-----   77   -----
Dopisi.
Iz Belega grada 24. febr. ob. — Nadjaje se, da ne bode „Novicam" neugodno, ako prejmejo kak dopis iz prestolnice kneževine srbske, pošiljam vam te vrstice, da jih priobčite svetu slovenskemu, da i on znd, kaj se misli i radi tukaj na slavenskem jugu. — Od nekega vremena mnogo se prenašajo po vnanjih časnikih vesti, kakor da mora zdajci i zdajci planiti ustanek na istoku. Ne znam, v koliko so te vesti istinite; ali mogel bi reči, da ni vse tako, kakor govore nemški in francoski
—   78   —
listovi. Govorica, da so čete v Rumuniji, koje bi bile prešle v Bolgarijo, je vsa gola laž. — Čeravno pa do zdaj znamenitega se ni še nič dogodilo, vendar ima toliko stvari toliko paleža na obej strani, da bi vsak trenutek mogel povzdigniti se plamen, ki bi prouzroko-val neizmerne posledice v razvitku narodov na istoku, i koji bi potresel staro Evropo, a iztrohnelo Turško vništiti mogel. Dan po dan čitamo kako vest iz Albanije ali Crnogore, i mi sami dvojimo, da bi letošnje leto prošlo brez pretakanja krvi na balkanskem polotoku. Da je nezadovoljstvo v Turškej veliko, dokazuje nam to, da se čedalje več skuplja emigrantov, kakor v Srbiji tako i v Rumuniji. Turčin nije v stanju po-bediti malog Krita; no ako se dogodi požar v Grškej ali ustanek v njegovej zemlji, težko se bo održal. Velike sile samo mu še obdržavajo to malo duše, kolikor je ima, a on propada dan na dan. Ona sila janičarstva izginula je, in tako i sila, koja je to državo obdržavala. Nove ideje Turčin poprijeti ne more; naj se je učil v Parizu ali kjer mu drago, njegov duh ostane pa ostane turški, če tudi velike zasluge imajo reformatorji turški Mithad Paša za Bolgarsko i Osman Paša za Bosno! — Kakova svirepstva počinja v Ruščuku Mithad Paša, dostojna so bolj kakega Nerona, a ne paše, koji bi imel narod usrečavati, koji se smatra za izobraženega človeka. Osman Paša res izdaje v Bosni list „Bosanski vjestnik"; ali narod zadovoljiti toliko ume, kolikor i njegov pobratim v Ruščuku. Zato je i narod ogorčen, i lani se bil na Balkana za svojo svobodo, a letos da li bo miroval? Težko, svirepstvom Mithad paša ne bo zastrašil Bolgarov, marveč dovedši jih do očajanja, pred bo izkusil gnjev naroda, koji zna za svojo prošlost, koji zna, da zauzima veliki prostor turškega carstva, koji je obdarjen z vsemi duševnimi silami. — Pored tega, da se Langijevič i Poljaci brinejo za obstanek turškega carstva, da preprečevajo razvitek i osvobodjenje jugo-slavenskih plemen, slabo bodo uspeli, i oni i Turci. Mi pak bomo pazili na vse dogodbe na istoku, ker smo vezani po krvi z narodom, ki podnaša največja bezza-konstva. — Kar se tiče Srbije, ona se pripravlja za vsak slučaj. Ona vidi, da je pozvana, da igra veliko nalogo v povestnici jugoslavenskej. Ona je oskrbljena dovoljno z orožjem i strelivom; nima dolgov; narod je junačen i težko čaka vremena, da bi se stvari na istoku konečno rešile. Ideja jugoslavenska procvela je mahoma i v največe staleže dospela; očividno je, da samo sloga more ploda imeti za prihodnost slavenstva na jugu. — Knez Mihajlo zida na svoje troške pozorište. Minister na raspoloženju Jovan Ristič je šel 21. na Cetinje, da krsti hčer novorojeno kneza Nikole. — Z Bogom do druge poti!
Iz Primorja 28. sveč. — Prigodi se navadno v urednem pisanji, da se osebe, ktere imajo v kancelijah opraviti, poprašati morajo za ime njih rajncega ali še živega očeta. Ako je oče dotične osebe še živ, postavi Lah besedico „di", Nemec ,,des"; ako je pa umrl, dene Lah besedico „quondam" ali „fu", Nemec pa „seligenc" Ali ne bi se v slovenskem pisanji, ako je oče še živ mesto na priliko „Ivan Ostrden živečega Petra" dalo reči: „Ivan Ostrden Petro v", in ako je oče umrl, mesto „Ivan Ostrden pokojnega (rajncega) Petra" pa „Ivan Ostrden Petrovič"?
Iz Celja. (Oznanilo iz čitalniceJ) Zarad nenadnih zadržkov se veselica, ktera bi imela biti 8. marca, odloži na 19. Druga na 29. marca odločena se bode po takem tudi odložila, pa že ob pravem času po veliki noči oznanila.                                                    Odbor.
Iz Krasa 28. sveč. — Novo živenje nastopa na pravoslavnem polji. Pravdnistvu odpira se svobodniša pot;   prestrojenje   sodnega  reda  den  na   den se priča-
kuje, dolgo časa ne preteče več, pa dobomo svoje stare porote (sodnije s priseženimi možmi). Zatirani nas sveti jezik mora stopiti zopet v javnost, ter vsesti se na tisto svoje častno mesto, ktero mu po neoskrunjivem zakonu ide. Tega se nadjamo, saj novi podstavni zakon zagotovlja nam naše narodne pravice, on poenačuje vse jezike našega cesarstva; pride tedaj čas, i ni več deleč, da bode moral vsaki odvetnik (advokat), biležnik (notar), sodnik i sploh vsak javen urednik na zemlji slovenski biti vešč slovenskemu jeziku v besedi i v pisanji. Nu da se to doseže, treba bode še marsikaj truda i muke; al pripravljati se imamo za to, da ne zaostanemo, da se nam zopet i zopet očitalo ne bode, da je naš jezik nespreten za sodnijske i druge razprave. Imamo „Slov. Glasnika" za lepoznanstvo, imamo „Učiteljskega To-varša" za učiteljstvo, a za pravoznanstvo, ktero med vsem skoraj najbolj zaseca v navadno živenje, tega še nimamo. Vsacemu bralcu teh vrstic je dobro znano, da se pravoslavni slog nekoliko loči od navadnega prostega govora. Pedenj dolzih, v perij ode zavitih stavkov težko se je več kratov znebiti, saj navada je železna srajca. Naš jezik pa te nespretnosti ne trpi. Pravoslovni jezik za Slovence mora biti kratek, krepek, jasen, lahko umljiv in odločen. Da se pa takega jezika priučimo, treba nam je in to neobhodno treba ^Slovenskega Pravnika." On naj bi pilil naš jezik in ustvarjal ga za pravdine obravnave, za sodnijske razsodbe i sklepe; on nai bi gladil pot v potujčene nam urednije; on naj bi uril domače oblasti, da bodo mogle v razumljivem, domačem jeziku zanemarjenemu narodu vstreči. Naša mati domovina ima gotovo zadosti sposobnih mož za tako početje; saj ima izvrstnih pravoslovcev. Pri vseh slovenskih odvetnikih in biležnikih in njihovih konci-pientih, pri slovenskih sodnikih više in niže vrste, pri druzih oblastnikih, pravnikih, županih itd. našel bi „Pravnik" zadostne materialne podpore, da bi mogel na čast domačega pravoslavnega osebja krepko napredovati. Ve „Novice" pa, ki ste že toliko i toliko koristile svojemu narodu, skusite, pomagajte spraviti na vidik „Slovenskega Pravnika/' *)
Daroslav.
Iz Zgornjega Tuhinja. — V 7. listu „Novic" smo brali, da je gosp. prof. Kozina v poslednjem zboru zgodovinskega in muzealnega društva govoril o Kozjem hrbtu, in da se je pri tej priliki reklo, da ne poznamo več na Kranjskem tega kraja. Na to moramo mi Tuhinci odgovoriti, da dobro poznamo to vas, ktera stoji tudi zapisana v imeniku selišč, grajščin, gradov v kranjski Vojvodini, ki ga je vlada na svitlo dala (glej: ^Deželni vladni list za kranjsko Vojvodino, drugi razdelek 6. del, 9. leto 1857, izdan 31. grudna 1857. L"> Ta vas šteje 3 hiše se 27 dušami.
Iz Borovnice 28. sveč. R. — Spomlad je nastopila. Milejše sapice so jele pihljati. Od gorkega solnca prebujena zemlja se ogrinja se zeleno odejo, pretkano z mnogovrstnimi in raznobarvanimi cvetlicami. Leska (Corvlus Avellana) že praši; po obrežji gord cveto slepiče ali kurjice (Helleborus niger), rdeča resa (Erica carnea), žanjevec (Polvgala Chamaebuxus); v nižinah pa beli bingeljci ali snežni zvončeki (Galanthus nivalis), nunke (Crocus vernus), brkonci ce (Primula veris), bele in višnjele vijolice (Viola odorata), juternik (Anemone fiepatica vel He-
*) Gosp. pisatelj živo resnico trdi, da javno ravnanje po porotnih sodni j ah bode vse nemškutarjenje na zemlji slovenski „ad absurdumu pripeljalo. Advokatom in sodnikom, ki ne bojo zmožni slovenskega jezika, odkljenkalo bode! Zato tudi mi mislimo, da se bode živo potreboval priporočani časnik, ki bi vsaj na mesec enkrat izhajal; našel bi naročnikov toliko, da bi mogel se vzdržati.
Vred.
-----    79   -----
patica vel Hepatica triloba), pij učni k (Pulmonaria angustifolia), rumenkulja ali hakecija (Hacquetia Epipactis), rigelci (Bellis perennis), na obalih, v grabnih in mokrih mestih lapuh (Tussilago Farfara) na njivah: bršljino-listnijetičnik (Veronica he-deraefolia), kurja črevca (Stellaria media), na mahu ali močvirji pa prekrasne spomladne norice (Leu-cojum vernum) in močvirna tulipa (Fritillaria Me-leagris). Veselo se zibljeta v toplem zraku metulja runi en če k (Colias Rhamni) in koprivar (Vanessa ur-ticae) obiskovaje krasne cvetlice, prve spomladne zemeljske hčerke. Potuhnjeno čepi pred svojo luknjico poljski muren (Grvllus campestris) ter se ogreva v toplih solnčnih žarkih. Od žužkov že kobaca po travi navadnatravnica (Meloe proscarabaeus); okoli blata in njem pa se gnjeti mnogo malih in velicih govnačev (Aphodien, Geotrupes) in raznih kratkokrilcev (Staphv-linidae). — Zapusti, dragi čitatelj! tesno hišno zidovje in stopi na prosto; ogleduj, občuduj ondi krasoto pri-rode; zagotovljam te: ako počutki tvoji niso že popolnoma topi, da prečudno potolažen, umirjen, novo poživ-ljen se boš povrnil v svoje stanišče. Da pa vživaš veselje, ktero ti čudapolna priroda vedno tako obilno ponuja, tudi doma v svoji izbici, izkorenini nekoliko novih cvetlic vsake vrste ter vzemi jih seboj na dom, pregle-davaj na drobno njih lepo sestavo: podobo korenin, steblic, listov, posebno pa cvetišča; zapiši si ime cvetlice, ako ga izveš, na listek, deni ga ž njo vred med sušivni papir in posuši si jih. Posebno pa to priporočamo onim, kiv imajo podučno, po naši „ Matici" na svetlo dano: „Stirje letni časi" v rokah, ker le potem bo za-nje mikavna in znameniva, ako se potrudijo tudi to spoznavati, kar knjiga piše. Ako združeni pridno delamo na tem obširnem polji, dobomo v kratkem času primernih slovenskih rastlinskih in živalskih imen, ktere so sem ter tje med ljudstvom znane, pa še od nikogar pobrane in razglašene. Hajd na delo tedaj prirodoljubi! Iz Ljubljane. Pod predsedstvom gosp. Trpin ca je v nedeljo odbor družbe kmetijske imel svoj mesečni zbor. Razun podpredsednika gosp. dr. C o s t e in tukajšnjih odbornikov sta iz dežele bila pričujoča gospoda gozdnarja Seitner iz Gorenskega in Faber iz Dolenskega, ker je odbor za gozdnarstvo pod predsedstvom prvomestnika svojega g. dr. Jan. Ahačiča že prejšnji dan imel sejo. — Iz odborovega zbora posnamemo izmed mnozih stvari, ki so se obravnovale, važnejše razprave. Tajnik dr. J. Bleiweis poročanajpred o nekterih stvareh, ki so došle kmetijski družbi pretekli mesec: Dunajska zemljiščina kreditnica (osterr. Bodenkreditanstalt) je poslala družbi svoja pravila; odbor sklene, da se na tanko prevdarijo in morebiti porabijo za nasvet, da bi se tudi na Kranjskem osnovala taka naprava, ki bi zemljiščinim posestnikom posojila dajala. Moravska družba za svilorejo je poslala svoje letno sporočilo. C. kr. deželna vlada je poslala družbi program velike razstave, ki bode za mornarske, kmetijske in obrtnijske stvari letos pod krilom cesarja Napoleona v Havre-u odi. junija do 31. oktobra. Odbor razglaša s tem to razstavo vsem zemljiščinim posestnikom in obrtnikom, naj se je udeležijo; kdor želi več o njej izvedeti, izve to v pisarnici kmetijske družbe. Ko tajnik odboru še bere pismo, v kterem tukajšnja trgovca gosp. Pesjaka v Ljubljani ponujata gospodarjem posebno dober mavec (gips) za deteljišča itd. po 90 kr. dunajski cent v sodcih po 5 do 8 centov, in ko odbor sklene, naj se to po „Novicah" razglasi, naznanja konečno, da je iz verjetnega vira izvedel, da bode minister kmetijstva grof Potočki letos obhodil nektere še neznane mu dežele našega cesarstva in da poleti pride tudi na Kranjsko, da vidi,
kako je pri nas. Naznanilo to je bilo z velikim zadovoljstvom sprejeto. — Predno so prišli predlogi različnih odsekov na vrsto, bili so še novi udje izvoljeni, ki so jih nasvetovale ali poddružnice ali pa glavni odbor.                                                           (Kon. prih.)
—  V nedeljo dopoldne je bil, kakor so „Novice" unidan naznanile, letni zbor društva našega, čegar namen je denarna pripomoč manjšim obrtnikom in rokodelcem. Zbralo se je 66 družbenikov v mestni dvorani, kjer je društvo zborovalo. Družbe predsednik gosp. Jan. Horak je odprl zbor s kratkim pa jeder-nim govorom, v kterem je po številkah dokazal, da je društvo tudi v preteklem letu z 178.965 gold., ktere je na pomoč obrtnikom obrnilo, lepo spolnilo svoj blagi namen, in da more zadovoljno se ozreti na preteklih 12 let, v kterih je dozdaj delovalo, ker 1 milijon in 367.988 gold. je dalo na pomoč obrtnijstvu in rokodelstvu. Dokazal je dalje govornik, ki se z dušo in telesom ves čas trudi za napredek tega blagega društva, da si je društvo z varčnim gospodarstvom pridobilo lastnega premoženja 5527 gold. in 52 kr., v kterem, razun druzih dobrodelnih namenov, ima vsak, kdor društvu kaj denarja izroči, tudi gotovo poroštvo, da mu je dobro zavarovan. Britko pa se je pritožil, da davkarska roka tudi temu društvu, ki do leta 1867. ni od svojega zaklada nobenega davka plačevala, vprihodnje noče milostna biti. tGovor predsednikov je bil z velikim zadovoljstvom zaslišan. — Iz^ daljnih obravnav povemo še to, da je odbornik gosp. Sventner živo zahvalo izrekel mestnemu županu g. dr. Costi, kteri je skozi 12 let kot pravni svetovalec društvu se svetom in djanjem na pomoč bil. Ves zbor pritrdi zasluženi tej zahvali. — Predsednik Horak dalje naznanja, da je letos v pomoč šolstvu nabral 100 gold. dobrovoljnih darov, za ktere se družbenikom zahvaljuje in jih prosi, da odprejo spet dobro volj no svojo roko, ako bi potreba nanesla. — Gospodje florak, Drašler, Heidrih in Waidinger, ki so imeli po društvenih pravilih iz glavnega odbora stopiti, so bili spet enoglasno voljeni; za častna družbenika pa sta bila po predlogu predsednikovem gospoda dr. Lovro Toman in V. C. Zupan izvoljena. — Iz vsega je očitno, da to društvo, ki se je pred 12 leti iz čistega blagega namena začelo, da bi bilo na pomoč takim obrtnikom in rokodelcem, kteri so v denarnih potrebah, se zadovoljno more ozreti nato, kar je dozdaj dobrega storila, — pa tudi ponosno o sebi reči, da ko bi njega ne bilo, bi se tudi lani denarničarji nikoli ne bili skupaj vzeli v „Gewerbebank", ker — kakor sami pravijo — le to poznajo, da so obrtniki in rokodelci ljubljanski „im allgemeinen solid und fleissig", — tega pa, da že d a v n o so tudi krvavo potrebovali pomoči, tega ti denarničarji niso ne videli ne čutili! Sploh je v vsem velik razloček med to novo „banko" in med našim skozi 12 let skušenim „pomočnim društvom", in ta razloček se celo jasno kaže v tem, da se je že primerilo, da že kak obrtnik, kije z „banko" v zvezi, je prišel k temu „društvu" denarja na p6sodo iskat, kjer za manjše plačilo in po krajši poti dobi pomoči in mu ni treba še za kakošne zgube poroku biti. Sicer pa tudi „banki" voščimo „gute Geschafte."
—  C. k. ministerstvo notranjih oprav je vsa pisma o začasni suspenzii našega župana in tudi ministerstvu poslano pritožbo županovo zoper to suspenzijo izročilo gospodu c. kr. deželnemu glavarju, da jih izroči mestnemu odboru, kteri bo o tej zadevi imel zbor v soboto.
—  Tudi za ljudske šole na Kranjskem je prišel zdaj od ministerstva ukaz, da se vpelje telovadstvo. — Mi bi mislili, da naši fantje zlasti na kmetih so že zunaj šole sami po sebi telovadci,   ker hodijo  po uri
-----   80   -----
deleč v šolo in iz šole itd. Učitelji pa dobo nalogo novega nauka — kako pa s plačilom? pride li tudi to? — Koliko nuje so „Novice" imele že zlasti z vodstvom ljubljanske c. kr. normalke zarad pisave lastnih imen, to ved6 vsi naši bralci; veliko let so s svojimi pridigami: „pišite slovenska lastna imena slovenski, nemška nemški Vf — metale bob v steno, kajti ta pisava imela se je za rogove panslavizma! Zdaj pa nam je c. k. ministerstvo nauka pristopilo na pomoč in ukazalo, česar smo mi več let brez uspeha prosili. Ker si. ministerstvo menda po zgodovini tolikoletni ne zaupa vsem normalkinim učiteljem, da bi bili zmožni slovenske pisave, je sporočilo to delo gospodom ka-tehetom.   Dobro!
—  Preteklo nedeljo popoldne ob 5. uri je imelo „izobraževalno društvo za tiskarje" v risarski dvorani više realke svoj prvi znanstveni shod. Vdele-žili so se večidel vsi udje tega društva in učenci tiskarstva, pa tudi več drugih podpornih družbenikov, med njimi tudi c. kr. deželni poglavar visokorodni gospod Conrad žl. Evbesfeld. Ravnatelj više realke g. Schrev je djansko razlagal električnost in Moserjev te-legrafni aparat; po nemškem tem nauku je društva pr-vomestnik g. A. Klein bral odlomek zgodovine slovenskega naroda, ki jo je spisal rajni prot. pater Kokalj. Potem so prišle društvene zadeve v pretres; sklenilo se je, da se bode odsihmal slovenščina vsak teden po dve uri, in sicer vsako sredo zvečer od 8—9, in vsako nedeljo od 10—11. ure dopoldne, nemščina pa vsak petek od 8—9. uri zvečer učila; učitelj slovenščine bode gosp. Levstik. Znanstveni razgovori bodo vsako nedeljo dopoldne od 11—12. ure. — Veselo je bilo slišati, kako so se nekteri udje zunaj nemščine tudi v maternem slovenskem jeziku razgovarjali, predloge stavili itd. — in to je pravo, kajti dobremu tiskarju, naj si bodi stav-ljavec, korektor, faktor ali gospodar sam, prva potreba jenatanjčno znanje jezika, v ktereni dela; potem še le postane njegovo delovanje duševno delo, sicer je le — mašina.
—   Včeraj je umrla grofinja Stubenbergova, velika dobrotnica ubogim v Ljubljani.
—  11. dan t. m. je konečna obravnava one glaso-vite pravde, v kteri so prizadeti tudi nekteri Sokolovci.
—   Pasje stekline na Kranjskem ni konca ne kraja: v Senožečah, v Razdrtem in v Grradacu so imeli unidan stekle pse; v Senožečah je za steklino 16. januarja  poginila ovca,   popadena po steklem psu.
—  V programu velike „besede", ki jo je napravilo srbsko pevsko društvo v Novem Sadu 23. dne u. m. smo radostni našli zbor „Hajd na noge!" od našega D. Jenko ta in pa zbor „Savica" od našega G. Rili ar j a.   Živila vzajemnost!
—  Pustna veselica, ki jo je pevski zbor napravil v čitalnici, bila je tako sijajna, da kronika ljubljanska ne kaže nikakoršne takošne in tudi v tistih časih ne, ko so maskirani plesi v reduti najbolj na glasu bili. Ce tudi je bilo na stotine (in to prav krasnih) maškar in sicer ljudi toliko, da se je vse trlo, se vendar ni zgodil ne najmanjši nered. Le en glas je bil tedaj o hvali te klasične veselice, za ktero je čitalničin odbor v poslednji svoji seji pevskemu zboru in še posebno gosp. Kam-u zasluženo zahvalo izrekel.
—  Čitalničin odbor je sklenil, da 15. in 29. dne t. m. bote „besedi" v čitalnici, in da se na velikonočni pondeljek zopet napravi v gledišču velika produkcija z udeležtvom čitalničinega, dramatičinega in Sokolovega društva.