PROLETAREC
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ŠTEV._NO. 673.	CHICAGO, ILL., dne 5. avgusta (August Sth), 1920.	LETO—VOL. XV.
Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone, Lawndale 2407
__________	al^jggila»!	i	' ■	=
ORGANIZMI.
V današnji družbi sta v ljutem medsebojnem lah, ker hoče pomnožiti svoje profite in večati svoja boju dva organizma: eden, ki hoče vzdržati sistem, bogastva. V dosego teh namenov se poslužuje vseh kakršen je, in drugi, ki ga hoče nadomestiti z bolj- sredstev, med katerimi je seveda tudi fizična sila. šim, popolnejšim in pravičnejšim; prvi se zrcali v Kljub vsej moči, ki jo ima kapitalizem še na svoji organiziranem kapitalizmu in drugi v organizira- strani, je brezpogojno obsojen poginu. Ljudstvo se nem proletarijatu, katerega naloga je nadomestiti hoče otresti podložništva kapitalizmu in si ustvariti sedanji kapitalistički sistem s socialističnim.	red, ki bo odgovarjal potrebam nove družbe. V
Boj socializma*ni naperjen proti posameznim to svrho mora strmoglaviti sistem profitarstva in kapitalistom, nego proti sistemu, katerega je ustva- izkoriščanja, in boj za ta cilj vodi delavstvo vseh ril kapitalizem v dobi svojega zgodovinskega raz- narodov organizirano v socialističnih vrstah, voja. Doba, ko se je posameznik boril proti posa-	Rekli smo, da pride socializem, kadar bo ljud-
mezniku, je že davno prešla. Revolucije, ki so ime- stvo nanj pripravljeno. To se ne bo zgodilo v vseh le namen vreči s prestola enega kralja zato, da so deželah ob istem času. Toda popoln socializem pride nanj postavile drugega, izginjajo. Vrše se le še tu šele tedaj, kadar ga sprejmejo vsi narodi, kajti s tem in tam v kulturno zelo zaostalih deželah. Toda vsi izgine kapitalistični sistem in socializmu bo odprta boji, vse revolucije od postanka človeštva do danes pot v razvoj izpopolnjevanja.
so bile plod po naturnih zakonih določenega raz-	Vse to, dar smo navedli ni nič novega za tiste,
voja. Človeštvo je korakalo iz primitivnega barba- ki količkaj razumejo socialistično gibanje. Ampak rizma v dobo fevdalnega suženjstva in iz fevdalizma na nekaj simpatičarji socializma radi pozabljajo, in je evolucija privedla človeštvo v kapitalistični si- to je: moč organizacije! Ako ni socialistična sila. stem. Tekom časa so se vršile krvave borbe, narodi danes močnejša kakor je, je vzrok v tem, da so sto-so izginjali in nastajali so novi, iz podjarmljenj so tisoči socialističnih somišljenikov izven socialistične prihalali v nova podjarmljenja. Kralji in papeži so organizacije. To je znamenje mlačnosti za sociali-bili gospodarji in ljudstvo njihovi podložniki. Me- zem od strani tistih, ki z njim le simpatizirajo, no-sto kraljev in papežev gospoduje današnjemu člo- vejo se pa pridružiti resnemu, konstruktivnemu delu veštvu kapitalistični sistem. Četudi smo danes za gradnjo novega družabnega reda. Pridobiti mo-sužnji-podložniki kapitalizma, moramo vendar pri- ramo za socializem tudi maso, ki nam je še sovražna, znati, da je kapitalistični sistem en korak napredka ker so jo tako vzgojili zagovorniki sedanjega dru-v družabnem razvoju.	žabnega reda. Vsposobiti moramo delavstvo v orga-
Razvoj človeštva pa mora iti naprej. Kapitali- nizacijskem delu na vseh poljih, kajti čim sposobnej-zem se je razvil v enih državah do popolnosti, v dru- & bo, tim hitrejši m ložji bodo uspehi. Ne tolažimo rili manj, v nekaterih krajih ga pa še sploh ne po- ^ s frazo o diktaturi proletanjata. Ruske razmere znajo Kjer ga ni, tam tudi ni prostora za sociali- niso podobne ameriškim razmeram. Ruski carizem stično gibanje in logično ne za socializem. Povsod ^ skrahiral m m bilo treba bogzna kake revolucije, pa kjer je kapitalizem razvit, je polje ugodno za da se je ustanovila nova vlada. Ruski carizem ni bil socializem Predno pa se ga more uvesti, je po- organiziran po kapitalističnem vzoru in ko je prišla trebno da je tudi ljudstvo zrelo za socializem, da zanj kriza, je padel takorekoč sam od sebe. Ta sluga razume in da je sposobno voditi komplicirani si- čaj se pa ne bo ponavljal v državah, ki so že davno stem moderne družbe po tokih razvoja naprej. Ka- preživele sistem, kakršnega je imela Rusija v časih pitalistieni sistem je svoje vrste organizem; sociali- canzma.
zem je zopet svoje vrste organizem in kadar se uve- Socialna revolucija se vrši; na površje prihaja ljavi, bo v obratu popolnejši od kapitalističnega in in komaj vidno, industrijalna demokracija. V enih kar je glavno, za človeštvo pravičnejši Medtem ko državah se vrši preobrat hitrejše kakor v drugih, to-sloni kapitalizem na interesih privatnega last- da vrši se povsod, v eni ali drugi obliki. Socialna ništva, ki izkorišča ogromno večino ljudi v prid mali revolucija je plod razvoja, ne pa plod kakih dekre-skupini velefinančnikov, stremi socializem po ko- tov, zarot ali nasilstev.
lektivnem lastništvu v prid vseh ljudi. V razliki	Izobraževanje delavskih mas je glavna naloga
teh dveh smeri družabne organizacije je iskati vzrok socialistov. Ignoranca ukoreninjena v ljudskih mno-za vse konflikte, ki so danes na dnevnem redu. Ka- žicah je naš največji sovražnik in mogočni zavez-pitalizem si grabi nove teritorije, osvaja nove trge nik današnjega družabnega organizma. Na miljone in išče norih koncesij v industrialno zaostalih deže- je danes nezadovoljenih ljudi, ki se sicer zavedajo,
da je v današnjem ustroju nekaj napačnega, toda zdravila, ki bi ozdravilo te razmere, ne poznajo, niti se ne trudijo, da bi ga spoznali. To so ljudje, ki postanejo čez noč nezadovoljni in čez noč zahtevajo preobrat, kakšen, o tem si niso sami na jasnem. Take ljudi zelo lahko izrabljajo demagogi in provo-katorji za protidelavske interese.
Socialistična literatura ni majhna. Toda krog njenih čitateljev ni posebno velik. Ljudstvo rajše posega po vsakem kolportažnem strupu in pone-umnjevalnih časopisih, kakor pa po dobrih, ki vzgajajo in povzdigujejo. Ljudstvo kot tako je še nezavedno in pusti, da drugi mislijo zanj. Tako je bilo naučeno izza časov vladarjev po milosti božji. Upiranje proti gospodski je bilo grešno in niti kritiziranje ni bilo dovoljeno. Tudi sedaj je lahko kritika proti vladajočemu sistemu veleizdaja proti državi in radi takih kritik sede v ječah mnogi ljudje. Vedno je bilo tako, da je vladajoča klika branila in protežirala svoj režim z vsemi sredstvi, toda režimi so padali in sistemi so se izpreminjali. Počasi se razvijajo ljudski možgani in počasi prebavljajo duševno hrano, ki jim jo dajejo talentirani učitelji in oznanjevalci boljše bodočnosti.
V	ljudske množice se mora ukoreniniti smisel za razumevanje pomena organizacije in kooperacije.
Mi hočemo spremeniti sedanji gospodarski sistem, ki ga imenujemo kapitalizem, v socializem. Za to delo pa potrebuje socializem zavednega, izobraženega in sposobnega delavstva. Vsposobi se lahko v upravljanju organizacij. Izobrazi se lahko z našo literaturo. Vsaka kooperativa je šola, ki kaže delavstvu, kako lahko samo vodi gospodarstvo v svoj prid. V politični organizaciji se uči braniti svoje interese in se vsposoblja za upravljanje javnih institucij, kadar jih dobi pod svojo kontrolo.
Povsod, kjer žive delavci, bi morali imeti socialistično (Trganizacijo. V socialni evoluciji ne štejejo posamezniki, ampak organizacije. Ne zanemarjajte jih. Skrbite, da dobe vaši možgani dovolj duševne hrane, kakor skrbite za hrano svojega želodca. Denar, ki ga vložite v dobro knjigo ali list, je dobro investiran. Kaj bi bilo človeštvo brez literature? Dobe se ljudje, ki jo smešijo, ker se ne zavedajo svoje duševne revščine. Take kreature so vredne pomilovanja, dasiravno ovirajo napredek.
V	raznih večjih mestih imajo delavci že velike izobraževalne institucije. V manjših krajih prirejajo dramatične predstave, koncerte itd. Zavedno delavstvo ima smisel za kulturo in jo pospešuje. V socialistični družbi bo dobila kultura tisto zvišeno mesto, ki ji pripada. Kultura ne bo več sredstvo za pridobivanje, dobička, ampak vir za črpanje znanja.
Mnogo se lahko doseže že sedaj z organizacijo. Ustanovite jih, kjer jih še ni. Izpopolnujte tiste, ki že obstoje. Vsa moč zavednega delavstva je zapopa-dena v organizaciji. Z njo se gradi socialistični družabni red. Z njo se bori proti reakciji. Z njo si iz-boljušuje svoje življensko stanje. Organizacija je moč! V boju proti kapitalističnemu organizmu moramo razvijati na vsi črti svoj lastni organizem.
Večni boj človeka.
Boj pretklosti boj sedanjosti, boj bodočnosti.
Človek bije večni boj. Bije ga posameznik in bije ga celo človeštvo. Boj posameznika je le odsev splošnega boja, kakoršnega že bije človeštvo.
Boj se je začel s človekom in končal bo z njim. Boj je bil pred stotisoč in stotisoč leti, ko se je pojavila na zemlji prva stvarca, koje potomci smo vsi — boj je danes, ko pravimo, da smo civilizirani — in boj bo še milione let, ki pridejo. Boj je neizogiben. Tako je zapisano v velikem zakoniku narave; temu zakonu je podvrženo vse; nad tem zakonom ni ničesar.
Neizogiben je boj, spreminjajo se pa oblike boja, spreminja se karakter in cilj. Kakor se spreminja oziroma razvija in spopolnjuje človek, tako se spreminja-in zboljšuje njegov boj ; spreminja se orožje in spreminjajo se svrhe ter cilji boja. In zadnje je nabolj važno.
• * •
Strašen je bil boj v pretklosti in strašen je deloma še — danes. Človek živi na svetu kakih tristo-tisoč let. Natančnega števila ni, toda biologi in geologi so edini v tem, da človek se je pojavil v začetku četrte dobe; od tega časa je preteklo najmanj pol miliona let.
Boj prvega človeka je bil boj z živalmi. Takrat je človeštvo živelo na drevju. Na zemlji so takrat še gospodarile zveri. Minila so tisočletja in tisočletja predno se je v revnih možganih primitivnega človeka razvilo toliko razuma, da je odkrhnil kos drva in z istim oplazil napadajočo zver in da je pobral kamen ter ga zagnal v sovražnika. Minila so zopet stoletja in stoletja, predno je v primitivnem človeku zaiskrila prva misel, da je na kos drva z ličjem privezal kos surovo obdelanega kamna in si tako ustvaril prvo orožje, s katerim je premagal zver. Ko je človek enkrat to dosegel — da je namreč zamenjal golo pest z gorjačo in s kamnom — tedaj se je v človeštvu izvršila prva socialna revolucija; pričela se je nova epohalna doba.
Ko je človek pričel rabiti kamnito orodje, tedaj je premagal živali — dasiravno — ne še vseh. Zapustil je gozdna bivališča in se selil v skalnate jame na visoke hribe, ki jih je utrdil. Selil se je na plitva jezera in močvirja, kjer ¿e zabil kole v dno in gori postavil kolibe. Med tem pa ko se je na eni strani še vlekel boj z bolj krvoločnimi živalmi — z živalmi, ki danes ne eksistira/o več — pojavil se je na drugi
strani drugi boj — boj človeka proti človeku.
•
človek v kameni dobi, ali takozvan jamski človek ,je položil temelj prvi, najprimitivnejši družim, pravzaprav jati. V jatah se je človek selil, iskal plena in živeža ter skrbel za naraščaj. In tako se je zgodilo, da se je jata srečala s tujo jato} nastala je tekma ; rodila se je zavist in mržnja — človek se je dvignil proti človeku.
V prvi dobi, ki je bila najdaljša, je bil boj za obstanek med človekom in živaljo. V drugi dobi, katera sega kakih deset tisoč let nazaj, se je pa vnel
boj v človeštvu samem zopet za obstanek. In ta doba — ta boj živi še danes, dasiravno je že pri koncu..
V kameni dobi je gospodarila tista jata ljudi» ki je bila najmočnejša po številu in ki je imela najboljše bojno orodje. Danes — v dobi elektrike — gospodari tista jata — država ali razred — ki ima največ oboroženih mož, največ kanonov in oklopnjač . . Mo-rilno orodje je sicer spremenilo ,iz barbarskih jat so nastala plemena in narodi — ali boj je isti, bruta
len, barbarski . . . človek še živi v barbarski dobi.
*
Barbarskega človeka je pa čakalo še drugo pro-kletstvo. Ko je v začetku druge dobe pričel človek misliti in opazovati stvari okrog sebe, postal je uboga žrtva svoje umske revščine. Opazoval je solnce po dnevi in jasno nebo z luno in zvezdami ponoči; opazoval je premikanje oblakov; gledal je dež; čutil potres; zrl na bruhajoče vulkane; videl je blisk in s trepetom poslušal grom in treskanje strele.
Vse to je bilo za barbarskega človeka nekaj ne-razumljivga in tajnega — nekaj ,česar ni mogel za-popasti. In tako je vse te prirodne prikazni, naravne elemente, pripisal neki supernaturni sili, ki je več kakor on, človek. Tako je barbarski človek ustvaril vero, ustvaril si je boga in bogove, hudobca in hudiče. Ustvaril si je bogove iz blata, kamna, lesa — ustvaril je nevidnega boga v oblakih, kateri je po njegovi' revni domišljiji bliskal in grmel. In tem bogovom — produktom svojih rok in revnih mož-gan — je davni človek hlapčeval z nepopisnim strahom ; molil jih je in žrtvoval jim življenja svojih soljudi. Kar je videl in užil dobrega in lepega, to je prišlo od boga; kar je pa občutil slabega in mučnega, bilo je od hudiča — in tako se je v njem križal neprestan boj med dobrim in hudobnim malikom. Kakor je bil tedaj človek še barbarski in divji, tako so bili njegovi bogovi barbarski in divji. Kakor je človek klal človeka, tako so bogovi klali bogove. Ena jata» eno pleme je imelo svojega boga in drugo pleme zopet drugega. Plemena so se klala med seboj v čast in slavo njih bogov . . .
In tako se kolje človeštvo še danes. Proklet-stvo, katerega si je naprtil na pleča barbarski človek pred več kot desettisoč leti — morda še pred 25 tisoč leti — nosi še danes večina ljudi. Praznover-stvo, produkt primitivnih možgan, je dvojček bratomora in sin barbarizma. Dokler bo človek hlapčeval lesenim, kamnitim, kovinskim in naslikanim malikom tako dolgo bo tudi zmožen pobiti sočloveka. Boj človeka proti človeku in praznoverstvo sta si brata.
•
Ali — že se svita.
Človek je že davno premagal živali. Premagal je eelo vrsto prirodnih elementov. S tem je premagal tudi dober del svojega praznoverstva. Podvrgel si je blisk in sopar. Premagal je morje; podvrgel si je suho ozemlje. Velikanski je napredek, ki ga je izvršil še vedno barbarski človek zadnjih par tisoč let — zadnjih par sto let in zadnjih par let!
Zdaj živimo ravno nekako na razpotju ko se človeštvo odpravlja iz druge dobe svojega večnega boja v tretjo dobo. To bo doba prave civilizacije. To
bo doba, ko se bo človek boril z razumom za odpravo bratomorstva in proti praznoverstvu, kolikor ga še ostaja iz dobe barbarizma. To bo doba, ko se bo človek boril z umom, s svojo inteligenco za materijal-
no blagostanje človeštva in za raziskavanje znanstvenih resnic v povzdigo svojega blagostanja. To bo boj bodočnosti.
Da — na razpotju smo.
Čeprav je človeštvo še oboroženo do zob — čeprav še vliva kanone in morske velikane — čeprav še moli kamnite, lesene in kovinske malike — čeprav še človek izkorišča in mori človeka — vse to bo minilo. Čl
^rek bo našel prvo srečo v pravični ureditvi socialnih razmer. Današnji razredni boj je izraz iskanja te sreče. Zemlja je silno bogata tako bogata, da lahko preživi stokrat več ljudi kakor jih je na celem svetu. Treba je le, da se človeštvo organizira v družbo delavcev in da vsakdo v polni meri uživa sad svojega dela. Ko človek enkrat to doseže, da socialjzira zemeljska bogastva, delo in produkt, tedaj bo konec bratomorstva. Človek bo potreboval človeka pri delu ,pri graditvi in kot tak bo mu vsakdo brat in prijatelj. Bodoči človek bo popial le eno domovino in ta domovina bo celi svet; človeštvo bo ena družina. Vsledtega bo vojna nepotrebna, mo-rilno orodje bo romalo v muzeje in s tem bo konec barbarske dobe človeštva.
*
človeštvo se povspenja iz našega planeta v vsemir na tuje svetove — povspenja se z mislijo z umom. Nekoč je človek mislili, da so bogovi same radi "lepšega" okinčali nebo z nebrojnimi iskrami — zvezdami. Svetopisemska pravljica o "stvarjenju" pravi, da je bog ustvaril solnce; luno in "še zvezde povrh".
Tak je bil nazor barbarskega človeka glede vse-
mirja ,ki ga ni razumel. "Še zvezde povrh"!.....
Revni "modrijan", ki je to zapisal, ni znal, da je milione zvezd, ki so bilionkrat večje od našega soln-ca, da so te 'zvezdice" v obliki mogočnih planetov in ogromnih solne plule po vsemirju preden se je porodila naša zemlja in da je naša zemlja v primeri z drugimi svetovi neznatna zvezdica — droban prašek. Kako bi vedel? Danes pa ve! Danes ve, da je naš svet le atom — malo manj kot nič — v brezkončnem vsemirju in on — človek — je še milionkrat manjši atomček — majhen v vsemirju, toda velik v svoji umstveni sili, ki more že toliko zapopasti. človek je pogledal v vsemir, ne s svetim strahom ali z naivnostjo, temveč s kritičnim očesom skoz teleskop in zazrl je doslej neznana čudesa; zazrl je svetove in svetove solnca in solnca, svetove polne življenja in mrtve svetove, kakor bo enkrat naš svet. Z revnimi, primitivnimi pripomočki, kakoršne ima še danes, je spoznal le majhen del vesoljnega žitja, čegar del je on.
Človeštvo je še mlado v svojem razvoju. Človeštvo je sedaj v tisti dobi, ko se poslavlja od svojih otroških let — kakor dvanajst ali štirinajstleten dečko. Človeštvo je zdaj še v dobi, ko ne ve, dali bi še nosilo kratke hlačice ali bi obleklo dolge, mo-
ške hlače. Človeštvo še ni užilo življenja . . . Kaj razume o življenju in kaj ga užije dvanajstletni otrok? V glavi se mu sicer že porajajo pametne misli, nekaj snuje in razmišlja o bodočnosti, toda srce ga le še vleče nazaj k — igračam, v brezskrbnost in v lepe sanjarije. Tako je s človeštvom vobče — še ljubi igrače, fantazije.
Toda človeštvo bo nekega dne pameten mladenič in potem dozorel mož. In razlika med sedanjim otroškim in bodočim dozorelim človeštvom bo ista, kakor je med otrokom in tridesetletnim možakom. Človek bo živel še milione let, ako ueaka svojo sta-dost kakor mu je določeno po zakonu razvoja.
Velikanska je bodočnost ,ki se odpira člc^eštvu, velikanska in krasna. Ni si mogoče misliti napredka, blagostonja, sreče, silnih razkritij in odkritij — sadov najrazvitejših možgan — ki leži pred nami. Kakor se opičjemu človeku pred tristotisoč leti ali barbaru pred nekaj tisoč leti ni moglo niti sanjati o napredku naše dobe — o železnici, parobrodu, aero-planu, brzojavu, kinematografu, neštevilnih. strojih in o Panamskem kanalu — tako se ne more danes nam niti sanjati o napredku bodočega človeka. In razlika med bodočim pa današnjim človekom bo večja kakor je med današnjim in nekdanjim opičjim človekom.
Ko zremo danes na okamenine in izkopine, ki nam govore o življenju in običajih davnih rodov in plemen — s kakim pomilovanjem ogledujemo vse to in kako veseli smo da tistih časov ni več. Le počasi! Ko bo bodoči človek zrl na ostanke današnje "prosvitljene" dobe ohranjene v muzejih ali kjer-žebodi, ne bo samo pomiloval "civiliziranega" človeka iz dvajsetega stoletja, temveč ga bo prav pošteno sram, da je potomec takih prednikov. Sram ga bo!
Imena Napoleon, Aleksander Veliki, Cezar itd., ki jih svet danes še proslavlja kot 'slavne može" — odnosno današnji zgodovinarji — bodo v dobi civilizacije pozabljena. V bližnji bodočnosti se jih bodo ljudje še spominjali kot največjih človeških klavcev iz barbarske dobe toda tekom tisočletij bo krvava zgodovina današnje barbarske dobe ravno tako pozabljena, kakor je danes pozabljena zgodovina raznih bojevitih indijanskih rodov, ki so živeli pred tisoč leti v Ameriki.
*
Kadar človek konča boj proti človeku, odstrani bedo, zagotovi sebi in potomcem življensko eksistenco — tedaj se začne prava civilizacija. Tedaj bo človek porabil svoje misli, svoje umske sile, da izboljša in izpopolni pripomočke eksistence, da poveča svojo znanost. Bodoči človek bo premagal prazno-verstvo popolnoma in premagal bo telesne bolezni, kajti oboje izvira iz neznanja. Takrat nastopi zlata doba človeštva.
V nepopisno višino dvignil se bo mogočni ženij umsko perfektnega človeka. Iznašel, razkril, odkril bo stvari v korist celemu človeštvu, o kakoršnih danes nima nihče pojma. Noben bog, kar jih je še do danes naslikala domišljija otročjega, barbarskega človeka — nima niti milionski del tiste veličastvene
sile, tiste popolnosti in dovršenosti, kakoršno bo imel bodoči človek, ko doseže vrhunec svojega razvoja. Naš planet, kateri se nam zdi grozno velik, bo srečnemu, bodočemu človeku kmalu premajhen, preozek in predolgočasen. Silil bo naprej in želel bo povspeti se v vsemir na druge svetove, šel bo naprej in naprej ... To bo njegov boj. Vzvišen, krepčilen in sladak je boj bodočega človeštva.
Večni boj. Boj preteklosti in sedanjosti je trpljenje in muka, — boj bodočnosti bo užitek in sreča.
Gospodarska in socialna vprašanja v Sloveniji.
(Konec.)
Treba bi bilo tudi pri nas uvesti periodično se ponavljajoče industrijske konference, kakor jih prirejajo na Angleškem, v Ameriki, v Nemčiji in v Avstriji. Kljub razrednemu nasprotstvu med industrij-ci in delavci se ne da tajiti, da bo treba zlasti v naši pretežno agrarni državi v mnogih primerih skupnega nastopa, da bo povdarek večji. Pomanjkanje neobhodno nujnih sirovin in pomanjkljivi železniški promet sta danes največja nevarnost za obstoj in napredek naše industrije in obrti vobče. Mezdno vprašanje je spričo teh težav in naraščajoče draginje, ki postavlja gospodarstva tisočerih rodbin na glavo, vredno, da pride v javno diskuzijo družbe. Nevarnost gospodarskega poloma in socialne anarhije je spričo agrarne mentalitete — če jo smem tako imenovati — zelo velika. Treba bo skupnega napora vseh sil, da se reši naša podjetja in obrate popolnega gospodarskega ruina.
Če hočemo torej ustvariti nove možnosti dela in zaslužka, je treba najpoprej ustvariti pogoje za veselje do dela. Velikokrat se bere in sliši, da nihče noče več delati. Nekaj je resnice na tem. Vprašal pa bi rad, kdo je dal in še daje takšne zglede? Ali ne mar ravno tisti meščanski ljudje, ki res nič ne delajo, pa imajo kljub temu velike dohodke od odiranja delavcev, od verižništva in od neizmerne dobičkar-ske samogoltnosti?
Z delom pa je mogoče ob razumevanju težkega položaja, v katerem se nahaja vse naše gospodarstvo, tudi odpreti nove vire zaslužka in dvigniti tako zelo nam potrebno produkcijo. V ta namen pa nam je potrebno poleg vsega zlasti tudi izvežbanega in izkušenega tehničnega osobja ter visoko kvalificiranega delavstva. Vsega tega imamo doma premalo. Treba nam bo vabiti take ljudi iz inozemstva, zlasti iz bližnje Avstrije. Naša birokracija je vse polno teh ljudi izgnala iz naših krajev, večkrat brez resnične potrebe. S tem se je za nemalo povišala tudi naša gospodarska pasiva.
Dosedanje vire zaslužka od industrije in obrti je treba ia vsako ceno vzdržati. Pa ne samo to: treba je poiskati in odpreti tudi nove studence dela in blagostanja.
Mezde in plače.
Slaba in malovredna valuta, v svojih eksistenčnih pogojih ugrožena industrija in obrt, splošni padec produkcije in še to in ono — neprestano izziva
mezdne krize. Kapitalistični mezdni sistem je postal vsled nestalnega gospodarskega in političnega kaosa se zamotanejši. Plače in mezde so višje nego so bile kdaj in vendar ne zadoščajo niti za najskromnejše življenje. Nikoli nikjer ni pregleda-o tem, kaj rabi delovni človek za svoje preživljanje. Na eni strani ljudje, zlasti tisti, ki se bavijo s trgovino, ogromno veliko zaslužijo, na drugi strani pa se ti, ki so navezani na mezde in plače, vedno bolj pogrezajo v sirom aščino.
Če bi se tu hotelo vpostaviti vsaj nekako začasno ravnotežje, bi bilo treba v vseh poklicih in strokah ugotoviti temeljne plače in nov eksistenčni minimum. Na nje pa bi bilo treba nasloniti doklade, katerih višine bi se ravnale po vsakdanjih cenah živilskih potrebščin. Tako bi se moglo ustvariti nekakšno ravnovesje med dohodki in izdatki delovnega ljudstva. To delo, težko in zamotano, bi mogle Izvršiti le posebne mezdne in plačilne komisije, katerih, izreki (razsodbe) bi imeli izvršilno moč.
V ozki zvezi s tem je nujno potrebna finančna reforma ter oddaja premoženja.
Važno je tudi vprašanje prometa, zlasti s tistimi deželami in pokrajinami, iz katerih moramo uvažati potrebne nam predmete, predvsem živila. V tem pogledu je vsaka samovoljnost posameznih dežel in pokrajin škodljiva. Gospodarski emporij, na katerem delamo in živimč, mora biti čim širši, da je več zraka in gmotno življenje znosnejše. Le srnotrena in velikopotezna gospodarska politika more ustvariti boljše gmotne pogoje za obstanek ljudstva. Ta politika mora biti dandanes socialistična, mora pritegniti vse doslej speče delovne sile k produkciji in ustvarjanju. Izločiti se mora iz gospodarskega telesa pijavke in trote ter položiti temelj enakosti dela in enakosti užitka med ljudmi.
Delavci bodo le tedaj šli z veseljem na delo, kadar bodo vedeli, da njihova eksistenca ni ogrožena in da ima delo tisto veljavo, ki mu pristojipo naukih socializma.
Naša delavska rezerva.
Popolnoma nenačet je pri nas še problem delav-r-stva na kmetih.
Ta kategorija delavstva je zelo raznovrstna; tu sem spadajo ne le kmetiški posli in dninarji, mali obrtniki po vaseh in trgih, temveč tudi mali posestniki in viničarji. Posestniki, ki imajo premalo zemlje. da bi se moglo preživljati le od dela na njej, spadajo v delavski razred. Za to kategorijo delavstva se doslej ni nihče veliko menil, nihče mu ni nudil izobrazbe in le malokdo se je zanimal za žalostni gmotni položaj teh ljudi.
Delavske zaščitne postave niso veljavne za te mnogobrojne tisoče trpinov. V slučaju bolezni so prepuščeni sami sebi. V starosti, po delapolnem življenju, so nakazani na tujo miloščino. Njihovi zaslužki. njihove mezde in dnine — vse je odvisno zgolj od uvidenosti in dobre volje gospodarjev, pri katerih se udinjajo. Kot konsumenti so hvaležen plen grabežljivih trgovcev na kmetih. Ta delavska kategorija je pri nas, zlasti V Sloveniji, najštevilnejša in živi v neznanski beli in v pozabljenju. To je tista
naša neizčrpna rezerva za veliko innduatrijo in pa za druga težka dela. Iz nje prihajajo brezkončne vrste naših izseljencev, iščočih delo in zaslužek po vsem svetu, pri vseh mogočih gradbah, v rudokopih in pri plavžih. Ti ljudje niso nikjer doma, nihče nikjer jih ne prizna, oni so plen svetovnega kapitalizma.
Doslej ta številna delavska kategorija doma še ni pritegnjena k smotrenemu produktivnemu delu. In vendar leži v tej delavski rezervi velikanska produktivna sila, doslej le deloma porabljena. Kdorkoli in kjerkoli na svetu rabi cenenih in vstrajnih moči za težko delo, pride k nam po nje, kakor pride trgovec po mrtvo blago.
Kaj predvsem potrebuje ta delavska množica od svojega doma:
1.	Potrebuje svojo lastno stanovsko organizacijo, ki bo v njej zbudila čut in smisel za solidarnost delavskega razreda.
2.	Od države potrebuje delavske zaščitne zakonodaje. V prvi vrsti rabi bolniško, nezgodno in starostno zavarovanje in zasiguran eksistenčni minimum.
3.	Rabi več zemlje, ki bi pravičejše razdeljena, bila boljše obdelana in bi torej mogla lažje preživljati delovno ljudstvo.
4.	Potrebuje več in boljših prilik zaslužka. Dokler je naša industrija še malo razvita, bi se morale pospešiti javne gradbe, kakor na primer nove železnice, ceste, vodni kanali itd.
Zato je zlasti v takozvanih "pasivnih" deželah razvoj industrije važen, pa tudi mogoč, dokler je doma na razpolaganje tolikšno število delovnih sil.
V največjem interesu vsega našega narodnega gospodarstva je, da se tej številni delavski kategoriji omogoči eksistenco doma in se njene velike delavske produktivne sile vporabijo v domovini.
Ta številna delavska kategorija je že pred vojno reševala naše narodno gospodarstvo s svojim silno pridnim delom — v tujini, zlasti v Ameriki. Veliko milijonov denarja, trdo prisluženega in prihranjenega, je pošiljala v svoje domače kraje. Toda največje dobičke od nje so imeli tuji kapitalisti. Oni so v svoj prid izrabili njih delovne sile za nizke mezde. To našo delavsko armado je treba zbrati in jo smo-, treno voditi na produktivno delo. Tu čaka državo velika naloga. Ona mora šele ustvariti predpogoje za vse to.
Z resnim delom jn pravim socialističnim d"' je-mogoče razdrmano gospodarstvo zopet vsposta-viti, omejiti bedo, revne in uboge zaščititi in ljudstvu dati pravico.
Najlože je čitati časopise, ki prinašajo takozva-no lahko čtivo, vesti o umorih, o žoganju, o paradah, plitke šale in podobne reči. Nič ni treba pri tem napenjati možganov, nič misliti. Ampak delavci bi se morali vprašati, koliko koristi jim prinaša tako čtivo, pa bi bilo manj vzdihovanja, da so socialistični članki "pretežki". Delavstvo hoče vladati svet; brez inteligentnosti se pa nič ne vlada. Lahko se pravi, da vladajo kapitalisti krivično, ne more se pa reči, da vladajo brez znanja in preudarka.
6	PROL
Osebna svoboda.
. Kdo izmed nas še ni slišal .argumentov o "osebni svobodi", ki jih kaj radi ponavljajo nekateri "svo-bodomisjeci" stare šole in pa zagovorniki kapitalističnega razreda? Beseda sama na sebi se sliši zelo lepo in je mikavna, in če ne bi bilo ničear po sredi, bi se ž njo sprijaznil lahko vsak človek. Ampak tukaj je "če".
Zagovorniki sedanje družbe nam pripovedujejo na dolgo in široko, kako je "osebna svoboda" potrebna za iniciativo, brez katere je vsak družaben napredek sploh nemogoč. "Osebna svoboda" je — pravijo — tista gonilna sila, ki žene svet, da ne zastane v svojem tiru; osebna svoboda je certifikat, s katerim se izkažeš, kaj je v tebi.
In odsev te "osebne svobode" je takle:
Kadar vlagajo kapitalisti v svoja podjetja denar in iščejo-trgov, delajo načrte za nadaljni razvoj svojih industrij — kar pomeni povečanje dobička in zato hočejo biti v teh načrtih in pri teh podjetjih popolnoma "osebno svobodni"; kadar so postavili svoja podjetja in iščejo delavcev, ki naj producirajo, da bo dobiček mogoč, ko izbirajo dglovno moč, kakor se jim zdi primerno, češ, da imajo tudi delavci svojo "osebno svobodo" pri tem izbiranju, in lahko delo vzamejo ali pa ga puste, hočejo biti "osebno svobodni"; in kadar pride v poštev delavska plača, odločajo to plačo v smislu svoje "osebne svobode". Da je taka "osebna svoboda" vedno v konfliktu z "osebno svobodo" drugih — to je tistih, ki prodajajo svojo delovno moč, ni treba posebej razlagati. Več ali manj je okusil te konflikte "osebne svobode" že vsak delavec. In ker je temu tako, je treba kratkomalo kon-štatirati, da absolutne osebne svobode — take, ki bi bila resnična svoboda — ni. Ni je danes ne pri kapitalistih,.niti pri delavcih. Tudi pri srednjih slojih je ni.
Če pijem ali ne pijem, če kadim ali ne kadim, če hodim na sprehod ali ne hodim na sprehod, je to za tok življenja in za razmere, ki mi odločajo to življenje, v glavnem vseeno. Toda drugače je, ko pride v poštev svoboda, ki se tiče gospodarskih razmer posameznika. Če nimam dela — nimam zaslužka; in če nimam zaslužka, tudi nemorem računati na udobno življenje, ne morem računati, da mi bo delalo kajenje, pijača ali sprehod kakšno naslado. Ampak osebno sem svoboden kakor ptič, ki leta po zraku! Ali kaj pomaga taka "osebna svoboda", če me pa želodec in telo opominja, da vendar le nisem tako svoboden, kakor to morda na zunaj izgleda.
Osebna svoboda brez gospodarske svobode ne pomeni nič. Mesto osebne svobode iščem sreče, brez katere tudi tista svoboda, ki jo morem imeti v družbi, kateri pripadam, in v kateri ne more biti na svojo pest nihče absolutno neodvisen, ne morem vživati.
V kapitalistični družbi mi ti pogoji za srečo, ki naj bi bila izvor blagostanja, niso zasigurani, ker je vsa industrija, ves tok življenja, pod kontrolo privatnih interesov in sem le plačan najemnik, katerega
privatni interesi lahko vsak čas odslovijo in zapro vrata do kruha poleg mene tisočem.
Če imam iskati kje svobodo, jo v osebni svobodi ne morem najti, ker te "osebne svobode" ni; pač pa jo najdem lahko sorazmerno v osvoboditvi človeštva izpod gospodarske odvisnosti tistih, ki si to svobodo prisvajajo za se. Tista "osebna svoboda", o kateri govore danes kapitalisti in njihovi zavedni ali nezavedni zagovorniki, ne osvobojuje, ampak zasužnju-je; ne povzdiguje, temveč potlačuje. Socialisti so oprezni, pa se ne vdajamo iluzijam pesniške ali fantastične svobode, za katero se skrivajo danes v eni ali drugi barvi privatni interesi.
Če vem, da bom imel v socialistični družbi možnost razviti s svojim delom ah s svojimi študijami vse tiste možnosti, ki so v meni; če vem, da bom imel zato tudi vse pogoje, ki jih potrebujem za življenje, ne bo moja osebna svoboda, v kolikor more priti v poštev, s tem prav nič prikrajšana, ampak povečana. Prikrajšala bo ta osebna svoboda le tiste vrste ljudi, ki danes pod njenim plaščem izkoriščajo svoje soljudi. Za odpravo take "osebne svobode" pa ne bo jokal nihče drugi, kakor tisti, ki ne mislijo pravično.
Kadar govorimo o svobodi socialisti, mislimo pri tem na gospodarsko neodvisnost posameznika — kar je mogoče le v socialistični družbi — iz katere mora izvirati vsa druga svoboda.
—č.
Delavska zavest.
Nihče ne more biti izveličan proti svoji volji. Že Marks je dejal, da more biti osvoboditev delavskega razreda le delo delavstva samega. Kakor je ta beseda preprosta, tako je Vendar globoka in pomenljiva. Spoznanje te resnice je prvi pogoj, da moče delavstvo sploh priti do boljših razmer in končno d» osvoboditve.
Enostavna je ta resnica, ker je jasno kakor beli dan, da ne bo kapitalistični razred prostovoljno o-Jpustil svojega privilegiranega položaja v družbi. Najde se tudi lahko posameznik med kapitalisti, ki spozna krivičnost sedanjih uredb in čigar srce je tako mehko, da ne prenese večnega pogleda na tuje trpljenje., Mogoče je, da se tak posameznik odreče koristim, ki mu jih daje njegov položaj; mogoče je celo, da se pridruži zatiranim in jim pomaga v boju proti svojim lastnim razrednim tovarišem. Ali taka izjema ostane izjema in ne more imeti globokejšega pomena.
Kljub takim — jako redkim — izjemam ostane neizpremenljivo pravilo, da pospešuje vsak razred svoje interese. Kakor pač more in zna,- Ah večinoma se mora priznati, da znajo to kapitalisti bolje od delavcev. Posebno pri nas. Kdor jim to zameri, je slep. Če poženeš volka med ovce, pa pričakuješ, da jih bo pasel in branil, s sam kriv, ako naenkrat ne najdeš več črede. Volk se mora hraniti z ovčjem mesom, ker je tako ustvarjen. In kapit# lizem vsepovsod vlada. Kdor pričakuje od kapitalizma, da bo sam iz krščanske ljubezni, iz moralnih
ozirov ali iz euvstvene potrebe spravil izkoriščanje s sveta, je popolnoma enak gospodarju, ki nastavlja volka za pastirja.
Delavstvo se ne sme zanašati na tujo ljubezen, ne na tujo pomoč; njegova osvoboditev mora biti le njegovo lastno delo.
Ali da se more izvršiti tako delo, je treba predvsem prave delavske zavesti. Resnica ni vedno prijetna, ali koristna je na vsak način bolj kakor slepljenje. Zato je treba povedati, da je delavske zavesti pri nas vse premalo in zaradi tega so uspehi delavstva pri nas mnogo manjši kakor drugod.
Kaj je glavna vsebina delavske zavesti? Da sem delavec in ne gospod, to uganem kmalu. Ali to še ni nič in ne pomeni nič. Treba je že tudi poznati svoj položaj in vedeti, kaj vse tiči v besedi "delavec."
Vem, da sem delavec. To se pravi v sedanji družbi: Človek sem, s katerim delajo drugi, kar se jim ljubi. Če hočejo drugi, dobim kruha, pa ga moram drago plačati s svojim deiom. Koliko mi dajo kruha, to je njihova volja. Če hočejo, mi sploh ne dajo kruha ne pristrešja, ne obleke. Spode me lahko od svojega vodnjaka, zabranijo mi sesti v senco njihovega drevesa. Svoje delo jim smem ponujati, oni ga ne morajo sprejeti. Dvoje zdravih rok imam. Lahko delam in hočem delati. Kaj počneš s svojimi zdravimi rokami, če ti ne rečejo: Tukaj delaj za nas!? Danes si v tovarni ali delavnici. Ali veš, če boš jutri še tam? Morda ustavijo stroje, morda napravijo iz tovarne kasarno, morda pripeljejo kulije s Kitajskega, ki bodo ves teden delali za^ono nlačo, za katero delaš ti en dan. Pokažejo vrata tebi in tvoiim tovarišem. Pa vzemi popotno palico v roko in hajd po svetu! Kjer potrkaš, sko-mizgnejo in odgovore: Ni dela! . . . Hajd naprej po svetu!
Delavec sem. Nedostojen je moj položaj. Večno ponižanje je moj delež, neprenehoma morajn držati» klobuk v rokah, vsakdo me meri od glave do nog. Nikoga nisem okradel, nikogar oropal, pa je vendar, kakor da imam pečat na čelu. Tudi če pTačam, nimam prostora pri oni mizi kakor drugi. Človek sem, pa vendar ravnajo z menoj, kakor da jim nisem enak.
Skloni glavo, jecljaj in moleduj, poklekaj, pa si še sam, reci, da si slabši od drugih in da ie prav tako — če si hlapčevska natura. Prav ponižen bodi in leno se zahvali za vsako brco, ki jo dobiš, pa ti dado morda včasi dobro besedo in poreko: "No da — hm, hm" . . . zakaj včasi potrebuje njih prof it tvoje roke.
Kdor pa je pravi delavec, se mu bo duša uprla zoper to zaoostavljenje in ponižanje. Zakaj v njegovi "lavi je še druga zavest.
Delavec sem; delam. Vi jeste in pijete, ali jaz vam pridelavam, jaz pogrinjam Vašo mizo, ki sem Vam jo stesal v vaši hiši, ki sem Vam jo sezidal. Vi se oblačite lepo in toplo pa prezirate mene, ki hodim v cunjah; ali jaz sem izdelal fino suknjo ža va«, jaz sem vam urezal in sešil elegantno obleko. Vi se vozite no svetu, sedite v spalnem vagonu kakor doma: ali jaz stojim na stroju, pri ogibalu, v
. tunelu. Vi nalagate tisočake v bankah, ali jaz moram v tovarnah izpreminjati surovine v blago, ga nakladati v vaša skladišča in ga voziti na trg, da jiostane iz njega denar, s katerim vladate in gospodujete in me vnovič izkoriščate.
Tako govori delavska zavest.
Ponižan sem in potlačen, ali po krivici. Zasužnjen sem, ali ne manje vreden od drugih. Moja roka je potrebna vsemu človeštvu, ona sodeluje pri vsem, kar se ustvarja, ona je najvažnejši instrument za izdelovanje vsega, kar zahteva življenje. Ali kar naredi ta roka, uživajo drugi, ki so se naučili lenuhariti; in ker uživajo, me prezirajo in smatrajo sebe za višje, boljše, plemenitejše.
In delavska zavest vprašuje: Ponižan sem — mar naj se ponižujem še sam? Moja vrednost mi daje pravico, da zahtevam enako življenje, pravo življenje, ki ni umiranie od rojstva do groba. Branijo mi tako življenje. Mar naj zato vdan v voljo zati-ralčevo in sklonem tilnik prostovoljno pod njegovo peto?
Trpim, ker sem slab. Ali trpljenje ni moja volja. Kje je.moč, da se ga rešim?
In delavska zavest odgovarja: Na miljone nas je, onih tam pa#je peščica. Na miljone nas je in silna je naša moč, če jo zberemo. Stotisoč potočičev naj se zlije v eno reko, ipa bo mogočna, ne le da bo gonila mline in nosila ladje, ampak si bo odpirala sama pot. Veličastna bo, silna in krasna, in noben pritlikavec je ne zajezi.	^
Delavec, ki nima te zavesti, je pomilovanja vreden in sam je kriv, da je ponižan in zaničevan. Kdor jo pa ima, bo delal in pomagal, da se združi veletok, ki preobrazi svet.
Socializem kaže delavstvu, kakšna je'moč njegovega nasprotnika za to, da more proletariat organizirati svoj boj proti kanitalizmu in ga uspešno voditi. Kaiti če se hočem bojevati, moram poznati nasprotnika in njegovo moč, to je njegova sredstva in njegove metode. Po teh se mi je namreč ravnati. In nasproti mu moram stopiti na tistem bojišču, na katerem ga najdem.
Če ima kapitalizem politično moč, pa me z njo tepe, ovira moj razvoj, onemogoča mojo organizacijo, tedaj je logično, da se mora proletariat postaviti tudi politično na svoje noge in si osvojiti moč na tem polju; kajti to je eden izmed pogojev končne zmage.
S politiko prodira kapitalizem neprenehoma v področje delavskih pravic. Politika je lahko grda reč, če ie v grdi službi, in dobra, če ie v dobri službi. Politika kanitalistov je v službi potlaievanja in izkorišSevania; politika delavstva je v službi gospodarske in kulturne novzdige delavstva, in bo pomagala končni osvoboditvi in odpravi razrednih interesov In s tem razredov samih.
Kjerkoli se človek bori za pravico, resnico in svobodo.ie naž sobojevnik. Če je poražen, smo mi poraženi. Če zmaga, je to tudi naša zmaga. Vsi borci za pravičnejši družabni red vseh dežel smo bratje z enim ciljem.
ETBIN KRISTAN:
ANTON GRABIČ. j
Suiuiiimiiiiiio»raiainmNitituiiiuiiuiiiiiiiiiitHitittiHiiiiimHittiiiiiiiiiii»i:imiuii]itiiiiirniiiMiii!iiuiti nititiitiiutmiiiuimraiuimiiiiiiimiiiiiiiiiiiuii.
(Nadaljevanje.)
II.
Nekaj časa ni bilo za Grabiča navadnega dela. Nabori "delavoljnih delavcev" so prenehali in Grabič je pomagal v pisarni. Bilo je le neznatno pomožno delo, ki ga je opravljal in začetkoma je bil nezadovoljen. Kmalu je pa spoznal, da bi se tukaj lahko marsičesa naučil, kar bi mu utegnilo poznejo koristiti. Uslužbenec je bil, toda če naj se kdaj izpolnijo njegovi upi, mora postati sam svoj gospodar. Odprl je oči in dobil nekoliko vpogleda v poslovanje družbe in v njene zveze. Vse je skušal zapomniti in začel si je zapisovati razne reči. /
Nekega dne se je nenadoma spomnil na Hattonville.
"Res, kaj pa je s stavko v Hattonville?" je vprašal šefa.
"O, to!— Ta je razbita. Pravzaprav ni bila velika reč. Po mojem mnenju je bilo vse odločeno tisti večer, ko se je razvil na ulici prvi pretep. Oblasti so tedaj spoznale, na katero stran se jim je postaviti, da ohranijo v mestu mir. To je bilo dobro, zakaj nihče ni mogel izza tega očitati prislranosti gospodu Radkorju, ki je župan, obenem pa tudi ravnatelj podjetja. Ko so potem začeli prihajati naši ljudje v večjih skupinah, je stavkarjem kmalu upadel pogum. Kaj naj bi bili sploh počeli? Izkušenj niso imeli, in kdor ni za boj dobro pripravljen in v boju izurjen, ne sme pričakovati zmage. Tam bo sedaj dolgo mir in naročil ne bo od tam kmalu za nas." "Torej delajo sedaj naši ljudje tam?" "Naši ljudje . . . ? O, vi mislite — hm, imenujete jih lahko, kakor sami hočete . . . Da, nekoliko jih je ostalo tam, ker so bili nekateri stav-karji trmasti in so odšli. Sicer pa to sploh ni naša stvar. Včasi se zgodi, da ostanejo vsi stav-kokazi, toda to so redki slučaji. Marsikatera stavka se ni bi nikdar uravnala, če bi podjetje zahtevalo, da se odvržejo vsi prejšnji delavci v korist novih."
Grabiču je lezlo nekaj neprijetnega po hrbtu. Nič rad ne bi srečal ljudi, ki jih je bil nabiral za Hattonvile z mikavnimi obljubami in zdelo se mu je nepošteno puščati na cedilu delavce, ki so priskočili v težkem času na pomoč,
pa dajati prednost puntarjem.....
Polglasno j e pripomnil: "Na ta način mora priti čas, ko ne bo več mogoče dobivati delavcev za tako delo."
"Vem, kaj da mislite, pa se motite. Skebi ne iščejo dela. Vsak podjetnik ve to in je vesel, če se jih iznebi. To vedo tudi sami. Razbijati stavke je njih poklic. Nebojte se, da se zmanjka takih ljudi."
"Tisti, ki sem jih poslal v Hattonville, so skoraj vsi mislili, da gredo na stalno delo," je odvrnil Grabič.
"To je izjemen slučaj. Saj menda tudi niso vedeli, da jih pošiljate v kraj, kjer je stavka. Ne vem, koliko bi jih bili dobili, če bi jim bili povedali to."
Grabič je molčal. Njegov in njegove družbe posel se mu je prikazal v nekoliko drugačni luči, kakor dotlej. Nekaj ni bilo prav, toda to je bolj čutil kot razumel. Kaj naj bi tudi koristilo iskanje jasnosti, ko ni^v ničemer vse prav ? Ljudje pa smatrajo prav to za prav, kar delajo. Nikogar še ni srečal, ki bi bil obsojal svoje ravnanje in mislil, da je napačno; edina izjema je bila s Hrvatom, in ta je takoj krenil v drugo smer, ko se mu je zazdelo, da je na krivi poti. Tudi on je menda sledil le svojim občutkom, kajti kdo naj pove, kdo doltfči, katera pot je v vsakem slučaju prava, katera pa kriva? . . .
Pol ure pdzneje, ko je bil šef odšel, ga jc Milliceni, neke vrste tajnica, nenadoma vprašala:
"Mister Harwich, ali ne mislite, da Vas delo umori?"
"Kakšno delo?" je vprašal. "Saj ne delani skoraj nič."
Harwieha so ga klicali vsi v pisarni in sprejel je to ime, ne da bi se več spominjal, kdaj da se je bil pvekrstil.
"VVridar je delo vaš;: vse. To ni dobio, ' h-vek otrpne pri tem. Zakaj ne greste kdaj na kakšni» zabavo s svojim dekletom?"
"Z molim dekletom? Kdo Vam pravi, da imam dekle? Niti mislil nisem na to."
"Tem slabše. Kako pa morete živeti ves čas sami?"
"Ne posebno prijetno," je odvrnil. "Zdi se mi, da si človek ne more izbirati življenja. Kakor nanese, tako je."
' Kakor ji komu namenjeni, menite? Včasi se tudi meni zdi tako. Ali verujete v prerokovanja?"
"Nikdar nisem razmišljal o tem. Pravzaprav ne bi mogel verjeti. Odkod naj bi ciganka imela dar pogleda v bodočnost?"
"Pravijo da prihajajo cigani iz Indije in da poznajo tam vsakovrstne skrivnosti, od katerih so drugim ljudem zaprte vse steze. Čitala sem o fakirjih take reči, da mi je sapo zapiralo. Toda mislila nisem na ciganke. Vsaki gotovo ni verjeti. Poznala sem pa ljudi, ki. so doživeli, kar jim je bilo prerokovano."
"Slučaj je mogoč. Zakaj ne? Če pride k meni sto ljudi in vsakemu prerokujem kaj, se bo lahko enemu izmed njih zgodilo kaj takega, kar bo smatral za izpolnitev, mojega preročanstva."
"Gotovo. Toda o takih rečeh ne govorim. Če Vam pa kdo prerokuje kaj povsem nenavadnega, česar ne bi nikdar ugenili, česar ne bi verjeli, pa se vendar izpolni — kaj tedaj?"
(Dalje prihodnjič.)
UTRINKI.
Kakor je bilo pričakovati /tako se je zgodilo: poljska armada je poražena in bankirjem, ki so posojali miljone carjevi vladi, je splavalo zopet eno upanje po vodi. Na poljskem pa vlada kaos, gi ga je povzročilo pustolovstvo' poljskih generalov in imperialistov.
Poročila ,ki se tičejo rusko poljske situacije, si nasprotujejo, kakor sploh vsa poročila, ki se ti-1 čejo Rusije in okoliških držav. Tako naprimer poročajo, da so ruski poveljniki ignorirali povelje z Moskve, naj prenehaio z ofenzivo in jo vodijo na svojo pest naprej. Za dne 30. julija je bilo določeno, da se snideti ruska in poljska vojaška komisija, da se dogovorite za premirje. O tej konferenci še nimamo sedaj ko to pišemo jasnih poročil.
Poljska aristokracija, ki lastuje velikanska po-,sesestva na Poljskem in tudi v Ukrajini, je v glavni meri odgovorna, da se je pričela vojna proti Rusiji, ki so jo mislili ugonobiti s pomočjo zavezniških držav. Z igro, ki so jo pričeli, so si izpodkopali tla pod nogami in poljski narod je dobil s porazom svojih armad priliko, da se iznebi svojih pijavk v podobi plemenitaških veleposestnikov, in bogatih cerkvenih institucij.
Vsled vojne krvavita oba naroda, ruski in poljski ter vsi drugi, ki se nahajajo na ozemlju predvojne Rusije. Vsi hrepene po miru, ki ga nujno potrebujejo za rekonstrukcijo. č'e ga dobe, je v veliki meri odvisno od Pariza in Londona, kjer še vedno goje upanje, da je mogoče na en ali drug način poraziti sovjetsko Rusijo. Na dragi strani pa delajo pritisk na zavezniške vlade poleg delavstva tudi nekateri kapitalistični krogi; zadnji so izgubili upanje v zmago proti Rusiji, na žele, da se zopet obnove mirni trgovski odnošaji. Ruska igra še ni končana in sedaj se premišlja, ako bi se mogla poveriti naloga poraziti Rusijo Nemčiji. Dvomljivo pa je, da bi Nemčiia mogla in hotela v vojno proti Rusiji. Nemško delavstvo bi se brezdvomno uprlo proti taki nakani, medtem, ko bi jo kajzerjevci najbrže pozdravili. General Ludendorff odprto agitira za vojno proti Rusiji in noziva zaveznike, naj dovolijo Nemčiji, da mobilizira svojo armado in jo zbere na ruski meji. Za protiuslusjo pa naj bi zavezniki omilili mirovno pogodbo v prilog Nemčije ter ji ob enem vrnili tudi nekatere teritorije, med njimi prasko Poljsko. Želje reakcionarnega generala pa bodo ostale le želje. Nemško ljudstvo bo lahko dobilo druge prilike, da se popravi pogodba, ki ga zasužnjuje, ne da bi mu bilo treba iti še enkrat v vojno za interese, ki so škodljivi nemškemu in vsem dragim narodom.
O razmerah v jeklarski industriji je podalai obširno poročilo, obsegajoče 94,000 besed, komisija organizacije "Inter church World Movement". V svojem poročilu navaja, da je temeljito preiskala vzroke, ki so vodili do zadnje generalne stavke v jeklar-ki industriji in prcjnašla, da vsi vzroki, ki so pognali delavstvo na štrajk, še vedno obstoje. V pismu, ki ga je na podlagi svoje preiskave poslala
predsedniku Wilsonu, priporoča • redsedniku, naj imenuje brez odlašanja odbor, ki naj deluje na to, da se snidejo zastopniki delavstva in jeklarskih magnatov na skupni konferenci, na kateri naj se delavstvu ugode vsaj glavne zahteve med katerimi je najvažnejša skrajšanje delavnika. Komisija imenovane organizacije, ki je preiskovala delovne razmere v jeklarski industriji, je naletela na velikanske ovise in večkrat je izgledalo, da jih ne bo mogla premagati. Mogočna mašina jeklarske industrije je napravila vse, da prepreči poročilo komisije, ker je spoznala, da bo prikazala položaj v pravi luči. Inter -church World Movement je organizacija, ki se je organizirala med dragim tudi za namen nabiranja prispevkov za versko propagando. V ta fond so bili kapitalisti pripravljeni prispevati miljone dolarjev, toda ko so spoznali, da se organizacija noče popolnoma udinjati v službo njihovih interesov, so ji odtegnili svoje blagajne in finančna kampanja se je končala s fiaskom. Ameriška javnost pa je dobila dokument, ki ne prihaja iz vrst 'boljševikov" in ra-ditega jeklarski magnatje ne morejo reči, da je pristranski. V njem se obsoja sistem, kakršen vlada v jeklarnali, ki je skozinskoz krivičen za delavstvo. Našteva vse neprilike in šikane, ki jih mora trpeti delavstvo v najmogočnejši ameriški industriji in navaja, da bo morala izbruhniti nova stavka, ako na posežejo v te razmere merodajni vladni faktorji in prisilijo jeklarske carje na koncesije v prilog njihovim delavcem.
Komisija apelira na Wilsona, naj on vzame akcijo v svoje roke.
Ako komisija upa, da se bo njena želia izpolnila. se naibrže moti. kajti tisti interesi, ki so hoteli preprečiti njeno preiskavo, so na delu tudi v kongresu in v vseli vladnih oddelkih, da že v kali preprečijo vse akcije, ki bi mogle biti škodljive Gary-ju in niegovem jeklarskem kraljestvu. Jeklarsko delavstvo se ie iz svoje zadnie stavke lahko marsikaj naučilo in iz teh skušenj bo moralo samo delati načrte za svoie bodoče boie. Dokler bodo v kongresu gospodarili republikanci in demokratje, toliko časa ni upania, da bo jeklarsko delavstvo rešeno razmer, za katere je izraz 'krivične' vsekakor mnogo preblag. Delavstvo pa bi iz tega lahko razvidilo, kako ne°r>ametno je zametavati politično akcijo, ki bi bila lahko Ihnogo uspešnejša, kakor marsikakšen štrajk.
Bombažne predilnice na vzhodu so že pred več tedni ustavile obrat in s tem pognala na tisoče delavcev in delavk na cesto. Kadar gredo na štrajk delavci, teddi se hitro najde sodnik, ki izda prepoved. ki takdrekt)? onemoeroči štraik. Ako imajo sodniki pravici prepovedati štraik premogarjev, zakaj ne bi prermved&li tudi štraik tovarnarjev, >9 dar zaoro svo^e tovarne v špeknlativne namene? Ce bi bilo ameriško delavstvo riolitično tako organizirano kakor i« strokovno, bi bilo marsikaj" drugače. Ampak ameriškb delavstvo hoče še vedno nagraditi svoie nri-ifltelje in Vaznovati sovražnike. Priintplie in sovražnike pa išče vedno le v demokratski in republikanski stranki in zato je vedno le delavstvo
tisto, ki izgublja svoje bitke, kljub "prijateljem" delavstva, ki sede v kongresu in senatu.
V kansaški legislaturi je bil sprejet zakon, ki določa industrijalno sodišče za razsojanje v sporih med delom in kapitalom. Ena točka tega zakona določa, da se agitatorje, ki propagirajo za štrajk, lahko aretira. Na distriktnem sodišču v Wyandotte, Kans., pa je bila ta točka proglašena za neustavno.
Po raznih državah ameriške Unije se čimdalje bolj pojavlja tendenca, naj se notom «trogih zakonov omeji štrajke, ako se jih ne more popolnoma preprečiti. V to svrho je bilo v večih državah sprejetih nekaj naredb, toda štrajkov niso preprečile. Gospodje bodo morali spoznati ,da je treba za pre-prečenje štrajkov drugačnega zdravila, kakor so prepovedi.
Pristojbine za telefonsko službo in rabo plina so se zvišale dne 2. avgusta v petnajstih illinoiških mestih. Ob enem gredo cene kviško tudi drugim potrebščinama. Pri tem na veliki dnevniki tolažijo ljudstvo, da se v kratkem življenske potrebščine znatno počene.
Francoska zbornica je soglasno sprejela predlogo ,ki določa pomiloščenje političnih jetnikov, ki so napravili civilne ali vojaške prestopke za časa zadnje vojne. Naredba določa oprostitev vseh takih jetnikov z izjemo tistih, ki so organizirali vojaške upore. Amerika še ui sledila francoskem zgledu, pač pa pošil.ia v ieče nove politične jetnike. Smo pač demokratični.
Cene živilom gredo kviško, ker imajo kapitalisti legalno pravico lastovati reči, ki jih rabi ljudstvo za svoje življenske potrebe. Proti tej pravici pa ne nastopa nihče drugi, kakor socialistično delavstvo.
Da vladajo danes ljudstvo kapitalisti, je procej krivde pri delavstvu samemu, ki to dovoli. Delavstvo ima glasovnico in lahko izvoli pri volitvah svoje kandidate v kongres in senat, kakor tudi svojega predsednika. Slovenskemu delavstvu pripoveduje to "Proletarec" že petnajst let.
"Liberty for private industry" je bila že od nekdaj teza ameriških kapitalistov, ki se smatrajo za jerobe ameriškega naroda.
Ali ste se že kedaj zamislili v dejstvo, da je v ogromnih sistemih industrialne in politične organizacije, ki gonijo val življenja, posameznik kakor kapljica na veji in ne šteje nič, če se ne organizira in posnema organizme, ki že obstajajo? Res je, da" so delavske organizacije že precej močne, toda v primeri s tistimi, ki gonijo val današnjega življenja in ga kontrolirajo, še niso dovolj jake. Zato velja in bo še precej časa veljalo geslo: Delavci, organizirajte se!
Eksekutiva socialistične stranke je sprejela na svoji seji, ki jo je imela v Detroitu, resolucijo, v kateri izraža željo, da boljševiki porazijo imperialistično Poljsko in stem onemogočijo intrige zavezniških vlad. ki mečejo, kjer le morejo, resnični demokraciji polena pod noge. — Ditto.
Stvarniku njegove plodove! — to je jedro socializma. Vse socialistično gibanje gre za tem, da pre-osnuje človeško družbo na taki podlagi, ki omogoči skupno organizirano delo, skupno povišanje vrednosti življenja, skupno uživanje vseh materialnih in kulturnih plodov. To gibanje je samosvoje in vodi k neizogibni zmagi.
Industrialna demokracija, za katero stremi socializem, ne pride sama od sebe, nego je treba zanjo delati. Za sedaj je glavno delo organiziranje in izobrazba. Ali ste v vaši naselbini že kaj govorili o tej demokraciji in o delu, ki je s tem v zvezi? Če še niste, storite to takoj. Ustanovite socialistični klub in pridobite "Proletarcu" novih naročnikov.
Ameriško časopisje se zgraža nad umori, če se dogajajo v Moskvi, Petrogradu in drugih krajih izven naših mej. Pred našim pragom pa se dogajajo lineanja, ki v svojih brutalnostih prekašajo čine evropskih druhali pri enakih početjih. Čas bi bil, da se Amerika prav resno potrudi izbrisati madež brutalnih linčanj, katerih žrtve so v večinoma slučajih čisto nedolžni ljudje.
Kar so skebje v stavkah, to so špijoni in provo-katorji v delavskih organizacijah. Toda špijonov in provokatorjev se je lahko ubraniti, če se vodi v organizaciji trezna politika, če v nji odločuje razum, ne pa-strasti fanatizma, sentimenti in instinkti podiranja.
Glasovi iz našega gibanja.
Detroit, M5ch. — Člani socialističnega kluba št. 114. J. S. Z. so priredili v nedeljo 25. julija svoj izlet na kanadski otok Bois Island. Dan izleta je bil nepričakovano lep, in ravno tako nepričakovano lepa je bila tudi zabava, za katero so poskrbele, kar se restavraciie tiče, naše vrle podruginje Potočnikova. Grilčeva, Frakijova in Jurcatova; za duševno razvedrilo in za fizične kretnje so pa poskrbeli sodrugi Urbančič, Potočnik, Baje in Topolak.
Pozabili smo za en čas na ronot.anje tovarniških koles in na mestni šum in se potopili v prijetni senci v domačo zabavo, ki je obtajala iz petja, igranja na kitaro in metanja žoge.
Pravim, da smo pozabili za en čas na tovarno. Da: ampak kakor hitro je bil naš izletni program končan, smo se takoj spomnili na ves sistem, ki goni tovarne in naše življenje ter na naše boje, ki jih imamo, da se ta sistem enkrat predrugači. S temi boji v zvezi smo se spomnili našega "Proletarca", ki
ta boj vodi in sicer na ta način, da smo posegli v žepe in zbrali $5.50 podpore.
Tako se je bil naš izlet zaključil nad vse svečano v zadovoljstvo vseh vdeležencev. Upati je, da ostane ta lepa priredba v krožku vdeležencev za dolgo časa v najprijetnejšem spominu!
Anton Jurca.
(Imena prispevateljev bodo objavljena pod rubriko "Listu v podporo. Ured.)
ČLANSTVU JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NA ZNANJE.
Kakor je že poročano v cirkularjih, ki so jih dobili te dni tajniki klubov J. S. Z., je naša Zveza z mesecem augustom t. 1. zopet v socialistični stranki. S tem v zvezi bodo članske znamke, ki jih naročajo tajniki klubiv pri tajništvu J. S. Z. za lOc dražje, ker gre del članarine skupni stranki. Redne članske znamke pri tajništvu J. S. Z. bodo torej z mesecem augustom po 30c, dualne ali za poročene pare pa po 35c vsaka. Člani klubov naj vzamejo to na znanje, da ne bo pri pošiljatvi znamk nepotrebnih zakasnitev.
Vsa druga navodila so v cirkularjih.
Tajništvo Zveze ima sedaj v zalogi tudi pozlačene strankine znake in znake Debsa. Poleg teh znakov je še poseben znak, ki se imenuje "kampanjski znak".
Cena pozlačenim strankinim znakom je 35 komad; Debsovi znaki so po 7c komad, a jih klub prodaja lahko po lOc komad, tako da ostane nekaj za klubovo blagajno; istotako stane 7c komad "kampanjski znak".
Sodrugi! Sedaj, ko je naša Zveza zopet v stranki, bodi nas vseh glavna naloga učvrstiti Jugoslovansko socialistično zvezo in njeno glasilo "Proletarca".
Zapisnike zadnjih sej eksekutive J. S. Z. iz katerih bo članom razrifino par važnih ukrepov, dobe, klubi sredi meseca augusta.
Na delo sodrugi!	'
Tajništvo J. S. Z.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
J. K., Aliquippa, Pa. — Poročilo priobčimo v • prihodnji izdaji.
—i-
FOND PREDSEDNIŠKE KAMPANJE J. S. Z. 1920. III. izkaz.
Butte, Mont.: Po $1: R. Kap in J. Malenšek; L. Balte-zar 75; po 50c: N. Prus, H. Roglich; po 25c: J. Prus, F. Prus, P. Stark, P. Papež. — $4.75.
Lawrence, Pa.: Društ. "Prosveta" št. 245 SNPJ $10, reorganiziran socialistični klub J. S. Z. $10; po $2: N. Der-motta; po $2.50: J. Dobravo; po $1: F. Grosek, J. Kaiu, L. , Mrak, P. Mrak, J. Zajec, J. Trčelj, J. Lamutt, A. Speli ch, J. Spelieh, A. Mrak, M: Matko, V. Vodišek, J. Kazale, G. Dobraski, A. Vehar, J. Kain, F. Gresenberger, A. Vozel, J. Feltz, M. Vončina, F. Gregorčič, J. Rob, Hatko, J. Zupančič, J. Gazvoda, J. Bait, B. Garalso; po $1.50: J. Baloch;
I po 50c: L. Ereek, A. Šafar, J. Sedmak, Mary Kral, J. Kos. mač, P. Makarovic, M. Jurman, F. Osredkar, L. Jankovich, J. Mrak, J. Potočnik, P. Adjukovich, M. Bobnich. — $59.50. Skidraore, Kani.: Po $1: E. Kocjan; po 50c: A. Jamnik,
A. Zupančič, S. Repovš, F. Repovš, Št. SorSek; po 45c: B. Benedik. —- $3.95.
Bon Air, Pa*: Po $2: P. Bukovec; po $1: J. Kusar, J. Svete, M. Pristave, L. Kranjc, J. Milavc, A. Peršin, E. Mi-potnik, A. Zalar; po 50c: F. Svete, T. Skrbeč, M. Cernetič, T. Turšič. — $12.00.
Gross, Kans.: Po $1: J. Kunstelj; po 60c: J. Šular; po 50c: A. Šular, J. Božič, J. Trzinar, I. Rugelj, J. Erjavec in F. Homar; po 25c: J. Vjoreni, F. Miklaučič, F. Straus, F. Dolinar, F. Srebrnak, J. Gruden, J. Hadalin, M. Medved, F. Zviglič, F. Suligoj, L. Straspreger, J. Ločnikar; po 20c: I. Kobivšek. — $7.90.
Ely, Minn.: Dr. Sokol št. 20 SNPJ $5; po $1: F. Grahek; po $1.50: J. Varaga; po 50c: F. Č«rček, L. Centa, F. Bevk, F. Petek, F. A. Vider, J. Vidmar, J. Judnič, J. Kalan in .T. Jenko. — $12.25.
Trommald, Minn.: F. Lipar—$1.00.
Dayton, O.: J. Sirca—$1.00.
Hendersonville, Pa.: Po $2: P. Katarn; po $1: M. Ban-čina, L. Kos, A. Gorjanc, J. Kinkela, F. Barlak, F. Klobučar, F. Mejeski, U. Vehar, F. Vidmar, F. Snajder, N. Ka-dinsk, A. Karničnik; po 50c: J. Patkovid, J. Glavan, CE. Plivolich; F. Mlekuš 35c; po 25c: T. Kastelic in A. Mlakar. — $16.35.
Cleveland, O.: Člani dr. Delavec št. 51 SDPZ po $1: J. Novakovich, G. Bašel, A. Bele, J. Bradač, F. Jerina; po 50c: E. Branisel, L. Paušek, J. Obreza, J. Rožanc, J. Švigelj, Rozi Mayers, J. Trepal, A. Petelin, J. Hribar, A. Fink, J. Zaletel, A. Stanovnik, G. Kranjčič, J. Zupane, J. Vovk, J. Znidaršič, L. Medvedšek, J. Furlan, J. Rapič; po 25c: J. Prostor, J. Godnovc, J. Kern, M. Zabukovec, P. česen, F. Žagar, J. Javornik, M. Gornik, A. Nachtigal, F. Petkovšek, J. Polack, J. Babnik, J. Smrke, M. Zaje, L. Potočnik, A. Les-kovec, J. Ferjančič, F. J. Indof, T. Podbevšek, F. Juršek, F. Anžič, T. Kušljan, J. Homavc, F. Homavc, A. Česen, L. Haf. ner, J. Tursich, Slabe, Jenu, Jenu, A. 'Abram, J. Selan, F. Donat, M. Baje, J. Leban; po 20c: J. Bogolin, J. Znidarsich, A. Tomsich; po 15c: F. Mramor; po lOc: Neimenovan, J. Smith. — $25.20.
Springfield, 111.: Društ. Springfield, št. 47 SNPJ $20; po 50«: J. Shum, M. Misčin; po 25c: F. Buchar, J. Volko, J. F. Kren, J. Goršek, J. Golob, J. Ovca, J. Napotnik, J. Kunčič. — $23.00.
Orient, Hl.: Po 1.50: Wm. Schemenau; po $1: J. Ko-bilšak, J. Zalokar, J. Oblak, Dick Phelps; po 50c: M. Le-naršič, A. Tomažič, F. Zaitz, F. Rozina, Sylva Schemenau, Zalsikov, E. Auge, F. Dreškonik, B. Lenich, J. Gall, F. Ton-da; po 25c: M. Masle, J. Aubel, J. Plue, J. Jenko, M. Mi-" lavec, F. Hribar, J. Weslow. — $12.75.
West Frankfort, 111. — Po $1: J. Zupančič, A. Mrovlje; po 50c: J. Majdič, J. Zelene, J. Zaveršnik mL, A. Jadro, J. Zaveršnik «t., F. Drendl, J. Matek, A. Kravanja, F. Zimer-mann, J. Smodila in K. Zalokar. — $7.50.
Thomas, W. Va.: Društ. Domovina št. 29 SNPJ—$10.
Edison, Kans.: Člani društ. Karl Marx, št. 225 SNPJ po $1: F. Klinkon, F. Sikule, F. Spajzar, F. Beranič, A. Tomšič, K. Worina, A. Patisek, J. Lipovšek, R. Kranjc, J. Knapič; po 75c: F. Burgar; po 50c: M. Paver, F. Aubel, A. Trtnik, J. Jager, S. Stimac, F. Peternač, L. Klinkon, J. Kovačič, A. Skodlar, P. Jenko, A. Palčič, S. Hribernik, S. Wolf; po 35c: J. Cizerle; po 25e: J. Pauline, I. Burgar, Amalija Sikule, A. Fabjan, L. Marela, R. Prosinc, J. Klinkon, J. Lipovšek, B: Sile, J. Hrvat, J. Pirih, J. Santz, J. Simončič, A. Bregar, J. Kocjan, 'A. Longo, J. Franko, A. Simončič, R. Pevc, J. Poženey, M. Lipovšek, J. Dobravec, J. Rutar, J. Biderman, P. Boje, F. Benedečič, F. Selan, F. Krabanje, A. Zaitz; po 15c: A. Werholz; po 10c: F. Škrbec, P. Hribernik, J. Zaitz, M. Raspotnik, J. Damiš, M. Smerkar, F. Suhm, M. Jamle-vich; tajnik 20c—$30.00.
Virden, 111.: Društvo št. 44 SSPZ—$2.00.
Conemaugh, Pa.: Društvo Danica št. 44 SNPJ $10; P. Gnezka $1.—$11.00.
Johnston City, 111. — Po $1.50: A. Karška; po 50c: J. Persich, J. Jenčič, J. Kopač, A. Blasič, J. Widmar, P. Cem. pro; po 25c: Neimenovan, A. Prelec, P. Jenčič, F. Zaborac, M. Kruljac, A. Stefančič, A. Vatovec, F. Smolich, N. Miha-lich; po 20c: F. Zagožen, T. Stefančič. — $7.15.
Diamondville, Wyo.: Po $5: J. Petek; po $1: J. Ras-pet, B. Kos, J. Turk, L. Šifrar, A. Arko, P. Šabec.—$11.00.
Chisholm, Minn.: Pakiž & Vesel $3; Chas. Pogorele $2; po $1: J. Pakiž, J. Marchessi, R. Miller.—$8.00.
Southview, Pa.: Po $1: A. Rupnik, J. I., J. Ceferin; po 50c: F. Tomažin, F. Stefančič/ F. Bajt, A. Sluga, A. Ur-bančič, P. Perenič, A. Leskovec, J. Kavčič, J. Jurečič, A. Skerlj, D. Obid. — $8.75.
Pitz Henry, Pa.: Društ. Svobodomisleci št. 169 SNPJ $5; po $1: F. Hribar, F. Močnik; po 50c: M. Kolenc, F. Ju-van, F. Bregar, A. Kovač, M. Salopek, A. Anžur, F. Peter-nel, J. Indof, John Indof, 'A. Vertačnik.—$12.30.
Conemaugh, Pa.: Člani dr. Sinovi Slave št. 168 SNPJ po $5: J. Vi voda; po $2: J. Okički, A. Gall; po $1: A. Štri-tof, F. Gall, A. Melle, J. Brezovec, A. Gustinčič; J. Runko 25c,—$14.25.
Morgan town, W. Va.: po $2: T. Modic; po $1.50: T. Mevlja; po $1: J. Zupančič, J. Oblak, M. Kremenčič, T. Lajnar, J. Česnik, J. Kramar, J. Turek, J. Neret, M. Jurca, V. Lazar, I. Lenhinč, F. Smrdel; po 50c: A. Bodica, F. Se. lan, M. Ceglar, J. Petrovčič, T. Plahutnik, J. Hovznar, M. Laherčič, T. Magico, F. Može, J. Potle; po 25c: F.. Česnik. — $20.25.
Somerset, Colo.: Po $1: J. Mlakar, V. Kapluh, F. Brezov-nik; A. Delost; po 75c: J. Radonšek; po 50c: J. Kralj, J. Delost, A. Kovačič, J. Gregorčič, M. Gregorčič, M. Absek, F. Repovš, M. Čučič, A. Cojančič, J. Kovačič, J. Majnik, J. Cepuder, J. Smuk, J. Absek, F. Gregorčič in J. Mlavec; po 25c: T. Plut, J. Jakič, May Česnik, A. Penko, J. Medved, K. Majnarič, J. Čelijoz, T. Justin, J. Laknar, J. Zupančič in J. Slarkovič. — $15.60.
Lowell, Ariz.: Po $1: P. Božič in A. Kralj,—$2.00.
Wick Haven, Pa.: Jugosl. socialistični klub št. 176. $5,
W. Newton, Pa.: Po $2: Dr. Slov. zastava št. 64 SNPJ po $1: J. Jovan, Društ. Orel št. 40 SDPZ, J. Langerholz po 50c: J. Kerhlikar, J. Ferjan, T. Laurich, F. Logaj, M Kotar, J. Kumer, F. Kokalj; L. Ražič 55c; po 35c: Neimeno van; po 30c: J. Škerjanc in F. Merella; po 25c: J. Vehovc J. Kranz, J. Pevc, J. Batis, A. Vehovc, A. Kokelj, A. Povirk J. Svetek, J. Zorko, A. Povirk, J. Orehek, J. Šuštar, F Po virk, F. Župane, W. M. Brostman, A. Turk, A. Drager, V Skarja, A. Ocepek, J. Plahuta, A. Dovšek, A. Brecelj, R Kreč, B. Vertačnik, F. Križner, F. Hrvatin, A. Dovsek, J Gaberšek, J. Lajeuc, J. Contenti, J. Povirk, M. Toman, M Jamnik, M. Jerina, G. Tekauc, J. Likar, A. Vity, B. Hafner A. Ogrin, F. Pagratc, F. Kokalj, J. Kobe, M. Homec, F Florjan, J. Takuä in J. Kreč. — $21.75.
Skupaj v tem izkazu ....................$366.20
V zadnjem izkazu....................... 291.00
Skupaj do 31. julija 1920
..........$657 20
Tajništvo J. S. Z.
Agitacijski fond J. S. Z. VI. Izkaz.
- Hebzibah, W. Va.: M. Smrdel $1.50; J. Lampe $1.00. $2.50.
Trommald, Minil.: F. Lipar $1.
Zadnji izkaz dne 15. julija................$133.00
Skupaj do 31. julija 1920 .................$136.50
V tem izkazu............................ 3.50
Slov. delavska
Ustanovljena dne 20. avgusta 1908.
podporna zveza
Inkorporirana 22. aprila 1909 v državi Penn.
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: IVAN PROSTOR, 6120 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 2, Box 113, Wast Newton, Pa.
Glavni tajnik: BLAS NOVAK, 634 Main St., Johnstown, Pa.
1.	Pom. tajnik: FRANK PAVLOVCIÖ, 634 Main St., John-
stown, Pa.
2.	Pom. taj. ANDREJ VIDRICH, R. P. D. hox 4, Johnstown,
Pa.
Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6502 St. Clair Ave., Cleveland, 0. Pom. Blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2, Box 27, Bridgeport, O.
NADZORNI ODBOR: Predsednik nadzor, odbora: IGNATZ PODVASNIK, 5315 Butler St., Pittsburgh, Pa.
1.	nadzornik: SOPHIA BIRK, 6006 St. Clair Ave., Cleve-
land, Ohio.
2.	nadzornik: IVAN GROŠELJ, 885 137th St., Cleveland, 0.
POROTNI ODBORr Predsednik porot, odbora: MARTIN OBER2AN, Box 135, West Mineral, Kans.
1.	porotnik: BRANC TEROPČIČ, R. 1, Bonanza, Ark.
2.	porotnik: JOSIP GOLOB. 1916 S. 14th St., Springfield, HL
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. Glavni urad: 634 Main St.. Johnstown, Pa. URADNO GLASILO: PROLETAREC. 3639 W. 26th St., Chicago, Hl. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno prošeni pošiljati vse dopise naravnost naglavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošlje edino potom Poštnih, Expresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potoni privatnih čekov. Nakaznice naj se naslovi jajo: Blas Novak, Union National Bank in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudomr naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnj' popravi.
Tajniätvo J. S. Z.
Ko se je vršila svetovna vojna, so nam pripovedovali, da se je treba boriti, da "ohranimo svet za demokracijo" in da bo to zadnja vojna. Toda komaj je bil sklenjen, mir, se je takoj pojavila cela vrsta vojn in pustolovščin. Na dnevnem redu smo imeli pustolovske pohode generalov Denikina, Kolčaka, Ju-deniča in sedaj Vrangla v Krimeji; potem D'Annun-zia, Kjemal Paše, in kdo ve katerih še. Turki vodijo Vojno proti Angliji in Franciji; Albanci proti Italiji, Irci proti Angliji, in rusko-poljska zavzema z vsakim dnem večje dimenzije. Poleg tega so napetosti med Jugoslovani in Italijani ter Bolgari in Grki.
Kje je tista "demokracija", o kateri se je toliko govdrilo za časa splošne vojne? Ali je "demokracija" kapitalizma res vredna teh vojn, ki se nadaljujejo brez prestanka in prinašajo največje gorje vsemu človeštvu.
Šestmesečni račun S. D. P. Z. v Johnstoun, Pa. od 1. junuar ja do 30. junija 1920.
DOHODKI:				IZDATKI:		i		
društvo							število	
Štev.	uplačano	Smrtnine	bol. podpore	poškodbe	odpravnine	skupaj	čl.	otrok.
1.	$1,224.49	$500.00	$888.00		$250.00	$1,638.00	98	47
2.	822.50		131.00			131.00	73	83
3.	766.95		581.00			581.00	57	67
4.	664.70	234.00	164.00			398.00	55	39
5.	975.53		425.00			425.00	78	39
6.	113.74		30.00			30.00	10	
7.	773.58	250.00	351.50		50.00	651.50	74	7S
8.	84.58						8	
9.	490.00		190.00			190.00	39	15
10.	869.50		257.50			257.50	69	24
11.	756.98	175.00	305.00			480.00	61	38
12.	165.03	400.00	94.00			494.00	13	3
13.	801.91	300.00	348.00			648.00	69	24
14.	677.59		286.00			286.00	49	24
15.	347.78		385.50			385.50	28	01
16.	141.98		154.00		-	154.00	14	
17.	148.19		126.00			126.00	17	
18.	774.94	625.00	132.00			757.00	80	75
20.	302.17	_	282.00			282.00	29	1
21.	518.00	1,000.00	148.00			1,148.00	47	63
22.	1,096.01	500.00	382.50			882.50	92	86
23.	1,473 35	825.00	602.00			1,427.00	122	62
24.	484.05	125.00	122.00			247.00	37	15
25.	1,042.25	500.00	529.00			1,029.00	106	106
26.	506.55		235.00			235.00	38	4
27.	214.37		18.00			18.00	27	
29.	577.95	342.00	361.00			703.00	50	21
30.	1,152.67	750.00	843.00			1,593.00	94	67
31.	94.08		101.00			101.00	9	1
32.	300.09		92.00			92.00	32	
33.	689.88	150.00	488.50			638.50	62	40
34.	453.17		300.00			300.00	39	23
35.	755.29	1,333.30	247.00			1,580.30	65	36
36.	740.31	500.00	232.00			732.00	55	66
37.	290.60		• 83.00			83.00	25	6
38.	1,244.21	1,040.00	613.00			1,653.00	98	104
39.	226.93		87.00			87.00	19	8
40.	391.59		73.00			73.00	30	35
41.	1,671.74	825.00	487.00			1,312.00	145	100
42.	713.88	187.50	136.00	______		323.50	60	37
43.	129.04	_____	129.50	■		129.50	10	4
44.	387.38		81.00			81.00	38	36
45.	566.21	250.00	342.00			592.00	60	121
46.	173.65	250.00	80.00			330.00	13	3
47.	360.38	350.00	104.00			454.00	30	24
48.	228.52		73.00			73.00	19	8
50.	1,436.74		906.00			906.00	121	75
51.	1,758.16	1,260.00	430.50			1,690.50	146	82
52.	42.31		4.00			4.00	4	
53.	161.78	400.00				400.00	14	13
55.	87.47		26.00			26.00	7	
56.	1,661.65		862.00			862.00	142	89
57.	103.34		20.00	____		20.00	10	
58.	202.34	1,000.00	65.00			1,065.00	15	3
59.	382.80		330.00			330.00	32	
60.	1,546.54	1,050.00	783.00			1,833.00	147	173
61.	328.53		75.00			75.00	26	9
62.	709.59	500.00	435.00			935.00	63	19
63.	44.76		20.00			20.00	4	4
64.	728.47		294.00			294.00	66	25
65.	399.03		420.00			420.00	39	14
66.	817.42	125.00	368.00			413.00	75	39
67.	275.81	500.00	271.00			771.50	20	5
68.	565.28		318.50			318.50	58	19
69.	333.31	463.00	342.00			805 oo	32	69
70.	173.27		190.00			190,0 >	13	20
71.	322.94	250.00	103.00			35;-.0)	25	6
72.	423.44	150.00	180.00			330.00	27	
73.	525.38		294.50			294.50	46	15
74.	150.96		52.00			52.00	10	
75	145.91						11	
76.	40.24		37.00			37.00	4	1
77.	42.77						4	
-78.	130.91		14.00			14.00	11	
79.	728.11	440.00	32.00			472.00	46	26
80.	149.68		92.00			92.00	13	7
81.	375.33	250.00	111.00			361.00	30	18
82.	670.31		509.50			509.50	75	54
83.	346.09		89.00			89.00	30	4
84.	223.96		194.00			194.00	15	
85. 86.	239.34		74.00			74.00	24	11
	296.42		127.00			127.00	29	14
87.	123.50		81.00			81.00	10	
88.	342.84		234.00			234.00	32	15
89.	311.08		280.00			280.00	24	15
90.	249.39	500.00	35.00			535.00	21	10
91.	443.13		184.00			184.00	35	13
92.	505.30	250.00	417.00			667.00	53	20
93.	189.40	663.25	354.00			1,017.25	18	
95.	281.50	538.00	380.00			918.00	20	
96.	224.18		86.00		245.24	331.24	16	
97.	267.49	625.00	27.00			652.00	23	7
98.	178.56		142.00			142.00	19	4
99.	358.53		195.50			195.50	32	16
100.	1,617.51	700.00	319.50			1,019.50	171	284
101.	387.95		334.00			334.00	35	21
102.	385.83		364.00			364.00	31	31
103.	88.72						19	12
104.	315.38	687.50	43.00			730.50	40	38
105.	449.14	375.00	385.00			760.00	46	60
106.	278.40	250.00	439.00			6^9.00	27	3
107.	367.30		197.00			197.00	32	.12
108.	805.99		458.00			458.00	66	56
109.	263.09		131.00			131.00	36	28
110.	165.40		416.00			416.00	16	___
111.	503.49	750.00	212.00	50.00	______	1,012.00	61	43
Ali bo mogel Debs zavzeti predsedniško mesto, če bo izvoljen?
To vprašanje prihaja od mnogih sodrugov, kajti Debs je v ječi. Obsojen je bil racli kršitve takozva nega espijonažnega zakona, pa mislijo, da bi kot kaznjenec ne mogel prevzeti predsedniške službe, če bi bil izvoljen. Na ta vprašanja odgovarja podpredsedniški kandidat sodrug Stedman, da so bojazni ne-utemeljene, kajti točka konstituci-je je v tem oziru jasna in se gla-: "Nobena oseba, razun le tu rojenih državljanov, ali državljan Zedinjenih držav za časa sprejetja te konstitucije, more zavzeti urad predsednika; ravno tako ne more biti nihče izbran v ta urad, ki še ni dopolnil petintrideset let starosti in mora bivati v Zedinjenih državah štirnajst let. Debs je rojen v Zedinjenih državah, je nad 35 let star in je živel na ozemlju te republike 14 let. Zato je kvalificiran za predsedniško službo, ako bo izvoljen. Kongres nima pravice izdajati o kvalifikacijah predsedniških kandidatov odredb, ki ne soglašajo s to točko ustave.
Štiriinpetdeset držav lastuje železniške sisteme. Ena tretjina vseh železnic na svetu je v posesti držav, torej lastnina ljudstva. Železniški sistem Zedinjenih držav, ki je največjih na svetu, je še v posesti privatnih kapitalistov. Morda ni več daleč čas, ko bodo tudi ameriške železnice podružabljene in obratovane za interese spi ošnosti mesto za profite posameznikov.
Ljudstvo se pomika zelo počasi naprej.Stari običaji in sovraštva ga države v njegovem počasnem toku.
Mednarodno delavstvo lahko odpravi vzroke, ki povzročajo vojne. Kadar bo organizacija mednarodnega delavstva dovolj močna, bo tudi odpravila sistem, ki poganja miljone ljudi topovom v žrelo za pridobivanje novih teritorjev im-perialistom in novih trgov kapitalistom.
Čitatelj, apelirali smo na vas, da skušate pridrobiti Proletarcu vsaj enega novega naročnika. Ali ste že poiskusili?
DOHODKI: društvo
Stev. uplačano
IZDATKI:
število
Smrtnine
112. 114. 118.
117.
118.
119.
120. 121. 122.
123.
124.
125.
126. 127. 12S.
130.
131.
132.
133.
134.
135.
136.
138.
139.
140.
141.
142.
143.
144.
145.
146.
147.
148.
149.
150.
151.
152.
153.
154.
155.
156.
517.97 160.46 817.25 2,067.49 237.33 259.02 401.81 . 468.19 200.51 564.40 185.95 497.02 1,715.97
192.84 645.23 966.97 555.46 150.53
273.02 390.89 102.94
100.23 157.14 681.74
176.53 383.49 406.81 359.89 339.65 726.45
300.85
436.77
266.24
341.03
357.62
346.78 562.80 265.29
482.54
373.63 205.85
650.00
500.00
375.00
375.00 125.00
500.00
4.00
$71,700.36 $25,667.55
bol. podpore	poškodbe	odpravnine	skupaj	čl.	otrok.
108.00			108.00	41	56
54.00		......	54.00	15	15
213.00			213.00	88	66
560.50		_____	1,210.50	215	232
143.00			143.00	26	56
430.50	___	________	430.50	29	17
363.00	_______	__________	363.00	37	5
99.00	___	________	99.00	47	48
184.00	_______	_____	684.00	18	20
339.00		.......	339.00	57	45
				15	
ilöTöö				58	39
476.00			851.00	162	125
12.00		________	12.00	19	18
68.00		____	443.00	69	71
845.00	.......		970.00	89	14
679.50	_______	__________	679.50	51	4
	______	_______	......,..,...	10	4
57~ÖÖ	___	________	57.00	26	24
21.00	___'		21.00	39	59
				6	2
85105			*85iÖ0	9	
				13	
59.00			59.00	63	57
184.00			184.00	20	2
318.50			318.50	38	10
188.00			188.00	38	23
256.50	_____		256.50	34	31
128.00			628.00	29	17
240.00			240.00	63	79
226.00	_____	_______	226.00	36	23
118.00		________	118.00	41	9
126.00			126.00	24	38
60.00		______	60.00	37	29
411.00	, , ,	________	411.00	32	13
45.00			45.00	19	8
140.00	.....s		140.00	33	7
232.00			236.00	21	17
90.00			90.00	34	4
254.00		___	254.00	21	1
20.00	-----	--------	20.00	14	3
$33,856.00	$50.00	$545.24	$60,118.79	6298	4435
v niso usieu auspenuirani. RAZDELJENO PO SKLADIH.
Smrtninski Bolniški Poškon. Rezervni Upravni Mladinski Skupaj
Preost. 1 ian. 1920 6 mes. dohod. dr. obresti prenos in dr.
Skupaj: Izdatki prenos vloge
Ostanek 30. junija 1920.
Opombe :a) b) c)
$141870.95 $ 2,857.33 $18,126.28 »15,198.96 $1,656.59 $21,285.84 $200,995.95 24221.15 31,782.75 3323.53, 2,018.32 7,748.92 2,605.70 71,700.36 19:296.41 _..______ _________ ___________ 14.00 ----------- 19,310.41
$185 388.51 $34,640.08 $21,449.80 $17,217.28 $9,419.51 $23,891.54 $292,006.72
25168.55 33,856.00 595.24 _____________ 4,830.25 589.00 65,039.04
15,000.00 .....----............................................... -..............- 15,000.00
$145,219.96 $ 784.08 $20,854.56 $17,217.28 $4,589.26 $23,302.54 $211,967.68
v razdelbi po skladih so izplačane smrtnine deljene v smrtninski in mladinski sklad, izplačane odškodnine in odpravnine so označene skupno v poškodninskem slkadu. v konvenčni sklad pripadajoča vsota v znesku $3,535.00 je ušteta v upravnem skladu.
Blas Novak, tajnik.
ŠESTMESEČNI RAČUN S. D. P. Z. od 1. januarja do 30. junija 1920.
DOHODKI:
Preostanek dne 1. januarja 1920..........................................-.........................,.....»200,995.95
Društva vplačala:	, -
Smrtninski sklad......................................................................................................................................................................t,7il0 7%
Bolniški sklad.......................................................-...............................................-••
Poškodninski sklad..............................-..............—....................................................................................3 n7e q.j
Rezervni sklad..........................................................................................................
.................................._............................................• 14.00
;__________'................................................................................................................1.65
$200,995.95
71,700.36
Za protektorator nakaznic.
Obresti v gotovini—.....—
Obresti
Haydalgo County Texas zadolžnice (hipoteke)....................................................... 797.50
„,1	Tann	"	-.....................................................................OOU.UU
Montreal School Cann.
Village of Claiton, N. M. ^	-...........
Williams, Arizona	,,	„ ..............
Drugo vojno posojilo	(	1( ------------
Peto "	„	„ ............-
Četrto " Obresti bančnih vlog:
Slov Savings & Loan Ass'n. Franklin-Conemaugh, Pa..
Lake Shore Banking & Trust Co., čekovnega računa.....
" " od vlog_________________
Continental Trust Co.. Pittsburg, Pa ._
300.00 150.00 300.00 106.2.5
403.75
East End Savings & Trust Co., Pittsburg, Pa_..
Pittsburg Deposit & Title Co., Pittsburg, Pa......
Potter Title & Trust Co.,	„ „ —
Allegheny Valley Bank	—
Farmers & Miners Nat'l. Bank, Forest City, Pa
Union National Bank. Johnstown Pa........_......
Title Trust & Guarantee Co.. Johnstown, Pa..
Concmaugh Deposit Bank, Conemaugh. Pa ..............
Slovenian Savings & Loan Ass n., Conemaugh, Pa......_....
Guardian Savings & Trust Co., Cleveland, Ohio------------
Society For Savings	"
Citizens Savings & Trust Co.,
First National Bank, Pittsburg. Pa. ..... . . ...._........
Slovenian Building & Loan Ass n., Cleveland, Ohio--------
2,723.15
Prenos na prvo vknižbo..................-.......................................................................... 15.000.00
1,587.26 15.000.00 292,006.72
Zakaj so delavci smatrani od tistih, ki se žive od delavčevih produktov, za manjvredne ljudi? Postavili so bogatg,šem palače, nagrabili so jim bogastva in jih preskrbeli z vsemi ugodnostimi, ki so mogoče na svetu. Toda delavec kljub temu od buržvazije ni spoštovan ampak preziran, kakor da ne spada v družbo ljudi. To pre-ziranje je podedovano iz starih časov, ko so bili ročni delavci še sužnji in tlačani, lastnina gospodarjev. Delavno ljudstvo je bilo postavljeno v tistih časih na nivo živali in ta tradicija je prehajala iz generacije v generacijo. To pre-ziranje se še zelo dobro opazi v kulturno in industrijalno zaostalih deželah, kjer se smatrajo za prave ljudi samo plemenitaši. Kjer je delavstvo kulturno in na višji stopinji, se prebiranje ne opazi v tisti meri, kakor tam, kjer so kmetje in delavci še oviti v meglo vraževerstva in drugih starih običajev in preživelih tradicij. Tako zaostalo ljudstvo še vedno verjame, da morajo biti na svetu hlapci in gospodarji. Kjer so socialistični nauki razširjeni ,tam se delavci zavedajo, da so ljudje in da so kot taki opravičeni do vseh ugodnosti, ki jih more dati naša zemlja. Oni zgrade vse, producirajo vse, toda današnji sistem jih oropa produktov, od katerih odpade na delavstvo samo toliko, da jim zadostuje za borno življenje. Drugo pa dobe tisti, ki smatrajo producente za manj vredne ljudi, ki se morajo pokoravati svojim gospodarjem. Socializem bo odpravil te družabne razlike in ljudje se bodo delili le še po znanju; v družbi pa bodo vsi enakovredni in imeli bodo enake dolžnosti in pravice. Ignoranta in duševna zaostalost pa bo pre-zirana tudi v vsaki bodoči družbi in zaostali ljudje bodo v družabnem oziru prezirani tudi v bodočnosti. Izobrazba in spoštovanje do samegasebe je privedla delavca na današnjo družabno stopnjo, po kateri se pomika do veljave naprej in naprej da doseže tisto mesto, ki mu pripada. To je zasluga socializma.
Kako bo cerkev ženi v politiki priznala pravice, če jih ji odreka v cerkvi?
IZDATKI:
Družtvam izplačalo:	•
Smrtnine odraslega oddelka.......................................-............................................ 25,078.55
mladinskega " ........................................................._..............................................589.00
Bolniško podporo...............................................................................................................................................................33,856.00
Odpravnine.........................................................................................................545.24 /
Odškodnine......................................................................................................................................................................................................50.00 60,118.79
Prenos obresti.............-......x______.________
Plače glavnih odbornikov-!..-...........
" uslužbenca v glavnem uradu.. odvetnika..
Dnevnice in vožni stroški glav. odbornikov
Najemnina glavnega urada.........................
Najemnina telefona.......................................
Najemnina telefona......................................_
Ročna blagajna glavnega tajnika
Glasilo in naročnina (Glas Naroda za eden mesec in dvetretini)..
" (Proletarec za šestmesecev)............................
Vrhovni zdravnik za pregled zdravniških listin..............................
Razne tiskovine......-.........7..................................................................
Uradne potrebščine...........................................................................
Zavarovalnina pohištva................................-...............-................
Aktuaraski proračun za leto 1919_....................................................
Preiskovalni stroški za društvo štev. 145..........-............................
Oglasi izven glasila......................................................................
Poslovnica (Licence)......-.....................................................................
Skupaj:
K temu se prištejejo nevrjeni čeki....................................................
Neporabljena ročna blagajna glav. tajnika.........................................
Skupno sc nahaja denarja v gotovini..................................................
DENAR MLADINSKEGA Č5DDELKA:
Preostanek z dne 31. decembra 1919....................-______________________
Dohodkov v šestih mesecih........................................................................... 2,605.70
15,000.00	15,000.00
90.00	90.00
------W.	
2,345.00	
577.50	
125.00	
507.37	
170.00	
170.00	
24.85	
150.00	
162.70	
309.00	
61.68	
252.65	
21.50	
17.25	
44.75	
3.00	
48.00	
10.00	4,830.25
	80,039.04
292.006.72	
80,039.04	
211,967.68	
4,149.50	
	27.53
	216,144.71
.....-....$21,525.84	
Skupaj:	24,131.54
IZDATKI:
Smrtnine izplačali...................................................................................... 589.00
Čisti preostanek dne 30. junija 1920.............................................................. 23,542.54
ZGORAJ5NJA IMOVINA JE RAZDELJENA SLEDEČE:
Haydago, County Texas zadolžnice (hipoteke)...................................................$29,000.00
Mountreal School Comision "	" ...................................................... 26,000.00
Williams, Arizona	"	" ____________________________________________________ 5,000.00
Village of Cleyton	"	" ......................................................... 10,000.00
Drugo vojno posojilo	"	" ....................................................... 15,000.00
četrto " "	"	" .......................................................... 24,000.00
Peto " "	"	" .................................................. 5,000.00
Na prvo vknjižbo-.................................................................................................. 15,000.00 114,000.00
Bančne vloge:
Lake Shore Banking & Trust Co., Cleveland, Ohio čekovni račun.....................$10,368.05
" " " " na obresti............................... 13.618.98
Continental Trust Co. of Pittsburg, Pittsburg, Pa.............................................. 6,299.64
Pittsburg Deposit Title Co.	" " ............................................... 5,974.10
Potter Title & Trust Co.,	" " ................................................ 6,216.80
Allegheny Valley Bank?	" " ............................................... 493.35
Farmers Miners National Bank, of Forest City, Pa.............................................._ 5,521.84
Union National Bank, Johnstown, Pa..................................................................... 5,478.98
Title Trust & Guarantee Co., Johnstown, Pa........................................................... 2,122.17
Conemaugh Deposit Bank, Conemaugh, Pa............................................................... 5,631.00
Slovenian Savings & Loan Ass'n., Franklin-Conemaugh, Pa................................. 2,045.00
Guardian Savings & Trust Co., Cleveland, Ohio..................................................... 6,957.10
Society for Savings.	" " ........................-............................ 5,575.17
Citizens Savings & Trust Co.,	" " ...................................................... 553.36
First National Bank, Pittsburg, Pa............................................................................. 161.97
Slavonian Building & Loan Ass'n., Cleveland Ohio.................................................. 3.539.76 80,557.27
V bančemu draftu (nakaznici)................................................................................... 6,559.91
Preostanek ročne blagajne gl. tajnika........................................................................ 27.53	6,587.44
Skupaj: 216,144.71 Vrednost inventarja (pohištva)......................_.........................................................................3,000.00
Skupaj:................................_...............................................................................................................................$219,144.71
Pregledano in v redu prona jdeno.	.	Johnstown, Pa., dne 9. julija, 1920,
JOHN PROSTOR	BLAS NOVAK	JOSEPH ZELE N
predsednik	tajnik	blagajnik
IQNATZ PODVASNIK	ZOFKA BIRK	JOHN OROSEL
1. nadzornik	2. nadzornik	3. nadzornik
POROČILO POMOŽNEGA BLAQAJNIKA OD 1 JANUARJA DO 30 JUNIJA 1920
Cenjeni sobratje Glavni Uradniki (ice) Člani (ice) S. D. P. Z.				
Spodaj vam podajam poročilo o denarju nahajoč se v moji oskerbi ket pomožni blagajnik.				
	Štev, Knige	Ime Banke	Obresti	Skupaj $203.37
Jakob Brence	6286	Dollar Saving Bank	$ 3.98	
Frank Rak	6413	Bridgeport, Ohio	8.56	436.86
Andrej Oblak Alojz Krajšek	6410		10.70	546.06
	6550	1« ,1	5.26	269.13
Ivan Kodrič	6551	" "	5.26	269.13
Annie Stosič	277	Conemaugh Deposit Bank	3.70	188.92
Ljubica Stosič	276	Conemaugh, Pa.	3.70	188.92
Albert Logar	435		12.38	631.81
Frank Hochevar	439	« «,	2.36	120.64
Mary Hochevar	440	" "	2.36	120.64
Matija Hochevar	441	« IK	2.36	120 64
John Sile	778	4* U	2.26	115.54
Joseph Sile	779		2.26	115.54
Mary Sile	780	" "	2.26	115.54
Rozaüja Sever	270	M »	2.46	125.89
Novi Lurd. Iz Pistoje v Italiji se poroča: Nedavno se je razširila tukaj govorica, da se je nekim kmetskim dekletom iz vasi Casal-guldi prikazala Marija. Glas o tem čudežu je vznemiril vse prebivalstvo v okrožju. Tisoči in tisoči ljudi romajo sedaj na dotični kraj, molijo in se postijo. Mnogi izmed romarjev trdijo, da so tudi oni videli mater božjo. Duhovščina po naredbi iz Rima še ni preiskala, kaj tiči za tem čudežem; seveda sleparija, kot navadno.
PREVEČ JE LJUDI?
Pravijo, da je na svetu dosti ljudi. Oglašali so se celo modrijani, ki so trdili, da jih je preveč in so s tem opravičevali vojne, češ da so potrebne kakor puščanje žile; kmet iztrebi plevel iz njive, vojna pa uniči ljudi, kar jih je odveč, da imajo oni, ki ostanejo, dosti prostora in zraka.
Ne strinjamo se s to filozofijo, ker ni prav nič preveč človeštva na zemlji, ampak vidimo, da je ogromno rodovitne zemlje puste, ker ni ljudi, da bi jo obdelali. Nepregledne puščave se raztezajo po Afriki in Aziji, večje zapreke prometu kakor oceani. Pragozdovi pokrivajo cele dežele; še je dosti takih, da se jih ni doteknila človeška noga.
Za ljudska bivališča je dovolj prostora na tem planetu. Desetkrat, stokrat več bi ga lahko bilo, pa ga ne bi bilo preveč.
Znanost napreduje neprenehoma. Tehnika tekmuje z njo. Kdo bi mogel reči, da ne pride dan, ko bo Sahara izpremenjena v vrtove, med katerimi bo industrija proizvajala svoja bogastva?
Ljudi ni preveč. Čim več jih bo, tem hitreje in lože bo človeštvo dosegalo svoje najvišje cilje.
Pravijo, da je za ženo najvišja, oziroma edina naloga roditi otroke. Obenem pravijo, da ženo one-čisti porod in šele cerkev jo more zopet očistiti.	•
Torej bi bila nesnaga najvišja naloga žene!
In tisti, ki je to tako modro u-redil, je Bog. Po njihovih "modrih naukih...
Marija Sever	271
Frank Kosumec	230
Ciril. Frank & Mary Per.	927
Frank Starič	746
Michael Gračan	1326
Marija Zavbi	1783
Katarina Gračan	1327
Thos. Zavbi	1784
Mary Radiäek	1026
Rudolf Janezič	1028
Josiph Janezič	1029
Ana Janezič	1027
Daniel Obed	6915
Mary Lozekar	6899
Ana Ribarič	6956
Ivana Žnidaršič	6958
Anton Giličič	6884
Anton Veber	7037
Michael Obed	6914
Valentin Obed	6916
Lessie Obed	6917
Terezija Zaveršnik	71bO
Anton Vidmar	7161
John Petrič	7233
Rozi Mohar	7258
Mary Mohar	7259
Louise Mohar	7260
LudvigLobal	11384
Farmers & Miners Nat'l. Bank Forest City. Pa.
Dollar Saving Bank Bridgeport, Ohio
Union Nat. Bank, Johnstown Pa. Skupaj...................—------------
2.46 7.06 9.04 2.28 3.51 3.74 3.51 3.79"-1.35 1.35 1.35 1.26 1.87 4.14 6.65 3.32 3.32 1.02
1.87 1.87 1.87 1.87
...............$136.49
Poleg zgoraj navedenega poročila je vloženega v Mestni Hranilnici Ljubljanski Za Katarino Ocepek	Kron 362.12
Za Marija Ocepek	362.12
Za Alojzija Planinšek
1705.53
Skupaj.........................—2429.77h.
K 2429.77
Za Jakob Seslar " Antonija Uresek " Emiel Radosevič " Michael Tancek " Math. Grubšič " Marija Asič " Marija Asič Ljubica Kopriva " Barbara Mogulič " Julija Mogulič " Zofija Božič
Denar vloïen na Alien Property Custodian, Washington, D. C. $513.32 Report No. 8879 Trust No. E-8573
a i o i A	fiaon "	V
418.34 410.64 153.00 405.33 405.33 405.33 443.62
99.13 99.13
422.35
8880 8882 8881 8884 8883
12506
12507 34580 30762 12509
E-8574 E-8576 E-S575 E-8578 E-8577 8577 12261 L-34422 1-30762 12262
125.89 360.91 .461.34 116.33 237.89 257.26 237.89
257.31 92.24 92.24 92.23 92.15
105.12 211.50 506.65
253.32 253.32 109.61 125.00 105.12 105.12 105.12 250.00 350.00 400.00
83.34 83.33 83.33 500.00
$9622.18
Skupaj.................$3775.52
Johnstown, Pa., Dne 9 Julija 1920.
ANTON HROCHEVAR
Pomožni Blagajnik
Spodaj podpisani Nadzorniki S. D. P. Z. Poterjujemo da smo pregledali račune Pomožnega blaga-nika ter imo iste pronajdli v pravilnemu redu v potrdilo tega sledijo naši lastno ročni podpisi.
IQNATZ PODVASNIK, Preds.
ZOFKA B1RK, I Nadz.
JOHN GROSEL, II Nadz.
VOJNA ALI BOJ?
Iz dejstva, da je boj v naravi, se ne more izvajati zaključek, da je vojna potrebna in za vse čase neizogibna. Vojna je le en način boja; ako se človeštvo iznebi tega načine, ne zapade zaradi tega v mir in smrt.
Socializem ne sanja o družbi, v kateri bo vseh bojev kraj.
Boj je element napredka; to vedo tudi socialisti. Ali vojna je sredstvo reakcije.
Kadar uredi človeška družba svoje razmere tako, da ne bo več vojne med državo in državo, med narodom in narodom, bo veliko več časa in prostora za boj s pri-rodo, ki daje človeku le to, kar si vzame.
Kadar ne bo več klanja z orožjem, bo neskončno več prilike za boj duhov. Tudi ta boj bo uničeval in razdeval, ampak ne več človeškega življenja, mest in kultur-
nih plodov, temveč zmote; zmaga bo tedaj resnica.
Vse je podvrženo zakonu razvoja. To se mora pokazati tudi v človeških bojih. Zakaj le zakoni so, neizpremenljivi. Evolucija pa vodi od zverskega mesarjenja do čistih duhovnih bojev.
Junak je človek le tedaj, če izvrši veliko, pogumno delo iz svoje volje, iz svojega prepričanja.
Junaki so bili tisti, ki so se bojevali za svobodo, ne pa tisti, ki se bojujejo za zatiranje.
Socializem ni nikakršno "zbolj-šano" krščanstvo. To so že dovolj poizkušali reformirati, pa niso z vsemi reformami izpremenili njegovega bivstva, ki je nazadnjaško in despotično. Z reformami ne morem iz tigra napraviti ovce, iz ovce pa ne leva.
Pravi socialist hoče vedeti, kar ko se presojajo svetovni dogodki s socialističnega stališča in s socialističnim razumom.
To mu pove Proletarec.
Pravi socialist hoče do dna spoznati razmerje med delom in kapitalom.
Do tega spoznanja ga vodi Proletarec.
Pravi socialist hoče poznati težave, zapreke, uspehe in napredek delavskega boja.
Na tej poti ga spremlja Proletarec.
Razun Proletarca ni v Ameriki slovenskega socialističega lista.
Kako more slovenski delavec misliti, da je socialist, če ne čita Proletarca?
Pijančevanje je največji vzrok ljudskih bolemi in uboštva. Po zadnji štatistiki se je spilo na Kranjskem v enem letu 5 miljon. 500.000 1. žganja, 13,000.00 1. piva in 15,200.00 litrov vina. Zato množino alkoholnih pijač se je izdalo blizu 40 milijonov kron. Slovenci izdamo za opojne pijače vsako leto blizu 100 milijonov kron a zemljiškega davka plačamo na leto kake 3 miljone kron. V bivši Avstriji se je izdalo za opojne pijače vsako leto 2500 milijonov kron. To je več, kakor je leta 1913. izdala Avstrija za vse uradnike in za vso vojsko na suhem, in na morju.
Včasi je bil človek proklet, ako je verjel, da se suče zemlja, medtem ko so drugi verjeli ,da so suče solnce okrog nje. Danes majemo z glavami, če slišimo to.
Nekoč bodo ljudje majali z glavami, če bodo slišali, da so se sovražili in klali zaradi narodnosti.
Socializem nima naloge uresničevati moralo meščanske dražbe in iz njenih pojmov sestavljati "zvišano" moralo. Socializem ho? če novo družbo, na novih temeljih Na norih temeljih se ne bodo iz-premenile samo materialne razmere, ampak tudi moralne, ki so posledica prvih. Razvile se ne bodo po zakonih moralistov, ampak po zakonih logike. Kjer ji bodo ozkosrčni paragrafi morastov na poti, jih bo brez pomisleka vrgla v kot.