žensko umetnost ter splošni promet, je skoro dogotovljeno.
[Grozna nesreča v rudniku ali majnij dogodila se jo v Portlandu, Oregon, dne 10. .majnika: Precej pozno v noč počil jo glas, da jo nastala blizu okraja Roslyn, Washington, ekstjphoz i j a, .katera je vzela približno 42tim premogo-kopom življenje. Šest mrtvecev so
vojski z	,
J : prenesli na dan.
Laško? Bosno In Hercegovino so ,,	■ ,, ,
b t | Pozneje. 1m> pohmoči dobili ji priborili Nemci in Lahi? Vlada
mora biti res zaslepljena, da podpira sebi sovražne Lahe, a zvesto si Slovane pa zatira.
Pojdimo na Kranjsko, v osrqje cele Slovenije: v -beio Ljubljano; ondi so gospodarji SSovenci, ondi bodemo dobili edino, složno delovanje, kakoršno je .tako potrebno ,y.a narodne koristi. — Složnega .delovanja iščeš v Ljubljani? No, prijatelj, pomilujem te, da nisi {irišel na prav kraj! Si mari poza-bSl, da: kjer sta dva Slovenra, so trije glasovi? Ali ne veš, da se v Ljubljani že nekaj let „lclerikajci" in liberalci" jeden druzega lasajvi Da, sramota, da se ravno v stolf-ci Slovenije kaže tolik napor; it tem ravno spričnjejo, da nimajo mož: nobeden izmed njih nima toliko ugleda, da bi pomiril in sprijaznil razdraženi stranki. Kje ste Pogačarji, kje >;to Blei-vreisi! Kjer se prepirala dva, tretji dobiček ima. To nam tudi pojas-m vrl j »arod njaki" kranj-
so zopet 11 mrlieev., kateri so bili vsi jednaki. Skoro gotovo, da so bili vsi, kolikor se jih je isti večor pri delu nahajalo — menda kačih 18 — usmrteni. Iz Takojne dospelo jo več pokopovalcev, kojih naloga je bila, mrtvece pokopati. Skoro vsi ponesrečenci zapustili so žalujoče žene in male oteočiče. Generalni oskrbnik družbe, Eangley, iana skrb, zadostiti ostalce. Aur.
[Morrilton, Kans. J obiskal je v sov-.erovzhodnej črti ciklon, ojjrem-ljen s znatnim dežjem. V svojem teku je mnogo prekucnil. Znatno škodo jo napravil na pohištvu. Tudi ljudem ni prizanese!; dve osebi je močno poškodil. Najhuje pa je razsajal ciklon v obližji okraja kjer stoji katoliški samostan očetov
pri sv. Duhu", kako 3 milje severno od Coiiway-County. Samostan in še nekaj zraven spadajočega poslopja je hudo poškodovano. Škode * 12.000. V obližji samostana prekucnil je ciklon hišo no-
[V Pittsburgh Pa. | je nastal v nekem tamošnjem kreiitnem za-vodii požar in sicer v šestnadstrop-nein poslopji, ki so je jako hitro razširil. Skupna škoda se ceni nad § 3(J0. 000.
[ V Medill, Mo. | je na nekem železničnem liiostu vlak s tiru skočil. Mrtvih bilo je 7, težko ranjenih 26 oiseb.
[Mansfield, Pa.] Tukaj v tem malem mestecu imamo sedaj dvoje katoliških cerkev in sicer: jodno nemške in jedno angleške narodnosti. Prva jo sv. Jožefa, a druga sv. Matevža. Vesela vest pa je za nas Slovence, da je mil. g. škof Phelan v Pittsburgu dovoljenje podelil in da je tudi prostor odločen, kjer se bode postavila.
[V Filadelfiji, Pa.] je pogorelo do tal centralno gledališče in poleg tega še neko drugo poslopje. V gledališči našlo je tudi 6 igralcev smrt. Škode 1,000.000.
[Moon Run, Pa.] Neznan tat se je priplazil v stanovanje Johna Merlaka ter mu odnesel 72 dolarjev in uro. Jako hud udarec za ubogega delavca, predno si s ;težkini delom kaj prihrani.
Pojdi k J. D. Murphy po zabavno gosli, piščalko ali orgljice nasproti ,,National-Bank.1'
[Stajarsko.] Štajerski deželni odbor razpisal je 10 deželnih ustanov po 50 gld. za kovače, ki hočejo obiskovati polletni pouk na deželni podkovski šoli v Gradcu. — Obesil se je v Colji mestni cost-niiiar Czeni v. Baje ga je revščina osivelega starčka privela do obupnega sklepa, ker je bil od službe odpuščen.
Primorsko.] Na Goriškem sta umrla duhovnika Frančišek Go-ljevšek in Anton Crv. Bila sta oba značajna in velučena Slovana. R. L P.! — Dr. Gregorčič s tovariši, dr. Laginja in drugovi so stavili interpelacijo radi znanega postopanja naučnega ministra proti Spinčiču. Dr. Gregorčič stavil jo interpelacijo v deželnem zboru goriškem, dr. Laginja v Poreču. V tej interpelaciji ostro prijemajo vlado. Ljudstvo jo razburjeno, kajti Vjekoslav Spinčič je jeden izmed onih zlatih značajev, kakor-šnih je dandanes le malo, zel malo.
Mnogo mičnega branja in krasnih igrač po naj nižji ceni pri J D. Murphy.
Velika kupčija z žepnimi urami z 11 ©rimi biseri in okrovi, iz pristnega srebra, je pri A. Rohrer-ju, juvelirjli na Main Street.
TOWER	-	MINN.
Overalls!
Povrhne hlače po najrazličnejših cenah in kakovosti blaga je/ dobiti pri
THE BOSTON.
Pridi in pazi v čem ti zamoromo-postreči: Mi imamo največjo zalogo v mestu in prodajamo po najnižji ceni.
Anderson & Korb, Ely.
Hla6e
vsakdanje nošo po 65 ct. se dobijV/ samo pri THE BOSTON.
novice.
Novice iz starih dežel povzamemo iz ,,Ljublj. Slovenca":
[Kranjsko. J V Planini so zadnje dni meseca aprila nalivi nagnali od vseh stranij toliko vode, da je bila dolina čez in čez, kakor je dolga in široka, popolnoma zalita. Povodenj pljuska 80 cm. visoko nad precej vzdignjeno cesto, ki veže grad Haasberg s planinskim trgom. Občevanje mej vasmi je le po čolnih mogoče. Blizu 100 hektarov plodne zemlje, njiv in travnikov je pod vodo. Vsa setev je uničena. Na stotine mernikov ječmena, ovsa, pšenice, krompirja
[Rusija. | Ker strogo postopa s
Rusija precej tujci, hoče več
Nemcev, ki so na Poljskem imeli tovarne, opustiti svoja podjetja in se povrniti v domovino.
[Španjsko.] Vlada je razpustila 22 delavskih društev. Več nevarnih oseb so zaprli.
[Italija. ] V Milanu so zaprli znanega vodjo anarhistov, odvetnika Gorija in več drugih oseb, ki so pričakovalo voz, na katerem je bilo 25.000 revolucijonamih okli-cev. Oblastvom se pa ni posrečilo, da bi bila konfiskovala omenjene oklice, kateri so so torej najbrž že med ljudstvo razdelili.
[Nemčija, j Socijalni demokratje se že pripravljajo za deželno-zbor-ske volitve. Sklicujejo že sliode in posebno razširjajo socijalistične liste ter izdajali bodo posebne koledarje, v katerih bodo posebno razpravljali ,,grdo postopanje z vojaki" in tako ljudstvo pridobili na svojo stran.
Najboljša obuvala za meščane in rudarje, line srajce, spodnjo obleko in ovratnike (neckties) m dr. dobiš po najnižji ceni po različnosti blaga pri Anderson & Korb — Ely
Zahviila,
Prečastitemu gospodu Jožefu: /j a 1 o k a r - j u, župniku v Red Jacket, Michigan, izrekata podpisana prosrčno zahvalo velik dar,, da je zapisal: ,,Gorjanski dom"' (bralnodruštvo) in vas ,,Podholm"-kot ustavnovnika šolski družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani— in dalje za čast, da ju je imenoval kot zastopnika teh dveh novih udov.
V Gorjah pri Bledp, 1. maja
1892.
Jakob Žumer Janez Ažman«
?.ii]Hiti in zastopnik župnik in /ust oprti U. „t>orjanskl dom". vasi ,,I'odliolm".
Zahvala.
Vsom prijateljem in rojakomP kateri so me med dolgo boleznijo tolažili in obiskovali, posebno pa za lepi dar 35 dolarjev, katerega so mi v podporo izročili, izrekam tem potom najsrčnejo zalivalo.
Gregor Bohinc.
THE BOSTON
je pripravljen bojevati se! To pomenja, da le on zniža cene in tako pomaga ljudem.
CERKVENI KOLEDAR.
MAJ ALI VELIKI TRAVEN 1892.
Dnevi	Godovi	in nedeljski evanvoliji	
28 | Sobota	Augustin, šk	; Viljem, Akv.	
Jezus govori	o pričevanju sv	Duha. Jaw. 15 in 16.	
29	Ned. B
-tU)	Pondeljek
:31	Torek
1	Sreda ^
2	Četrtek l-
3	Petek J
0. povelik. Maksim., šk. Ferdinand, kr.; Feliks L., p. Angela M., dev.; Kancijan s tov. Gracijana M.; Juvencij, m. Erazem, šk.; Gvido, šk. Klotilda, kralj.; Cecilij, spozn.
Marijin mesec.
Rodila nam pomlad Nebrojnih cvetic, Krog kterili razloga Veseli se klic: (Peščena Marija!
Molitve pobožne, Povsod se glasu, Studenci po gajih Neumorno šume: Češčena Marija!
Vse stvarstvo na zemlji Prepeva glasno, Da čuje h Kraljici Se v sinje nebo: ČešČena Marija!
Lz neba prihaja Teh glasov odmev.— In v srcu človeškem Ponavlja so spev:
v
(Ješčena Marija!
ynebohod.
Oljska gora. — Zadnje snidenje v obednici. — Povest o vne-boliodu po sv. Bernardu. — Spomin vnebohoda in maše v župnijski cerkvi.
V Jopo prišli romarji ne gredo naravnost v Jeruzalem, ampal žele tem potem obiskati tudi Emavs. Prvo, kar zapazijo je •gora vnebohoda. Kmalu 11a to ne jim prikaže oljska gora. Ta gora je po vsi pravici v časti pri vseh dobrih kristijanih. Leži na vzhodni strani Jeruzalema. Na vznožji oljske goro je vrt Getze mani, kraj krvavega potu in trpljenja našega Gospoda, kjer se je večkrat shajal. Grob Marijin, iz katerega so jo vzeli angelji v nebo, je prav blizu mesta, kjer je zakli-«ual božji Sin: ,,Moja duša je žalostna do smrti."
Prostor, kjer so je Kristus razjokal nad Jeruzalemom v dan slovesnega vhoda, jo tudi na oljski gori. Tam stoji mohamedanska vasica z visocim minaretom, kraj pa, od koder je šel Gospod v nebesa, je blizu minarota. Prostor vnebohoda je sedaj v mohamedan-skih rokah.
Obkrožuje ga zid in kristijanu ni dovoljeno obiskati ga, ako ne plača vsoto denarja. Trojo ali več cerkva sozidali so kristijani na tem mestu. Kasneje so se porušile, pripuščone samim sebi. Podr-. fcina zadnje cerkve se šo d:i razločiti za povedanim obzidjem. Ali -.lanes, oh, mala mohamedanska rnošeja pokriva skalo, v kateri se videva vdolbena noga našega Vz-voličarja. Naš Gospod jo voč-ikrat v svojim življenju govoril o svojem bodočem vnebohodu. Govoril je svojim učencem: ,,Izšel sem iz Očeta in prišel na svet, zapustim svet in grem k Očetu ....
Grem k Očetu.....Dobro je za
vas, da grem.... Grom vam pripravit mesto." Koso je prikazal Mariji Magdaleni po svojem vstajenji, rekel jej jo, naj gre in
X)ve njegovim bratom: ,,Glejte, grem k svojemu Očetu in k vašemu Očetu, k svojemu Bogu in k vašemu Bogu."
Štirideset duij je preteklo od
njegovega vstajenja. Na to jo Jezus zamenjal življenje, kakor-
šno jo našo, podvrženo trpljenju in smrti, z življenjem večne bla-gosti. Med temi štiridesetimi dnovi je neprenehoma vtrjeval apostol j ne prikazovaje se poza-meznim ali skupnim, krepčaje jih
v veri svojega vstajenja, produčo-vaje jih o cerkveni upravi in vladanj,!. Zadnjič se jim jo prikazal štirideseti dan po vstajenji. Evangelij nam kaže Jeruzalem in obednico za mesto, kjer se jim jo prikazal poslednjič. Nato jim je rekel: ,,To so besede, katere sem vam govoril, dokler sem bil z vami, ker potrebno je, da so vso izvrši, kar jo pisano o meni v Mojzesovem zakonu, in v proro-kili in psalmih. ,,Potem jim je odprl razum, da bi umeli pismo in jim je rekel: ,,Tako je pisano in tako je moral Jezus trpeti in vstati od smrti tretji dan in da se uči pokora in odpuščanje grehov njegovem imenu pri vseli narodih začenši oa Jeruzalema. In vi sto priče tega. Obljubo sam dam od svojega Očeta; ostanite pa v ihostii dokler ne dobite moči od zgoraj." (Luk. 24, 44-49.)
Obedujoč ž njimi, zapovedal jim je, da nemajo zapustiti Jeruzalema ampak da jim je počakati Očetove obljubo katero so slišali iz njegovih ust .... Prejeli boste moč sv. Duha, kateri pride v vas in vi mi boste priče v Jeruzalemu in po vsi Judeji in Samariji in do kraja sveta." (Ap. dej: 1. 4, 8).
Govoreč o zadnjem prikazu in o vnebohodu našega Odrešonika, pripoveduje pobožni sv. Bernard tako-le;
,,Učenci našega Gospoda Jezusa Kristusa so se ga tako oprijeli radi njegove milobe in ustnil-
ko je slušala poročilo? Gotovo je imela več pravice do tega, kakor sv. Janez! Nili točila grenkih solza in rekla svojemu Sinu: ,,0 moj Sin, ako se ločiš od nas, vzemi me seboj". Naš Gospod jo je tolažil:
,,Prosim te, o Mati, ne žali so, ker grem k Očetu in želim, da ostanete nekoliko dalje na zemlji, da tolažite v me verujoče. Pridem pa k vam in vzamem vas seboj v kraj svoje slave! Na te besede je rekla: O moj Sin, zgodi se tvoja volja: voljna sem ostati v pomoč dušam, katere si odrešil s krvjo: vender spominjaj so me!"
Gospod je tolažil sv. Devico, Marijo Magdaleno in učence z besedami: ,,Naj ne bodo žalostna vaša srca in no bojte se; jaz vas ne zapustim. Jaz grem in se vrnem in no bodem več pri vas". Nazadnje jim je veleval iti na oljsko goro, od koder se jo hotel vzdigniti v nebo. Na to jo izginil. Njegova Mati in drugi prihiteli so vrh gore in tam se jim je zopet prikazal.
Vso skrivnosti so s tem končane. Gospod Jezus objame svojo Mater in se poslovi od nje, in ona ga nežno sprejme v svoje naročje. Apo-steljni, Marija Magdalena in drugi popadajo na tla pred njim in polju-bujoje mu s solzami v očeh spoštljivo svete noge. Jezuszapovoapostol j noni vstati in jih objame... In zdaj se začne vzdigovati z lastno močjo... Pri tem prizoru se družba zopet vrže na zemljo... Naša blažena Devica je rekla: Moj ljubi Sin, spomni se me! Solzila seje, vender srce jej je bilo radostno, ker njen Sin je šel v nebesa. Njegova slava je bila čudovita.
Jednako so rekli aposteljni in učenci:,,Gospod, vso smo zapustili v ljubezni do tebe, spomni se nas! Z razprostrtimi rokami, z blišče-čim obličjem, z vencem in v kraljevem oblačilu šol jo Jezus slavno v nebo blagoslavjajoč jih: ..Srčni
očem oblak, in v trenutku je z angel ji in očaki v nebeškem bivališči.
In njegova blažena Mati, sveti aposteljni in učenci ga niso mogli videti več, vender pa so še klečali in gledali v nebo. Brž na to so videli drugo prikazen, katera jim je tudi pomnožila notranje veselje. Angelja v človeški podobi, v belih oblačilih, stala sta pri njih in rekla: ,,Možje Galilojci! kaj stojite in strmite v nebo? Jezus, kateri jo vam odvzet, pride tako, kakor ste ga videli iti v nebo". (Ap.dej.1.11). Pomislite ponižanje Jezusa Kristusa samega sebe. Komaj jim je Učenik odvzet, že jim pošle angelja, da jih tolažita. Ko sta govorila angelja, poprosila ju je naša Gospa, naj jo priporočil a Sinu in splavala sta na zemljo in prijazno sprejela naročilo. Jednako so se jima priporočili a pus telili, Magdalena in drugi. In ko sta izginila angelja, vrnili so se v mesto na goro Sijon in ostali so tam, tor pričakovali sv. Duha, kakor jim jo naročil Gospod.
Ko govorimo o vnebohodu našega IzveliČarja, učimo, da je šol v nebesa kot človek: ker kot Bog ni nikdar zapustil neba, ker Bog je povsodi.
Premišljevanje o vnebohodu našega Gospoda nas bo veselilo, kot jo razveselilo apostelne, če se spomnimo da jo šel v nebesa, ker je slavno kraljestvo nebeških višav, ne pa solzna dolina mu jo dostojno bivališče, čegar častitljevo telo je vstalo iz groba, obdano z lieunir-ljivostjo. On ni šel v nebesa samo da bi posedel slavni prestol in kraljestvo, katero je kupil s cono krvi, temveč, da bi pazil na vse kar se tiče rešenja človeštva.
Z vnebohodam nam jo zagotovil prostor, kakor nam je oblubil. Vstopil je kot naš glavar v imenu nas vseli vposest nebeške veličasti. Z nebohodam odklonil jo vrata, katera so bila zatvorjena po Adamo
bodite, vstrajajte do konca, ker jaz v® padca in kakor jo povedal učen-
jeuja,
da si niso niogi misliti o kaki ločitvi od njega. Da si jim je povedal da ji za njo koristno, da gre, sama misel o ločitvi je lo vžalila njih srca. Štirideseti dan po vstajenju vzel je seboj svete očake in pravične, katere je rešil joče in prišel je k aposteljnom,kateri so bili v obednici z njegovo M..terjo in z druzimi učenci. V znamenje naklonjenosti naznani, da hoče jesti še jedenkrat ž njimi prodno gre k nebeškemu Očetu. Ko so se veselja polni vdeležovali zadnjo pojedine s svojim Učeni-kom, rekel jim je Jezus: ,,čas je, da se vrnem k njemu, ki moje poslal, vi pa ostanite v mestu, dokler vam ne pride moč od zgoraj... Po slej boste šli po vsem svetu učit moj evangelij, kerščevat one, ki verujejo, in priče mi boste do kraja sveta." Učenci so v obednici, pogovarjajo so z Učenikom in vesele se, da so ž njim. Vender misel na ločitev jih vznemirja. Kaj bi rekli o njegovi Materi, sedeči ne daleč od njega? Ni li položila njega ljuba Mati glave na prsa Jezusa Kristusa,
bodem z vami v veke. In ko je šel v nebesa ubogala ga je množica, kateri jo odprl pot, kakor je proro-koval Mihel;,, Ker šel bode, da jim odpre pot". (Mih.II. 13). Tako je šel Gospod pred njimi belo oblečen z bliščečim obrazom, v vsej krasoti in radosti. Bili so polni veselja in poli so slavnostno pesen; ,,Pojte Bogu, delajte mu pot, ki gre v nebesa od zahoda, Gospod mu je ime. Usmiljenje Gospodovo časti njega in njegova čudovita dela ined človeškimi otroci. (Ješ, G ospod »as Bog, ki si rešil v to upajoče in ponesel veselje svojemu ljudstvu i'1 razveselil svoje izvoleno. Poveli-čan, O Bog nad nebes nebesa! Po-veličana tvoja slava na zemlji! Vstopili bomo v tvojo hišo in pel' ti bomo z angelji: slava, hvala i" čast Ti, o Kristus, naš Odrešenik! Kraljestva na zemlji prepevajte Bogu, pojte Gospodu! Zbori nebeških duhov, vsak v službi najvišjega njegovega duhovonstva, pride iz nebes naproti Jezuzu Kristusu; ponižajo se pred onim, ki jim vladajoči Gospod: spremljajo ga v nebesa, " pojoči himne in speve. Očaki z Jezusom reko pojoči: Aleluja1, aleluja! češen si Ti, sedoč nad kerubini in gledajoč v brezdna: aleluja, aleluja, aleluja! vreden si, ° Gospod, vse hvale in časti. Aleluja; ker Ti si slavno zmagal. Nebesa naj slave tvoja čudna, dela, aleluja! in tvojo mqč aleluja! Glejte rodovi Gospodovi vnebohod, aleluja, aleluja; da se slavijo in reko: aleluja; da so veselimo s tvojim ljudstvani, da si hvaljen v svoji dodščni. Tvoj hod je spolnil prerokovanje preroka,ki pravi: ,,Bogso jo vzdviguf med veseljem, in Gospod med glasom trombe". Gospod se vzdiguje počasi proti nebu tolažeč svojo Mater in učence dokler ga ne skrije njih
com pri zadnji večerji, zagotovil nam jo pot do večno sreče. Da bi narn to tudi pokazal, vedel je seboj v dan večne blagosti, duše pravičnih, katere jo rešil temnic. Kaj bi bolj pokrepčalo našo upanje kakor vnebohod našega IzveliČarja? Vemo in verjamemo, da nas je Kristus, kot človek, posadil na desnico Boga Očeta; poživlja nas s krepkim upanjem da mi bomo isto tako šli tja, da bomo združeni s svojim glavarjem po besedah našga Gospoda: Oče, želim, da kjer sem jaz, so tudi oni, katere si mi dal."
Naš Gospod Jezus Kristus je šel v nebesa, da se more pokazati Bogu za nas, da bi govoril za nas pri Očetu. ,,Moji otročiči" pravi sv. Janez, ,,to vam pišem, da ne grešite. Če pa kdo greši, imamo zagovornika pri Očetu, Jezusa Kristusa, pravičnega in on je sprava za naše grehe."
Verujemo, da Jezus Kristus po vnebohodu ,,sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega." V človeški družbi jo sedež na desni največja čast. Da tedaj izrazimo Kristusovo čast, kakoršne nima nikdo Zemljanov, pravimo, da sedi na desnici svojega večnega Očeta. To nikakor ne obsega telesne postave, ampak znači samo vtrjeno in stalno pesest kraljeve in najvišje moči in slave, katero je dobil od Očeta. Apostelj pravi: ,,Obudil ga je od mrtvili in posadil ga na svojo desnico v nebesih, nad vse oblasti in moči in kreposti in gospostva, in nad vsako imenovano ime, ne samo na tem, ampak tudi na onem svetu; in vse si je podvrgel." (Efez.l. 20-22).
Do sedaj smo so spominjali vnebohoda, slave Jezusa Kristusa, njegovega bivališča na desnici
Očetovi in blagrov človeštva po-tej skrivnosti, v duhu smo obiskali oljsko goro in v duhu smo šli z Gospodom v nebo.
v
Cas je, da pazimo, kako so spominjamo te skrivnosti v naši župnijski cerkvi. Hvala Bogu, da naše cerkve v Združenih državah
v
niso prazne na ta dan. (Je pa krenemo v zbornice nekatoličanov vidimo, da niso samo prazne in da nedeljski obiskovalci ne vedo veliko o našem veselju, in o počitku hlapčevskega dela toga dne.
Z nami bi ne bilo boljo, ako bi ne imeli oltarja, krog katerega bi se zbirali, na katerem bi molili onega, ki je danes šel v nebesa. Prod oltarjem nam povedo naši duhovniki, da je šel Jezus Kristus v nebo da nam pripravi prostor in da posreduje v našo korist. Tukaj tedaj v župnijski cerkvi se nam pokaže in ponovi skrivnost vnebohoda. Naš Gospod je resnično navzoč na oltarju pri posvečevali ju. Mašnik povzdvigne posvečeno hostijo in položi jo zopet na oltar, ali pa jo pokaže l judstvu pred obhajilom, poda jo ob-hajancu ali bolniku za popotnico. Na to se skrije naš Gospod, kakor so je skril očem ob času na oljski gori. Glej na naš oltar, tam je šo mnogo vočja skrivnost vnebolioda! Naš Gospod Jezus Kristus je naš zagovornik pri nebeškem Očetu, da bi se spravil ž njim za naše grehe. Tudi na oltarju imamo ,,posrednika med Bogom in ljudmi, človeka Jezusa Kristusa." V župnijski cerkvi po posvečevanji pošlji to prošnje sv. Trojici po njem, ki je pričujoč dar na oltarju.
Združite pa tudi glas ž njim in kličite k nebeškemu Očetu. Pa se lahko tudi obrnete neposredno do njega, ki je Jagnje božje, da se vas usmili, da vam da mir, da vas pokrepi z lastnini sv. Telesom za večno življenje. Zadnjič so videli aposteljni našega Gospoda, ko je šel polagoma v nebo blagoslavljajo jih z razprostrtimi rokami. V občo se veruje, da jih je blagoslovil z znamenjem sv. križa. Zato zapoveduje Cerkev mašnikom blagosloviti in razpustit zbrane koncem maše z znamenjem križa. Blagoslov božji je vedno delujoč. Veselimo se danes in zahvalimo se posebno pa prosimo slavnega Odrešonika, da nas otme greha, da blagoslovi naše dobre namene in dejanja, da bomo vredni večnega plačila.
,,Dodeli nam, prosimo te, vsemogočni Bog, ki verujemo, da je tvoj jedinorojeni Sin, naš Odrešenik šel v nebesa, naj bi tudi mi s svojim duhom prebivali v nebesih." (Corkv. mol.).
-
Oe bo Amerikanski Slovenes donašal dopise te Amerike in Evrope, bo tako postal nekaka duhovna vez med novo in staro domovino. Kar pa Amerikanskega Slovenca še posebno odlikuje in i;iu| tudi prod našimi časniki prednosti daje, je odločno krščanski duh. Idi iz njega vejo. Nedeljske homilije. ktere prinaša, so res v prvi vrsti; namenjene tistim našim rojakom Ameriki, ki k božj
preveč ne otrpnejo: pa so vender
1
DOPISI.
L. J. Ch!
V Gorjah, dne 4. maja 1892. Velečastiti gospod general-vikar!
Amerikanskega Slovenca, kte-rega Vi tako spretno uredujeto,tudi tu sem v Gorje dobivamo. Tukajšnji rojak, prečastiti gospod Jožef
Zalo k ar, župnik v Red Jacket, »
Michigan, -ga jo naročil za naše bralno društvo. V nedeljah popol dne po krščanskem nauku se naši ljudje zbirajo v bralnem društvu in najpred planejo po: Amerikanskem Slovencu, in ga podajajo od rok do rok, tako, da je revež že precej raztrgan in oguljen, preden pride zadnjemu bralcu v roko. Takoj radovednosti pa se ni čuditi, če pomislimo, da jo že veliko Gorjancev v novem svetu, in datukajšni njih sorodniki radi poslušajo in bero, kako se rodnim bratom in sestram uni kraj morja godi!
eriki, ki v nedeljah ne morejo! :>iji službi, da v verskih rečeh, reč ne otrpnejo: pa so vernic tudi koristne za naše ljudi, da se >. dobrem bolj poterjujejo. Vaš čas-j nik res dola po reku Kristusovem: i ,,Iščite naj popred božjega kraljo-I stva in njegove pravice in vse drago vam bo privrženo!" S tako pisave bote marsikoga ohranili na pravi poti, ki bi sicer prišel v >:ovem sveto ob vero; s tako pisavo pa bote tudi v Amerik. Slovencu zagotovili obstanek. Naj se reče kar hoče: to je resnica, da Slovenec je, že po krvi veren in pobožen in da tisti niso njegovi prijatelji, ki mu vero jem-Ijo s slabimi spisi in zgledi: Ko bi družba sv. Moliora ne prinašala primernega, pobožnega borila, gotovo bi ne rastla od leta do leta, ampak pešati bi začela.. Vaše početje je podobno delovanju družbo sv. Moliora. Kar ta družba enkrat v letu stori, da namreč podaja našemu ljudstvu krščanski spis, to dola Vaš časnik vsako nedeljo! Zato je pa tudi Vašemu časniku in družbi sv. Moliora obstanek zagotov-jen, dokler ostane naše ljudstvo verno in pobožno!
Naše bralno društvo zdaj na trdnih nogah stoji, odkar nam je že imenovani g. Zalokar znamenit dar poslal,, da smo mogli še ostali dolg plačati. Pri zadnjem občnem zboru je bila tudi missl sprožena, da naj bi naše društvo pristopilo kot vsta-
novnik k Ciril in Metodovomu društvu z zneskam lOOgld. Ali čutili smo se preslabi; ker smo spoznali da nam je naj pred treba nabirati za požarno hrambo- Prišel nam je pa tudi pri tem naš dragi rojak, g. Zalokar na pomoč in jo kar sam zapisal naše društvo in svojo rojstno vas Podholm za vsta-novnike, Ciril - Metodovemu društvu, kakor smo ravno uno dni .v Ljubljanskem Slovencu brali!
Še nekaj! Prav primerno.jo tudi, da prinašate črtice iz življenja ra-njeega misjonarja Lavtižarja. Morebiti Vam vstrežem, s priloženimi Gimi pismi, ktere je ranjki iz Ameriko pisal v svojo domovino od leta 1854—1858. Obiskal sem namreč pred kakimi Stimi loti rojstno hišo g.Lavtižerja in njegov stričnik mi jih je izročil. Mislil sem jih v večernicah sv. Mohorja priobčiti; pa bodo za Vaš časnik morebiti še bolj i se prilegla!
Janez Ažman, župnik.
Odgovor uredništva:
Preč. gospod!
Radostnim srcem priobčili bo-demo vsili 6 pisem velezaslužnega umrlega misijonarja Lovrenca L a v t i ž a r - j a, koje ste nam poslali in sicer nespremenjena, kakor hitro nam to prostor dopusti. Gotovo, da ste nam ustregli z omenjenimi®pismi, katera je še pokojnik lastnoročno pisal svojcem in katera bodo bralci gotovo z vesoljem vsprejoli. Bodi Vam, preč. gospod župnik, izročena tem potom najsrčneja zahvala in veseli nas, da se strinjate z urejevanjem našega lista tudi onkraj lužo ter so Vam v nadaljno naklonjenost priporočamo z velespoštova-njom in pozdravom
Uredništvo.
Amorikanski Slovenec."
Entered tit the Post Office at Tower, Minn, as second-class jnatter, April 7, 1892.
NAROČBAna ,,A- S."
Prvi in edini Slovenski časopis v Združenih državah Severne Amerike izhaja t-sak Petek in velja za celo leto s poštnino vred za vse Združene države in Kanada po $2.50 (dva dolarja in pol,) za Evropo pa po $3.00 (tri dolarje) ali 6 gld. a. v.
Znižana cena.
Ako pa kedo denar za pet oseb skupno pošlje, se jim po pol dolarja cena zniža; za pet naročnikov se tedaj plača samo $10.00 in
rld.
za a. v.
Evropo §12-50 ali 25 5
Naročnina se ima plačati po postavi naprej pošlje naj se z na-i'očbo vred v pismu. Na pismo je treba kolek (stamps) pritisniti in naslov natančno zapisati n. pr.
V. Rev. Jos. K. Buli,
Amorikanski Slovenec,
Tower,
St. Louis Co.,	Minn.
U. S. Amerika.
,,U. S. Amerika" samo tisti pristavijo, kateri iz Evrope pišejo.
AMERIKANSKI SLOVENEC.
The only Sloveuic newspaper in the Uuitcd States, published every Friday at Tower, Minn. Subscription price for one year for United States and Canada, >2-50; for Europe $3-00.
CENA NAZNANIL IN OGLASOV .
'•a 12 vrstic "Brevier" (square 11 palca): Eden teden $0'75 Tri mesece $(>'00 liva tedna 125 Šest mesecev 11 '00 Eden mesec 2'00 Devet " 1.V00 t>va meseca 8-50 Eno leto 18 00
Pri večjih ©znanilih (oglasih) precejšen rabat. Oznanila naj se blagovolijo plačevati naprej.
A1 )VEUT I8ING-RATES.
°ne "Square" (12 lines "Brevier" or H inches):
One week $0'75 Three months $0 00 Two weeks 1 '25 Six months 11'00 u»e month 2-00 Nine months 15 00 't^vo months 3*50 One Year 18'00 Considerable rebate on large advertisements.
All advertisements must bo paid strictly in advance.
Jos. F. Buli,
Editor and Publisher.
O kritiki ^Amerikan. Slovenca"
Ogovori proti ,,Amerikanskem Slovencu" so sledeči:
1. Da je humbug ,, Amerik. Slovenec"; da, kakor hitro si ua-bero gotovine 1000 dolarjev, takoj nehain naročniki ne dobe ni časopisa ne denarja, sploh z jedno besedo rečeno da ljudi goljufa.
Da mu je jezik spakedran, Rtaroslovensk, hrovašk itd.
Da je preveč cerkven, da 110 prinaša druzega, nego samo nabožno branje, evangelije in da nikomur ne ugaja.
•L Da vlada med tukajšnjimi ^ast. duhovniki r a z p o r.
11 Audiatur et altera pars?" n Kaj pravi druga stranka?" 1- lvodor trdi, da jo ,,Amerik. Slovenec" humbug ali goljufija,
oni je zlobni obrekovalec; vender pa, ko bi kodo iz nevednosti kaj tacega si domišljal, bodi mu v pojasnilo to-le: Gosp. A. M urnik, prejšnji urednik, gojil je pred 2 leti misel, glede izda vanj a,, Amerik. Slovenca"; toda zaradi pomanjkanja pomočnikov, zavlekla se je stvar. Obrnil se jo tudi do sedanjega urednika, kateri mu pa tedaj ni mogel siguren biti, in to vsled preobilega posla. Pred jednim letom obrnil se je do č. g. Bajca s privatnim pismom, bi se li zamogel zanašati na kake dopise? In odgovor č. g. Bajca objavljen jo bil na lici jednajste številke t. L, kateri pa je obsezal nekako nedoločnost (!) Tako namreč nekdo trdi v ljubljanskem dnevniku .,Slovencu;' —Kmalu nato dobil jo g. A. Murnik povabilo od Slovencev iz Oikage, da so mu pripravljeni pomagati izdajanje ,,Amerikansk. Slovenca", katero je tudi sprejel in se podal iz To-wera v veliko mesto Čikago. Tir je izdal 10 številk;koncem meseca novembra zastal jo časopis. In kaj je bilo temu uzrok? Pomanjkanje denarnih sredstev in zdravja. Nekaj naročnikov pričakovalo je željno zopet list, a drugi so se razjarili in menili, da so goljufani. Z gotovino (500 dol. in kacili 300 naročnikov, kateri so mu s ali -J, £ ali celoletno naročnino pripomogli, pričel jo izdajati ,,A. S." Pomislite, dragi bralci, da jo na tak način skoro nemogoče izdajati tako obširen list, glede na to, da odpade več, ko polovica tiskarskim potrebščinam. Poprejšnji urednik izjavi, da je po okrevanju vso last trikrat prodal, prodno je sedanji urednik zanj vprašal. Pogoji bili so: ,,naročnikom naj bi se list do poteka njih naročnine pošiljal; za vso pripravo pa gotovi denar." In ko mu jo sedanji urednik v to pri volil, sprejel je kup. Iz navedenih vrstic je razvidno, da ni n o-1> o n e goljufije ali h u m -bil ga v zadevi ,, Amerik. Slovenca! ' Tudi je razvidno, da je sedanji urednik odlašal pričeti težavno to delo in odgovornost, toda spoznavši nevarnost, ki preti v slučaju ponehanja lista, ali kakor se jih je več izreklo — zamrl ali zaspal, — in da bi pozneje bilo nemogoče drug list ustanoviti brez zaupanja ljudstva, daroval se je temu narodnemu podjetju, ne glede na neprijazno ali nasprotno kritiko; naj menijo, govore ali dopisujejo karkoli hočejo, vsakemu je prosto svoje mnenje izreči; sedanji urednik hoče ga nadaljevati posebno v korist svojih rojakov, raztrešenih po širni Ameriki, da bi se bolj zjedinjali in ne zabili narodne zavednosti ter se tudi duševno no pogubili.
2. Glede jezika, da je spakedran, staroslovensk ali hrovašk, pa naj volja to-le: Znani, za slovenščino jako vneti duhovnik, proč. gospod J. M. Solnce iz St. Paula, Minn., piše v pismu z dno
v
7. maja: ,,Castitam Vam k ,, Amerik. Slovencu", da slovenščina je čista in v pismu od 10. maja uljudno opomni: ,,Veselilo bo vas izvedediti, da so se naši Št. Paulski gospodje začeli zanimati za ,,Am. SI." Te vrstice menda zadostujejo vsem ugovorom glede jezika. V pojasnjenje pa bodi, da so prvih šest številk pod mojim uredništvom stavili angleški črkostavci, ki ne umejo besedico slovenske in pa vedno le po noči. Ker je bilo premnogo pogreškov še v tisku ostalo, zakrivilo ni uredništvo, to mora vsak treznomisleč človek razsoditi. Navzlic vsemu temu pa to ni hotel priznati neki dopisnik v ,,Slovencu."
3. Da jo preveč cerkven, tla nikomur ne ugaja. — Uredništvo je druzega mnenja. Iz različnih krajev Amerike prejelo jo uredništvo nad 200 dopisov, ki so bili razun jednega, vsi y zlogu navedenega pisani:
Globewille Colo., 13. maja 1K92.
Dragi mi list Am. Slov.!
Z velikim veseljem segel som po njem, ko sem ga zagledal pretočeno leto v gostil niči našega rojaka Bolokranjca v mestu Donevar. Takoj sem si zapisal naslov in pisal g. M urniku po vse številko. Dobil sem 10 številk; list je prenehal. Ze sem mislil, da ne bo lite številko, kar mi naznani g. Murnik, da se bode delo nadaljevalo in ros, list dobivam v tem zboljšan, da lahko verni kristjan za male novce bere krščanske resnice in nedeljski evangelij spominja nas na red domače dežele. Vesel in komaj čakam vsakega torka, hitim na pol ure mi oddaljeno pošto po časopis. Iz različnih krajev Čitamo novico, le iz Colorado nič. Evo nekaj malega: Mnogo nas je tu Slovencev, toda nimamo dušnega pastirja, da bi nas v domači besedi podučil. Zatorej jo naša iskrena želja, da bi nas kedo obiskal. (Preč. g. Vincenc O.S.B. obiskuje sedaj slovenske naselbine. Uredn.) — Smelce-rudoto-pilnice vedno razširjajo; tope raznovrstno rudo, kakor: zlato, srebrno, svinčeno, cinkovo i. dr. — Delavska plača: $1-75, $2, $2-50, $3, $3-50 in tudi $4-—. Le malo je trdnih, ki bi celi mesec nepretrgoma delali v teh rudotopilnicah brez da bi kaj zboleli, posebno pogosto zbole oni, ki so pijači podvrženi. — Bog Vam plati, gospod urednik, da ste si omislili priobčo-vati sv. evangelij in poleg tega izvrstno sestavljene cerkvene govore.	John Skala,
•i. Da je razpor mod tukajšnjimi čast. duhovniki. O tej zadevi mora pač uredništvo najbolje soditi in priznati, da so tukajšnji č. duhovniki v najlepši slogi in prijaznosti. Jednako prvemu pismu glase se vrstice preč. gosji. P. J. Erlacha iz Michigana:
Cedar River, Mich., May 12 >92.
Visokočastiti gosp. Buli!
Vaš časopis,, Amerik. Slovenec" mi dobro dopada in me zlo veseli, da ste Vi njegov urednik. Upam, da bodo kranjski Amerikanci Vaše delo in trud podpirali. Naročnina priložena. Zdaj som pa v. č. g. Vaš z Bogom! P. J. Erlacli.
Koncčno o zadevi nekega stavka, priobčenega v liti številki ,,Ara. SI.", ki se glasi: ,,prazne slame mlatiti". Nek amorikanski dopisnik očita v ,,Ljublj. Slov." preč. g. Bajcu, da je s tem stavkom napade! č. duhovščino, kar pa odločno protestujemo z ozirom na to, da je bilo v omenjenem odstavku govorjeno splošno o dopisovalcih. Najbolje pa razjasni vso to zadevo proč. g. Bajec sam, s sledečim pojasnilom:
V pojasnilo:
Washington, D. C., dne 10. vel.
travna '92. Dobrovoljne čitatolje,,Amerik. Slov." uljudno opozarjam na pismo, katero sem dne 22. sušca 1. 1891., toraj pred 14. meseci, pisal preč. g. J. F. Buh-u, in katero je omenjeni preč. gospod v ,,A. S;' na čelo štev. 11. od dne 4. sušca t. ]., objavil.
Jaz sicer no bi bil ugovarjal, vendar če bi bil vedel, da bo pismo v tisku zagledalo beli dan, bi mu bil vsaj obliko nekoliko zbolj-šal.
Prvi del odstavka, ki se začenja
pa
do: ,,Nekaj svitlih zvezd", jo tako nesrečno postavljen, da bi ga bralec na prvi pogled lahko napačno razumel ter krivo tolmačil v smislu, da očitam našim slovenskim duhovnikom, da ne znajo pisati pravilne slovenščine in da vrhu tega še prazno slamo mlatijo. Ne, tega nisem nikdar trdil niti pismeno niti ustni eno; pač pa sem se v nasprotnem smislu čestokrat izrazil.
Upam, da je dobrosrčnim bralcem vprašaj za ,,zanesti" zadostni porok, da se besede: ,,Toda na koliko se jih zanioretezanesli?" ne nanašajo na naslednje vrstice, kajti v tem slučaju bi moral vprašaj stati na koncu stavka. Da mi pa nihče ne bo mogel nasprotne trditve podtikati, naj se dotični stavek tako-le glasi in v tem smislu popravi:
,,Edini naši duhovniki bi bili z m o ž n i s o d e 1 o v a t i pri slovenskem časni k u kot člankarji i 11 podlist-karji, kajti le ti bi pisali pravilno slovenščino in zraven ne 1111 a t i 1 i prazne slame; toda 11 a duhovnike bi se urednik ne m o g e 1 z a -nesti."
(Bodi-si ker imajo preveč druzega posla, bodi-si ker bi jim pri-manj Krnilo dobro in vstrajne volje, da bi razven svojega vsakdanjega opravila še rodno dopisovali slovenskemu časniku).
To jo moje prepričanje, katero som hotel zabeležiti ko sem lani pisal omenjeno pismo preč. g. J. F. Buh-u. Fr. lvs. Bajec.
II. koncu prejeli smo sledeče pisemce: Slavno uredništvo! Podpisani pošljem naročnino s srčnim živio-klicem, da tudi v novi domovini tako krepko delujete za najdražje svetinje: vero in narodnost.
Rok Klemenšek
posestnik v Solčavi na Majarskein.
z: ,,Kjo so potem pisatelji?
in
Sibirska ječa.
Amorikanski pisatelj Jurij Kenan je popisoval stanje pregnancev v ruskoj Sibiriji in nam o tainošnjih strašnih ječah tole povedal. Ruska vlada ni zadrževala Kennana na potovanju; dala 11111 je celoodprtopismo na guvernerjev različnihpro-vincijah in ga vsem priporočala, naj mu gredo 11a roko, kakor največ mogočo. Kennan je bil prijatelj ruske vlade. Vedno je trdil, da Rusi v resnici boljo ravnajo, kakor o njih govore; vse drugače misli sedaj, ko je z lastnimi očmi videl...
Naj prvo opisuje ječe na postajah kjer pregnanci na poti v Sibirijo počivajo; dalje način, kako potujejo po poti, ki trpi po več mesecev. V Tjumenu je največja postajna joča v Sibiriji. Narejena je samo za 800 jetnikov. Ko sem jo obiskal jaz, je bilo v njej nič manj kakor 1741 jetnikov. Njihova obleka je bila škotska kapa brez okraj-nikov, srajca in hlače iz sivega platna, dolga siva suknja, na katerej sto bile 11a prsih jednaali dve krpi črnega ali rumenega snkna pribiti. Skoraj vsi so nosili okove na nogah; rožljanje verig se je slišalo, kakor bi kodo tresel 88 s ključmi napolnjenih obročev. Popisufc sobo jedno barake tako-lo: ,,Soba jo do 35 čevljev dolga, 25 široka in 11 visoka. Brunaste stene, nekdaj po-belene, so bile sedaj zamazane, tla so bila črna od prisušeno nesnage in pohojeniga blata; po treh omreženih oknih je prihajala svetloba iz dvorišča. Vsredi prostora so spalne desko, ki zavzemajo nekako polovico širjave. Široke so po ^čevljev in dolgo po 30. Na jednej strani so dva čevlja privzdignjene od tal, ker slone na tramovih. Na
sredi tako vise 11a dve strani, da jetniki v dveh nasprotnih vrstah, tesno jeden zraven druzega spe; glave solo nekaj palcev višje, kakor noge. Sibirska ječa nima razven teh desk nobene druge opravo, kakor veliko posodo za človeške odpadke. Jetniki nimajo niti podglavja, niti odeje niti perila, spe 1111 trdili deskah in se odevajo s svojimi suknjami. Ko vstopimo v celico, skočijo jetniki hipoma pokonci, zarožljajo z verigami na nogah, se molče odkrijejo in se gosto natlačeni razpostavijo ob deskah. ,,Kako se imate, mladiči?" vpraša nadzornik. —,,Vašoj milosti želimo zdravja! " odgovori sto glasov, kakor v zboru. ,,Koliko jih je zadnjo noč tukaj spalo?" vpraša ozrši se po jetnikih. ,,Sto šestinšestdeset", za-kliče nekaj hripovih glasov. ,,V tej celici", mi pravi nadzornik, ;',je štirikrat več jetnikov, kakor je določeno; tako je v vsej jetnišnicj.'' Ozrem so na okrog; prezračevali niso prav nič; zrak je bil tako pokvarjen, da sem ga komaj dihal. Obiščeva po vrsti šest oddelkov ali celic na dvorišču, ki so bilo tako zapuščene, kakor prva; v vsakej je bilo tri do štirikrat več jetnikov, kakor bi jih moralo bili in pet do šestkrat večje število, kakor bi jih moglo živeti v takoj količini zraka. V največ celicah niso imeli kaznjenci 11a deskah dovolj prostora, da bi spali: ležali so na umazanih tleh pod njimi ali pa na prostoru med deskami in zidom. Ko vstopimo v jedno izmed celic, prilezli so trije ali štirje očividno bolni jetniki blodili in žalostnih obrazov izpod desk."	,,Aurora."
Raznoternosti.
Pri Fort Madisonu, Iowa, se je 0. mainika dogodila velika nesreča na železnici, Osobni vlak je prelomil most čez narasel potok in padel v vodo. Osem oseb je mrtvili 15 do 20 pa močii(*ioško-dovanih.
-::• y državi Wyoming ste bile kot nadomestna odposlanca v naroden zbor voljeno tudi dve ženski. Ko je bil Wyoming privzet v vrsto držav, jo jedna izmed omenjenih imela celo uro trajajoč slavnosten : govor v navzočnosti 14.000 oseb.
V Los AngelOs, Kal. so na ondotnem ,,crematoriju" (sežiga-lišču) sežgali mrtvo truplo moža buddhistovskega veroizpovedanja. Prvi slučaj sežiganja mrtvecev v Združenih državah. Peč so kurili 48 ur, truplo je zgorelo v 2 urah. Pepel so razpršili 1111 vse štiri vetrove.
Priprt glavar španjskih anarhistov M unoz se je obtožil pred kratkim, da so sklenili umoriti mladega kralja. Izjavil se je, da so že srečkali, kdo bi imel kralja pogubiti. Zna so, da so v ..Madridu v velicih skrbeh za življenje mladega kralja. Na vso moč s! u-šajo preprečiti nevarnost.
* Papež podeli vsako leto gospe j, ki je živela najbolj po naukih sv. vere ,,cvetico čednosti." Letos jo je dobila portugalška kraljica. Steblo je iz čistega zlata, 60 cm visoko in nosi jako dragocen, umetno izdelan cvet.
" Riddeford Mc. se ponaša, da ima dva svetovna čudesa: muco, ki pije kavo, in šestletnega dečka,, ki pesni kuje. Ko bi imeli izbirati med obema, odločili bi se za muco.
(Vse 11a enkrat.) Hlapec so jezi: Pri-moj-dunaj! Vse na enkrat sem vun zagnal: vročekrvnega župana, učitelja in pa še orožnike (že#-darje)!
ii
Podpisani priporoča svojoy slovenskemu občinstvu dobro znano gostilno vsem v Ameriko prišl?m, kakor tudi v Evropo so vračajočim Kranjcem, kojo ziniraj izvrstno in po najnižjih con ali postreže.
Razun tega prodaja tudi sloven-sko-anglcško slovnico za samo-pouk v angleščini po 40 centov komad iti tudi več družili slovenskih poučnih in zabavnih knjig.
Da vsakteremu dobro postrežem, dokazuje okolnost, da stojim z v obče znanim gospodom Pavlinom vgLjubljani v zvezi
D. BLOETE
I Iti Greenwich Str. New-York.
20 UR v orehovih ali hrastovih okrovih, ki bijejo vsako pol ure in vsako uro, prodaja po § 3.80 Rohrer's Jewelry Store, Main St.
Predno se kam napote
ljudje navadno žele' poizvedel i, ]k> kateri železnici M se najbolje vozili, potem si pa kupijo vožnje listke '/.a ono, ki j i ni nudi najboljo postrežbo in je najhitrejši. Kadar se toraj podaš a Dliieago, ali kamorkoli na Vstok., preskrbi se /. zemljevidom in vožnji m redom ..Wisconsin Central" železnice. Vlaki na tej progi so vsi preskrbljeni z mehkimi sedeži, njioova oprava je spojxilnjena s )'ullma-> novimi spalnicami, z elegantnimi saloni in jedilnicami po najnovejšem načrtu iir" narejene samo za našo progo: v svoji opravi so izbrane, v vravnavi priročne iu pripravne in na vse strani tako popolne, da jih nič ne nadkriljuje v komoditeti in eleganlnosti. Splošna sodba je, da so naši jedilni vozovi najizvrstneji, kar jih je bilo do sedaj sploh vpeljanih, zaščit* niki te železnice imajo nanje obrnjeno vso pozornost.
iirzovlaki po progi ,,Wisconsin Central" odhajajo iz Mlnneapola vsakdan ob 12'4ii popoludne in (i'2f> zvečer, iz St. Paula pa ob 1 "30 popoludne in M5 zvečer in imajo priročno zvero z vsemi vlaki i* juga in jugozahoda.
Zaradi voŽnjih lsstkov in vožnjega repa, ali če si hočeš zagotovili boljše prostore, obrni sena U. F. McNKILL, O. T. .v T. A.. Minneapolis, Minn., ali mi JAS. C. l'OXI),, občnega agenta za potovalce in vožnje listke, Chicago, II!.
Po dva vlaka na dan v Montano in do Paciflčiiega obrežja.
Začenši s 3. aprilom bodo vlaki na Northern Pacific železnici vozili v sledečem redu: Vlak št. 3 odide iz St. Paula ob doYGtih do-poludno vsak dail iu b«do vozil skozi Spokane, Seattle, TacOmo in Portland via Butte, Montana. Vlak št. 1 zapusti'St. Faul vsak dan ob štlflll ill Ifi nilu, popoludne in bode vozil skozi Spokane, Seattle, Tacomo in Portland via Helena, Montana, <">ba vlaka imata Pullmanovo spalnico prvega razreda, spalnice za turiste, brezplačne spalnice za izseljence, salone in jedilnice.
Vlak z nemenjajočimi spalnicami za turiste odhaja iz Chicago proti Montani in Pacifičnem severozahodu vsak dan ob desetih in 45 min. zvečer via Wisconsin Central-Line. Vlak z vestibulnimi spalnicami prvega razreda odide iz Chicago vsak dan ob šestih zvečer via C., M. & St. P. Ry., proti Butte, Spokane, Tacoma in in Portland. To nemenjajoče se spalnice nudijo najboljšo komodi-teto in omogočijo potovalcem, da ee Ognejo vseh sitnostij in zamud, ktere provzročuje menjava voz na poti
Jedilnice 1111 Northern Pacific železnici se razveseljujejo trajno naklonjenosti potujočega občinstva; družba se ni bala nobenih stroškov, ko je napravila postrežbo priljubljeno in vabljivo. Turisti, kupčevalci in naseljenci bodo sprevideli, da je Northern Pacific s svojo spopolnjeno akomoditeto najbolja železnica v Minnesoti, severni Dakoti, MaOitobi, Montani, Idahi, Oregonu, Washingtonu, Britski Kolumbiji, Alaski in Kaliforniji.
Knjižice o vzhodnem in zahodnem Washingtonu, o Jellowstone Parku, Broadwater Gorkih vrelcih (Hot Springs) in Alaski za leta 1892 so ravno tiskane. Vsakdo dobi zastonj katerokoli izmed omenjenih knjižic, ako se oglasi pri glavnem ali okrajnem agentu za izseljence Northern Pacific železnice, ali pa pri CIIAS. S. FEE, G. P. & T. A., N. P. R. R. St. Paul, Minn.
Okusnega sadja in raznih slad-ciČ (candy) se dobi pri J. D. Mur P11?-
Tiketi
za vožnjo po železnicah in parnih ladijah v Evropo in iz Evropo nazaj v Ameriko, so dobe pri agentih LEVIN & NELSON v New-York Store.
Opomba.
Mnogo je vprašanj, kako. naj bi naročniki poslali denar, ki ne znaša okroglo »vote. Naznanjamo jim tem potom, da lahko i ' ' udi 1 dolarja v markah (stamps)
pošljejo..
tŠjP" Naročnike iž Evt'OpO, ki pošiljajo denar po poštni nakaznici, prosimo, naj nam še posebej napišejo fevoj naslov, da ne bodo pri razpošiljanju pomot, kajti Amerikanski poštarji ne znajo pravilno pisati slovenskih imen.
Nekdo je ,,Amerik. Slovenca" si naročil, pa je pozabil zapisati ■svoj naslov. Z veseljem bomo vam ustregli, ako le naznanite pošto in deželo, kam ga naj pošiljamo.
Denašnjo, kakor tudi nekaj poslednjih številk poslali smo vsem onim p. n. gospodom, kojih imena so nam znana, " na ogled.
Kdor pa bi rad list na ogled, in da nam hi njegovo ime znano, blagovoli naj nam, natančno naznaniti svoje ime in kraj, kam naj mu ga pošljemo.
Potrudili se bodemo čedalje bolj ustrezati cenjenim p. n. naročnikom z mnogovrstnim zabavnim gradivom, najnovejšimi ame-rikanskimi, kakor tudi evropskimi novicami.
Uredništvo in upravništvo
,, Amerik. Slovenca.''
ŽIVI SAM' IN PUSTI G5; DllUGIM ŽIVETI!
Ji
raznovrstni!, zelenjav, kakor tudi sadja m sladek:, pomeranč, ovočia najboljših smodk, tobaka, lepih pip, nnače treznosti
PIK^T WATIONA.T, HA\K. Tower, Miim. Grlavnica, -	$50,000.
II. A. WARE, predsednik. D. I J. 1'AOOj.?, podpredsednik. G. A. WHIVM-AN, blagajnik.
P.?:rj}atelji: D. H. Bacon, L. Mendenhall, H. A, Ware, A. D.
Thomson, T. J. Davis. v
na
TREME.
Lunini spremeni imajo vpliv na vremenske spremene po slavnem, , zvezdo slovečem T. W. Heršolji, na pr.
Mesca maja ali Velikega travna spada
1. Pervi krajec 3. dne ob sedmih 17. m. zvečer, pomeni spremenljivo.
2 Sčip ali polna luna 12 dne ob dvanajstih G min. o polnoči, pomeni: lepo. 3. Zadnji krajec 19. dno ob treh 58 min. popoludiio, pomeni: spremenljivo. 4 Mlaj 2(i. dne ob šestih 55 min. zjutraj, pomeni: lepo.
IPla/tili
so sledeči gg.:
Clinton, Iowa. M ark us Bluth.......... $1.25
Jo et, 111.
Frank Bolite....................2.00
Joseph Težak....................2.50
Thomas Polhinz................2.50
Altenmark, Evrope. Janez Benzina.......... 0 gl.
La Center, Wash. MihaAočevar.......... 2.50
Harmonike
8 O 11 M p 1' O <1 fl.j !
Prav izvrstne harmonike, po kranjski naredbi; ki imajo meh usnjat., s 1 glasovi in jeklenim glasom. Dolnje se v Cleveland u, Ohio.
St. Claire St. No. 051.
F. Gr.
ELY - - MINN:
FENSKE &
prodaja
vso vrste železnino, peči, cinkove posode, barve, olje, steklenino, kit, vrata iu raznovrstno oklepje.
i u j i.iuu uoznosn
-f mosta (pop),!
in' vseh kuhinjskih potrebščin.	Obresti se plačujejo od dneva vložitve
Slavnemu občinstvu se kar naj- ;	,, ..
uljudneje priporoča	Menace s-; Vplačujejo in vplačujejo.
»Ignac Tancig
TOWER
MINN.
J. B. NOBLE, M. D.,
Z I> H AT N I K,
Office nad Benson-ovo Lekarno.
TOWER,
MINN.
Tower.	Minn.
Sladeice, smodke in tobak, nosni
diilian, mošt in pop: pijačo treznosti, in tudi
priporoča in prodaja
TOWER, MINN. Ol ia8, 31 < 'Nfimara,
prodaja po naj nižji ceni, Živo apno, premog, seno in raz-notef.no krmo (futer) za domače živali.
CHAN. I1ANG, Photograph* Tower, Minn.
izdeluje
Fotografijo vsake verste in velikosti, vsak čas po nizki coni in'delo dobro dovrši.
» iu. m. *u*ve mmiUi - m
Dulnth and Iron Range
ŽELEZNICA.
op.
13:00 10:54 0:10 8:22 7:10
cms
Post m j c 'Stations'
pop.
prili.
DiiluUi odh. 3:15
Two Harbors "	Mesnbu
"	Tower	"
odh.	Ely prili.
4:25 0:04 (1:52 8:05
JAKOB SKALA,
Tower, - Minn.
Velika trgovina
z mešanim blagom in
kuhinjsko posodo.
NIZKE CENE!
HITRA POSTREŽBA!
Uljudno vabimo meščane,
rudarje in gostilničarje.
Največjo zalogo v mestu ima

Korb
BRICK BLOCK, ELY
MINN.
Suho robo in obleke, obuvala, klobuke, čepice (kape); Goceries ali jedilna-prodajalniea i. dr.
" i
&
prodaja
sveže, soljeno in suho meso, mast, perotnino itd.
Ostrige in divjačina ugodna. ELY - - MINN.
HOTEL SHERIDAN,
Tower, Minn.
Dobra postrežba, zverstna jedila.
Nizke cone. Uljudno gostom se priporoča.
E. E. BARNIDGE.
& HAWKI
Zaloga
peči, mnogotero železnino, kosi-tarskega blaga; zbirka olja in barv, stekla, okvirov oken in vrat.
Vsako vrstno sobno opravo
Vam uljudno priporočamo.
GERMAN AMERICAN
• 1AT MARKET-
MAX SHAPIRO, - mesar, prodaja
Vsake vsrte frišno in so.jeno meso, kakor tudi ribe, perutnino in frišno klobase po tako nizki ceni, kakor drugod. Tam se občuje nemško.
našo izverstno zalogo'in največjo izbirko mešanego blaga.
Mnogo narejenih prazničnih in delavnih o1' , ,. . .
(kap) in vsakovrstnih o' , tIof)u£^ ^pic
-ouval.
Vse sorte srajce in rokov'
j .	-lC0 nogovice, in sploh vse spodnje in
z°0'..!je obleke prodaja po najnižji ceni.* Pridite in poglejte! Vse uljudno povbljujemo.
J. *T. MUKMK CO.,
Tower, Mirni.
OIT'Y IvdlHI^T IsPARKET,
TOWER, MINN.
NAJVEČJA ZALOGA MESA
Tke Bostoe Clotls lese.
Največja in najboljša zaloga obleke, obuval, kovčog in torb se dobi pri:
Vsakdan frišno goveje in prešičje, kakor tudi suho meso; pa tudi; klobase in perutnino priporoča uljudno
w. El. ILloQ-U-Eicie.
O. II. OPPEI, J^OTVS,
pridaja
nadebelo in drobno manufakturno blago, obleko, pokrivala in
obuvala.
XXXXXXXXX
Obilna zaloga za rudarje in drvarje.
XXXXXXXXX
Čolni in indianski izdelki
W. N. SHEPHARD & CO.,
PBODA.TA.
Izeleznino n. pr. Peči, kuliinsko posodo, in raznoverstno orodje; pa tudi mize, stole, omare in drugo hišno opravo.
OKNA, TRATA, STEKLO IN BAIJVE.
M. WEINZIERL & CO., Urar in tergovic z veliko zalogo zlatnine in srebernine. Prodaja in popravlja ure zanesljivo in po nizki ceni.'	ELY, MINN.
M. Yail
ELY, MINN.
VELIKA
ZALOGA
železnine, lesenega in hišnega, orodja
Se dobi po najnižji ceni: peči, kuhinjska posoda, barve, okna, vrata, mize, stoli, postelje, omare in sploh vse ruderjem in gojzdar-jei|t potrebno orodje.
Oskerbljuje +udi rakve in pogrebe.
Vabilo, Predragi Naročniki!
Ako je Vam ljubo, blagovolite vložiti v pristojno pismico celo letno naročnino $2.50 (dva dol. in pol) ali 6 gld. za Evropo.
Ako se pa vas 5 oseb skupno naroči, vložite za vsili 5 listov safno $10.00, ako stanujete v Ameriki; ali 25 gld. za Evropo, bolj natančno je razvidno iz časopisa.
Varčno, v pismo vložite Nakaznico ali popirnati denar, tako da so od zunaj ne pozna, kaj da je v pismu, potem ga dobro zaprite, kolek ali stamps pritisnite in na pošto oddajte, in prijeto naročnino in Vaše Ime bo na zadnji strani natisnjeno, in tako bote gotovi, da smo jo prijeli.
Svoj naslov natančno zapišite, da vemo komu pošiljati, n. pr]
1.	Ime in priimek.........................................
"Pošta.................................................
Kraj in dežela..........................................
*
2.	Ime in priimek ....................................... .....
Pošta... .......................................................
Kraj in dežela................- •...........................
in tako od vsili naročnikov natančeno zapišite Ime in priimek, Pošto in deželo ali kraj, kje kdo stanuje, da nebo kake pomote. Vse pisma a!i dopisi naj se blagovoljo pošiljati z napisom:
V. REV. JOSEPH F. BUH,
Tower, Minn.,
,, Amerikanski Slovenec."	U. S. America.
Zverstna zaloga rudarskih in gojzdarskih naprav .........
Oskerbljuje rakve in vse k pogrebu potrel
reone reci.
Tower, IMiiiii.
Tower Meat Market.
Tu prodajamo:
frišno in soljeno meso okusne klobase in čisto mast,,
i. t. d.
Pridite in poskusite !
L. M. CHRISTIAN.
Mc ITVTVTf^ tV KITTO.

VSAKOVRSTNEGA BLA( IA
posebno RUDARSKE OPRAVE.
Znate 111
Da Vaš dolar pri IRON RANGE CASH STORE bo vet*
zda I ko drugod;
:$1 00 ukupi 30 vati. nar bolši kotenino. $1.00 ukupi 15 vati. kambrika. $1.00 ukupi 10 lb. dobrik breskev $1.00 ukupi 30 lb. obdelanega ovsa. Gotovo ako potrebuješ ableke ali obuvala manufakturnega blagu ali groserije sena ali (filtra), ali karkoli druzega vse po ugodni cenu
dobiš pri