r Naj večji slovenski - dnevnik"^! ▼ Združenih državah jjj Velja za v»e leto ... $6.00 19 Za pol leta.....$3.00 g Za New York ceBo leto . $7.00 III Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS Ust .slovenskih .delavcev v IT3' H The largest Slovenian D«3y ki !| the United States. q Issued every day except Sundays □ 11 and legal Holidays* 75,000 Readers. TELEFON: CHeisea 3—3878 21, 1903, at the Office at New York, N. Y., Act of NO. 29. — ŠTEV. 29. of March 3, 1879 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 4, 1931. — SREDA, 4. UARJA 1931 Y0LU9IE XXXIX. — LETNIK XXXIX. SILEN POTRES UNIČIL MESTA NA NOVI ZELANDIJI POTRESNI SUNKI SO TRAJALI NEPRESTANO VEČ KO DVE URI; POVZROČENA ŠKODA-OGROMNA Število smrtno ponesrečenih in poškodovanih bo postalo znano, ko bodo obnovljene brzojavne in telefonske zveze. — Mesto Napier je v razvalinah. — Ogromna skala je padla v morje. — Zemski plaz je uničil bolnišnico. — Vsa zidana poslopja so razdejana. ŠTIRIDESET LET I VOLILNA PONEDOLŽNEM i REFORMA V ZAPORU Morilec je na smrtni postelji priznal zločin, zaradi katerega je bil drugi obsojen na dosmrtno ječo. VELIK USPEH ZVEZNIH AGENTOV 150 Kitajcev je bilo aretiranih v različnih delih Newarka. —Za $50,000 mamil zaplenjenih. Zvezni agenti narkotičnega oddelka so brez vednosti policije vprizo-rili v kitajskem delu mesta racije, ko jih posledica* je bilu aretacija 150 Kitajcev. Zaplenili so tudi za nekako $50,000 mamilnih sredstev. Racija je imela najbrž namen preprečiti umcr 'petih uglednih Kitajcem, ki so bili na zadnji konvcnciji On Leong Toga izključeni. Pogon pa je bila predvsem posle-diea pritožb, katere so dobile zvez- Prejšnji teden je pa ^ pravi ne 1 morilk; ter na smrtni postelji pri- Zvezni inšpektor Manning, ki po-l^ ^in, zastran katerega je bil veljuje 50 agentom je objavil pred- Theermann štirideset let ponedolž- DESHAU, Nemčija. 3r februarja. Joseph Theermann se 'bo danes vrnil v svojo domačo vas, katere ni videl že nad štirideset let. Pred štiridesetimi leti je bil namreč obsojen zaradi umora na dosmrtno ječo. Štirideset let je bil zaprt ter je moral v kaznilnici težko delati. Neprespano je zatrjeval svojo nedolžnost. • umora neke ženske, in itaikrat je tu-Racija pa je bila vprizorjena med m vse ^ je on resnični mQ_ drugo in peto uro. Oboroženi s sekirami ter drugim vlomilskim orožjem so napadli agenti lokale ter zadeli le na malo odpora. Neki Kitajec se je pri begu vre-zal v nc*go in prijatelji so ga spre- rilec. Zdaj se vrača v svobodo kot starec. strt rra dizli in telesu. AUKLAND, Nova Zelandija, 3. februarja. — Mesto Napier na North Island, Nova Zelandija, je popolnoma uničeno. Cvetoče mesto je postalo žrtev silnega potresa, posipov in ognja. V Hastings, ki leži par milj jugozapadno, je zahteval potres nad sto človeških življenj. Koliko mrtvih oziroma ranjenih je v Napieru, se dozdaj še ni moglo dognati, ker so prekinjene vse^^ treh newaržkih zapnt. Theermanna^ obtožili brzojavne in telefonske zveze. Nad Napierom se je utrgal del ogromne skale in padel v morje. Skalovje je rušilo pod seboj hiše in vse, kar je bilo na poti. Zemski posip je porušil neko privatno bolnišn ico. Bolničarke, zdravniki in bolniki so pokopani pod razvalinami. mili v bolnico. Ker ni mogel ali ho- V porušenem mestu je izbruhnil požar. Ker je tel dati nikake zadovoljive pripom- cksplodiralo več tankov za olje, se je širil ogenj s bei.radi rane- je bUa informiram strahovito naglico. Parnik "Northumberland" v Napierskem zalivu je potom brezžičnega brzojava sporočil, da je mesto podobno ogromni goreči baklji. Vse komunikacije so prekinjene. Potres se je pojavil zjutraj ter je trajal neprestano dve uri. Potresne sunke je bilo čutiti po vsem North Islandu. Vsa zidana poslopja v mestu so se porušila. Nesrečnemu prebivalstvu hite na pomoč parniki in bojne ladje iz Auklanda, Melbourna in drugih" prista- V ANGLIJI nisc. V zemlji so se pojavile velike razpoke in segajo ponekod na razdaljo štiridesetih milj. V Napieru so uničene vse bolnišnice, šole, c rkve in uradna poslopja. O veliki škodi poročajo tudi iz Waipukurau in Taupo. Iz drugih mest zaenkrat še ni nikakih poročil. . Prvi sunek se je pojavil malo po deseti uri. Ladje so odplule iz pristanišča na odprto morje, ker se je bilo bati, da jih bo valovje vrglo ob obal. Angleški križarki "Dunedin" in "Diomede", sta v naglici vzeli na krov več zdravnikov, bolničark in potrebščin ter s polno paro odpluli proti Napieru. Na vsaki je po 540 mož posadke ter zamoreta voziti z naglico devetindvajsetih vozlov na uro. S parnika "Veronica" je dospelo brezžično poročilo, da so začeli takoj, ko se je morje nekoliko pomirilo, prevažati s čolni prebivalce na ladje. V mestu Gisborne je sleherna hiša, bodisi popolnoma porušena ali pa zelo poškodovana. V strugo reke Rangitaiki se je usul zemski plaz ter jo zablo-kiral. Voda je strahovito narasla. Brezžična poročila pravijo, da prebivalci Napiera donašajo iz morja vodo ter skušajo gasiti. Mestni vodovod je uničen. Zdi se, da §o uničeni vsa mesta od Napierom in Totoruo, to je na razdaljo stodvajsetih milj. Vsi mostovi so porušeni. Ceste so tako razdejane, da ni mogoče voziti po njih. Kmalu po potresu je začela roda ob obrežju upadati. Kjer je bila prej običajno petdeset čevljev glo-'boka, je bilo videti dno. Ko je bila obnovljena brzojavna zveza, je neki očividec sporoči! naslednje: — L policija, ki je šele na ta način izvedela, kaj se pravzaprav vrši. Le varnostnega ravnatelja Egana, je obvestil Manning. Vse jetnike so spravili v policijski stan. Večina vsi bodo deportirani. POSKUS SE NI POSREČIL Delavec umira, in trije so bili težko poškodovani. Konee eksperimenta Amerikanca Lyona. TUDI REKORD BUDIMPEŠTA, Madžarska, 3. fe- --j bruarja. — Na vrhu griča Retordo, AUBURiN, N. Y., 3. februarja, — -ki leži severno od Bergama v Ita-Mesto Auburn, si lasti svetovni re-;1^. je eksplodirala raketa, s katero kord, ker ni imelo tekom lanskega 'se Je h®^1 danes dvigniti ameriški leta niti enega slučaja difterije. | učenjak dr. Darwin Lyon, do višine Zadnja štriri let-a ni v Auburnu 50 ^^ nad površino zemlje, da £tu dira zračne pojave. Pri ekaploziji, ki je nastala, je bil neki delavec smrtno ranjen tako, da umira, trije so bili pa nevarno poškodovani. Za enkrat je hotel dr. Lyon le meriti pritisk zraka v taki višini ter se ni nameraval sam dvigniti tako visoko. Najprej naj bi se raz-počila raketa v višini, in instrumenti naj bi bili pritrjeni na padalno pripravo, ki bi padli zopet nazaj na zemljo, nepoškodovani. Upal je, da bo do konca stoletja vendar mogoče priti ljudem na mesec. Poskus pa se je ponesrečil. nihče umrl vsled te bolezni. ZAROKA GRŠKE PMNCESE BERLIN, Nemčija, 3. februarja.— Grška princesa Margareta se je zaročila s knezom Hohenlohe Langen-burgom. Poroka bo meseca marca na knezovem posetvu v Nemčiji. Plačilo MacDonalda za podporo liberalcev. — Rdeči laboriti so slabe volje. LONDON, Anglija. 3. februarja. — Predloga za refcrmo angleških volitev je bila danes sprejeta >po drugem čitanju ter bo najbrž sprejeta z veliko večino tudi po tretjem. Konservativci so seveda proti in tudi ltr/emu krilu delavske stranke ni t:> všeč, a liberalci so kot en mož zanjo. Vlada računa z 70 glasovi večine za predlogo. Glavna določba predloge je. da bo imel vsak volilec pravico označiti pri volitvah še dragega kot kandidata. Na temelju teh navedb se bodo vršile nato nadomestne volitve vseh kandidatov, ki ne bodo imeli pri prvih volitvah potrebne večine. Splošno razširjeno je domnevanje, da je ta predlaga cena, katero je plačal MacDcnald liberalcem za njih podporo pri zadnjih volitvah. LIVERPOOL, Anglija, 3. febr. — Na konferenci neodvisnih laboritov s a zahtevali delegati odstop gospodične Margarete Bondfield, ker je predlagala, naj gredo tvorniške delavke služit, ker jim pre:e, da jim bo odteguj en a podpora. V parlamentu je laborit Sand-ham prav ostro napadel gospodično Bondfield- Rekel je, da ne kaže u-velj a/viti sistema, vsled katerega bi bilo mogoče bogatim ženskam brez ctrok imeti tri do štiri služkinje do-čim morajo delavske žene opravljati same svoje gospodinjstvo brez pomoči. Miss Bondfield zavzema mesto ministra za delo ŠKOFOV SIN PROCESIRAN RADI UMORA Gospa Hickey je izpovedala proti Maxonu. — -Mladi mož je ubil soseda s stolom. Pred veliko poroto je pričel proces proti Jamesu M. Maxonu, Jr., sinu pomožnega škofa episkopalne cerkve iz Tennessee, ki je obtožen, da je 18. aprila preteklega leta ubil svojega sostanovalca Davida Payn-tera, starega 73 let. I Mrs. Rosa Hicksey, najemnica hiše, je bila zaslišana kot priča ter J izpovedala, da je ležala v postelji, ko je Maxon ubil starca. Ko je prižgala luč. je našla starca mrtvega j v postelji. t Martin Littleton, zagovornik, je skušal zaplesti pričo v protislovja, ter hotel vedeti, če je naperila proti Maxonu obtožbo radi odškodnine. Škof Maxon je prisostvoval včeraj razpravi. 28 DERVIŠEV OBEŠENIH V TURČIJI Trupla bodo dva dni visela na vislicah. — Noč pred obešenjem so obsojenci jokali in molili. MENEMEN, Turčija, 3. februarja. 'Danes zjutraj so obesili v tukajšnji bližini osemindvajset dervlšev, ! ki so kovali versko zaroto proti obstoječi vladi. Trupla bodo visela dva dni na vislicah. Vsak obešenec ima na prsih tablo, da kateri je zapisano. da Je bil spoznan krivim zločina proti državi. Noč pred obešenjem so bili jetniki v celicah ter so neprestano molili oziroma jokali. Zjutraj jih je spremil oddelek vojakov na mori-sče. Korakali so v mrzlem dežju Več mladih obsojencev je omedlelo predno so prišli do vislic, toda vojaki so jih s puškinimi kopiti spravili zopet k zavesti. Starejši obsojenci, stari po šestdeset let, so pogumno korakali. EKSPLOZIJA V SUBMAROm LONDON, Anglija, 3. februarja.— V submarinu X-1 je nastala eksplozija. vsled katere je bilo več mornarjev močno poškodovanih. Kaj i _ je povzročilo eksplozijo, se zaenkrat! še ni dalo dognati. j ANGLEŠKA PRINCA _NA JAMAICI KINGSTON, Jamaica, 3. febr. — --j Nad sto tisoč ljudi je pričakovalo JACKSON, Miss., 3. februarja. — .angleškega prestolonaslednika in Ko so viprašali governerja države .njegovega'brata, ki sta dospela cpol-Mississippi, Theodora B. Bilba, ka- j"dne v tukajšnje pristanišče na kro-ko bo plačal davek, je odvrnil: j vu parnika "Oropesa". — Denar si bom izposodil, pa ga S Tekom tukajšnjega bivanja bas ta bom plačal. Nikar ne mislite, da s e j prln-ca gosta governerja Sir Ed-samo vi suhi. O. tudi jaz sem suh. warda Stubbsa. GANDHI JE UMOLKNIL TUDI GOVERNERJEM MANJKA DENARJA — Prebivalstvo, kakih 30,000 oseb, je prenočevalo na prostem. Vsi so preplašeni in zbegani. Po u-licah je vsepolno mrtvih in ranjenih. Po cestah so veliki kupi opeke. Mesto nudi tako sliko, kot da bi bilo močno bombardirano. Ko se je porušil Grand Hotel, so skoro vsi uslužbenci izgubili življenje pod razvalinami. Skoro vsak drugi prebivalec je ranjen. Iz Wellingtona skušajo dospeti z železnico v bližino prizadetih okrajev. Na poti tja se nahaja veliko število zdravnikov, strežnic, živil in zdravniških potrebščin. Wellington se nahaja nekako dvesto milj jugo-zapadno od Napiera. m Njegovi pristaši so izvolili predsednika vseindij-s k e g a kongresa. — Atentator obsojen n a smrt. ALAHABAD. Indija, 3. februarja. Potem 'ko se je posvetoval pet dni z voditelji vse indijskega kongresa ter proklamiral nadaljevanje kampanje civilne nepokorščine, se je Mahat-ma Gandhi umaknil v samoto' za prihodnjih 24 ur. Niti pogled na njegov kolovrat ga nc more zmotiti iz premišljevanja. Ob kolovratu je sedel ko je dobival iz vsega sveta na tisoče pisem. Od nekega nemškega profe-• sorja je dobil serum, katerega naj | si vbrizga, da poživi svoje umirajoče sile. ' Dočim je Gandhi danes molčal, iso izvalili člani delavskega komi-jteja Sardara Patcla predsednikom i prihodnjega vseindijskega kongresa, ki se bo vršil v Karači. On je brat pred kratkim odpuščenega Patela, dosedanjega predsednika indijske zakonodaje. KALKUTA, Indija, 3. februarja. Bengalee Dineš Gupta, 'ki je bil dne 8. decembra aretiran radi domnevan ega atentata na 'g eneralnega inšpektorja podpolkovnika Normana Stimpsona, je bil danes ajraojen na smrt. j NOV REKORD V PLAVANJU SYDNEY, Avstralija, 3. februarja. Angleška plavalka, Mrs. Mercedes Carey, je dosegla danes nov rekord v plavanju.! Plavala je neprestano osem in štirideset ur in deset minut. WAGNERJEVA PREDLOGA SPREJETA V ZBORNICI WASHINGTON, D. C., 3. febr. — Včeraj je bila sprejeta v poslanski zbornici predloga newyorskega senatorja Wagnerja, ki določa, da je treba voditi neprestane statistike o titevilu nezaposlenih v deželi. Predloga bo zdaj izročena senatu, ki jo bD najbrž tudi odobril. CAPPaiNI OBSOJEN WILKESBAKRE, Pa., 3. febr. — Si vsi predsednik 1. okraja United Mines Workers, Rinaldo Cappelini, je bil danes obsojen zaradi požiga na ječo od dveh do štirih let. Capoe! lini je zažgal sv j o lastno hišo v namenu, da se polasti zavarovalnine. VELIK VIHAR V ANGLIJI LONDON, Anglija, 2. februarja. — Nad Anglijo se je pojavil velik vihar, ki je povzročil po vsej deželi dosti škode. Vsled silnega valovja dosti ladij ni mogo pristati. Dosti ladij je p^tom radia sporočilo, da se nahaj-3jo v nevarnosti. Brzojavna in telefonska zvzea sta na več mestih prekinjeni. Vlaki v severnem delu Angrje imajo velike zamude. ITALIJANSKI KONZULARNI URADNIK ODPOKLICAN NEW ORLEANS.*La., 2. febr. — Paul A. Rossi, italijanski konzul v New Orleansu, je bil odpoklican s svojega mesta. Tukaj se je nahajal izza leta 1925. Njegovo mesto bo prevzel Mario- Dessaules, ki je zdaj konzul v St. Louisu. Naročite se n* "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. SPOPADI MED FAŠISTI IN S0CUALIST1 MURNAU, Bavarska, 2. ebruarja. Danes se je za vršil tuk?ij vroč spo-pal med sodjalisti in fašisti. Fašisti so napadli socijaLLste, ko so se vračili z nekega zborovanja. Več oseb je bilo ranjenih. Slednjič je policija napravila red. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKA2E NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 ............................................$ 9.35 Din 1000 ............................................S 18.50 Din 2500 ............................................$ 45.75 Din 3000 ............................................$ 54.60 Din 5000 ............................................$ 90.50 Din 10,000 ............................................$180.00 V ITALIJO Lir 100 .......................... $ 5.75 Lir 200 ............................ $11.30 Lir 300 .......................... $16.80 Lir 500 ........................... $27.40 Lir 1000 J.......................... $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno naka žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, z* $10.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, s» $100.—$2.— za $200.—$4.—, za $300.—$5.25. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih lih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazum« te glede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER za pristojbino 75c. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone BArclay 7—0380 __N : čr- NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 4, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. "Glas Naroda" Of^ed and Published by ■LOVENIC FPRI.1SHINQ COMPANY (A Corporation) Pvwldcat Lu Bentrtllc, Trn«. Place of bndnw of the corporation and addresses of above officers: «1« w. istfc Street, Koraagh of 'Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA |Za New York za celo leto $7.00 In Kanado -------------------$6.00 Za pol ieta ........................—.......$3^0 S« pal leta ----------------------------SSjDOU Za inozemstvo za celo leto_____JtfAO 8a fcetrt leto ...............................J1.50*Žs pol leta .................................$330 Subscription Yearly $C.00. FAŠIZEM NAMERAVA ODPRAVITI SVOBODNO TRGOVINO Advertisement on Agreement. "Olas Naroda" Izhaja vsatet dan lsrsemil nedelj in prasnjkov. Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne prlobčujejo* Denar naj se bla-gorotl po&UJati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče nazna&l, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA**. 21« W. lfttk Street, New York, N. Telephone: Chelsea SS7$ INDIJCI NADALJUJEJO Z BO JEM » * Angleška vlada je izpustila iz ječe indijskega voditelja Alahatmo Ohandija in par njegovih tovarišev. V zaporih se pa še vedno nahaja kakih trideset tisoč indijskih političnih jetnikov. Z jetniki pa ne ravnajo enako, ampak so razdeljeni v tri razrede. V razred A, 13 in C. Tu« I i obsodbe za iste prestopke so različne. Delavcem je običajno naložena hujša, vplivnejšim Indijcem milejša kazen. Značilno je, da so proletarci dosti bolj vztraj- RIM, 9. januarja. — Gospodarska bitka, m jo je zadel pred kratkim faš zem, naletava že od samega začetka na največje težkoče v trgovini. Odpor, ki ga izvaja ta soci-jalni sloj proti kampanji za znižanje cen. je tako trden in odločen, da so že fašistovska glasila začela pisati o potrebi akcije, ki naj ga definitivno zdrobi. Glavno glasilo fašlstovskih delavskih sindikatov "II Lavoro Fa scita" naglaša, da je v tem ena '.z med glavnih nalog korporatf.vne države. Država mora reorganizirati trgovino, njen sistem, njene cene in njene stroške. Trgovci — piše omenjeni list dalje — so do sedaj le zahtevali znižanje cen od industrije in poljedelstva. Le pod tem pogojem so tudi oni sami znižali cene v pride kon-sumentov. Na ta način sta industrija in poljedelstvo žrtvovali en del svojega dobička, dočim je trgovina ohranila v celoti svoj prejšnji položaj. List navaja nato mnenje poslanca Feruccia Lantinija, kateri je zastopal stališče, da se vprašanja trgovine nikakor ne smejo pustiti iz vida, temveč da t h je nasprotno treba takoj načeti, kajti trgovina da je ona platforma, na kateri bi korporativna ekonomij?. našla gradivo za svoje prve velike eksperimente. — "Lavoro Fascita" dodaja, da n mogoče več prepuščati določevanja pravičnih cen individualni pogodbi med prodajalcem in kup-cem. Treba je marveč, da se cene ni v boju za lieodvisijost kot pa bogati in ugledni naeijo-j določajo v obliki realizacij korpo- nalisti. Večkrat se je že pripetilo, da so uglednejši naei-;rativnega zna^aia- jonalvsti resno pozivali delavce, naj ne gredo v svojem Toda kako naj se pn: tem posto- odporu predaleč. i pa? "f *!?*** v tem poglcdu * x 1 svoje stalisce, po katerem je trgo- Da vrana ne izkljnje vrani oči, se v Indiji vsak dan' vina ekonomska funkcija, s kats- 1 ro dela trgovec konsumentu uslu go, ker mu olajšuje nakup potreo-ščin. Za to uslugo ima pravico do odstotkov, ki naj mu bodo odškodnina. V teh odstotkih motraja biti vključerti. riziko, davki, splošni stroški i. dr. Toda kolika naj bo ta odškodnina? Ali naj znaša 30, 50, i 100, 200 od sto, kakor so že različ- j nc vrste blaga? List zaključuje, da; je za določitev te odškodnine le i eno sredstvo, ki obstoji v tem, da' se za vsako vrsto blaga določijo maksimalne cene, ki se ne smejo prekoračiti. V začetku na i bi se izvedla reorganizacija trgovine v omenjenem smislu vsaj za najne-obhodnejše in najsplošnejše živ Ijenjske potrebščine. Te zahteve glasila faš».stovskih dclavsk'h sindikatov so neizpodbiten dokaz, da fašistovska vlada nikakor nc more zlomiti odpora, na kateerga ej naletcia njena gospodarska bitka pi*. trgovcih vseh pa-Nikjer na svetu, niti v Italiji, ne ravnajo s politic-j nog. iste.misli je izrazil v turin-ki nimi jetniki tako ostro kot v Indiji. j "stampi" tudi glavni tajnik itaii- ! janske industrije konfederacije Razlika, ki jo delajo oblasti med uglednim riacijo-nalistoni in ubogim delavcem, ki je res navdušen za svobodo in iieodvisonst, mora delavstvu odpreti oči, kje so njegovi sovražniki in kje so njegovi prijatelji. Neposredni interesi poljedelcev in širokih industri jccv,! New York, N. Y. mas konsu- ' Po dolgem tušu smo zopet vstali ujemajo in verjetno je, da se bo fail zem v naj-krajšem času odločil za tako zahtevano "reorganizacijo' trgovine. S tem bi se napravil, kot nagla-šajo fašistična glasila, prvi zasež-nejši eksperiment korporatf.vne države, katerega posledica pa bi bila popolna odprava svobodne trgovine. mentov se v tej ločki popolnoma J iz spanja. Slovensko Pevsko in Dramatično Drjstvo "Domovina", Inc. priredi na pustno nedeljo dne 15. februarja veliko maškarado v dvorani na 62 St. Marks PL Razdelile ss bodo lepe nagrade za nujlepje in najgrše maske. Na razpolago bo raznovrstna jedača in pijača in pustni krofi. Za plesaželjne bo na razpolago dvojevrstna godba. Od-ber se bo potrudil zadcvoljiti udeležence v vseh ozirih. Nihče naj ne zamudi te »vrstne prilike in nas po=eti, kar mu ne bo žal. . Kct je že splošno znano, priredila naša operna pevca Mr. Sve.ozar Banovec in Mr. Anton Šubslj skupni koncert prihodnjo nedeljo v Slovenian Auditorium v Brooklynu. Za popoln uspeh jumčita imeni opernih pevcev. Nihče naj ne bi izostal ter Gledališče-Glasba-Kino KONCERT BANOVEC — SUBELJ. I Peter Zgaga j ŽALOSTNA, TODA RESNIČNA ZGODBA. Ne bom rekel, da se je to zgodilo v mojem preljubem Downtownu ali v blaženem Ridgewoodu,' toda zgodilo se je. Bom kar nakratko povedal. Rcjak je bil naprešal n-id štiristo galon. vina, češ, da ga bo dovolj do prihodnjega svetega Martina in da bo že čez ostalo par kapelj. Ker je pv. v Ameriki, odkar je prohibicija ■Rnou iBCiuii HmiinuuDtuiiun tiiitmH mu imiUUMiiii iiki simuiii uhiii uimutunutEiuif sm gi moramo pač čakati, da se čas preobrne na v prid. Slovenci smo pač trdne na*ave zato tudi amiiuj kaj priredimo, da se malo pozabavamo medsebc^j. V sredo dne 28. januarja so tu-jkajšnje Slovenke napravile mali s svojim posetom že vsaj deloma poplačal trud umetnikoma. Pevsko in Dramatično Društvo slower party v prid Miss Frances "D;mcvina*\ Inc., je nameravalo že Prestopnik, katera se je poročila to nedeljo prirediti jako zanimivo soboto dne 31. jamarja z Mr. Louis igro "Scapinove Zvijače". Zaradi o- Mundschenkom, ter jo odkurila od menjenega koncerta je na "Domo- ' tukaj -v mesto Lowville, N. Y.. kjer vina" ipreložila igro n|t Belo nedeljo, i je ženin dema. Želimo jima obilo vemo, je "Domovina" sedaj!sreče! velika suša in še večja žeja, ga je hodil pokušat, in ga je včasi poku-sil čez mero. Tako se je bil privadil božjemu soku, da ga je sunil vsak dan po po štiri do pet kvartov. sem-patam pa se enega ali dva takrat-ka zraven, da je bilo grlo bolj namazano in da je bil jez.k bolj spočit. Po3ledj.ee so bile seveda tudi na pre-gramu. Polagoma je izgubil tek, nobena jed mu ni več dišala, edi-no!e kv.ko klobasico je spravil doli. samo klcbasico, brez kruha in drugih pritiklin. In tako se je zgodilo, da ga je začela obsedati hudoba alkohola, o kateri vedo suhači toliko lepega povedati. Ponoči je imel čudne sanje. O t-i-mi žeji je sanjal. In če se mu je poleg žeje tudi o kaki tekočini sania-lo, je bila tekočina polna žab. krot in druge nesnage. Toda to se je še dalo nekako prestati, ker je imel p^leg postelje vsako noč galonček, iz k-.: terena je prav pošteno srkni!, kadar se je prebudil. Tako je bilo prav do Novega leta. Po Novem letu je pa ponoči čal in je podnevi sanjal. To se pravi, da je kar na lepem, pri delu, v kari ali pa jiri ivečerji zagledal peleg sebe lepe belo miško, ki se mu je predrzno smejala. jasneje opazil. Ko je Vlila izdana nekaka amnestija za politične zločince, so bili najprej izpu&eciii bogati in ugledni naci-jonalisti, doeim reveži še vedno zdihujejo po indijskih ječah. ^ V Boinhavu je bilo izpuščenih stooseiuindvajset oseb. ki so bile aretirane pri demonstracijah meseca oktobra. Pvesto nadaljnim je bila kazen znižana. Štiri voditelje demonstracije — ki isn bili seveda reveži — *., -ji i -- I V prejšnjih letih je to mesto ze- <^Iani dobe potem knjige b napredovalo, kajti skozi ta kraj po iz posti naravnost Ljubljane. Uprava "G. N." ZAKAJ so naše vloge vsaki dan večje, ln pa — ZAKAJ 156 število naših vlagateljev vsak dan """veča in množi? v ZATO, ker je denar pri nas naložen VARNO; ""~~^ naše bančno poslovanje je pod strogim nadzorstvom državnega bančnega oddel-ka, in pa — ZATO, ker se Pri nas naloženi "denar lahko ve-dno dvigne, brez vsake odpovedi ali ča. kanja. VLOGE obrestujemd po 4% mesečno; denar naložen na 2. mar. ali prej se obrestuje od 1. mar. naprej, obresti se pripišejo li glavnici dvakr&t letno. SPECIAL INTEREST DEPARTMENT State Bank NEW YOEK STATE DEPOSITORY 82 Cortlandt Street . JlinF TCmK, V. t; ;ejc glavne železnice, kot N. Y. Central ter West Shore, zraven pa še tsče Erie kanal, po katerem se je zadnja leta zelo dosti blaga preva-žalojz kraja v kraj. Sedaj pa izgleda kot da bi vse izumrlo, ker vse počiva. Dosti ljudi se je te izselilo od tukaj v driige kraje, seveda po večini samo taki, iK.teri nimajo svojih domov ter jim je selitev lahka. Dru- venke od 'tuikaj in iz okolice, da se v kolikor mogoče velikem številu udeležite teh prireditev, kajti čisti dobiček gre pač v podporo bolnemu članstivu, ter za druge potrebščine. RVdi bi videli tudi g. Petra Zgago na maškeradni veselici. Mogoče da bi on odnesel prvo nagrado. Omeniti moram pač, čeravno pezno. da smo se s Petrom prav dobro zabavali, ter se medsebojno razumeli, ko nas je lansko leto obiskal. Žel mo, da se tudi letes cVrlasi v naši naselbini, kadar se poda na počitnice. Mislim, da do takrat ne bomo še vse kleti izsušili, ter bomo lahko debatirali, kateri je boljši. Ob sklepu pozdravljam vse rojake po širni Ameriki in Canadi, ter želim vs^n lepšo bodočnost, tebi G his Naroda pa obilo naročnikov, da bo Zgagova kolona lahko polna. Frank Maslc. Trafford. Pa. Tukaj je umrl rojak Nick WitkD-vich. iki je bolehal par let na želodcu. Tu zapušča sina in hčer. doma v Podklancu pa ženo z ostalimi otroci. Sinu in hčeri naše sožalje! SEZNAM KONCERTOV BANOVEC ŠUBELJ. 8. februarja — New York. 1. marca — Milwaukee. 8. marca — Waukegun. 22. marca — Chicago. IL DRUŠTVA U NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE O O L A ŠUJTE - • ..........II I III. ■ "GLAS NARODA" ne čita samo vase članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaii okolici. CENE ZA OGLASE SQ mm hotnejši obliki. Toda kaj bi ti pripovedoval, dragi rojak, kako je bilo ž njim. saj si menda kaj pido'onegu že sam na sebi občuti!, če se že nisi z dušo in telesom zapisal v krivo vero prero-jka Vclsteada in njegovih tovarišev. No, pa nc verjamem, da si se. Mi Slovenci smo namreč jako stanovitni. kadar gre za vero. politiko in pij-ačo. Edino le pri pijači se včasi ta stanovitnost naenkrat neha. da-si je volja izredno dobra in trdna, edinole meso je slabo ter meso s kostmi, kežo in lasmi vred tclebnc po tleh ali pa v kratkih presledkih lezen in končno srečno zleze pod mizo. Toda dovolj o tem. kajti lahko si predstavljate, dragi prijatelji, kako strašno hudo je pisati o takih rečeh, če nimaš poleg sebe drugega okrepčila kot šalo črnega kofeta. i To je salamenska laž! Zgaga prinese v tiskarno skoraj virak dan rdeč rokopis, popackan od rdeče kapljice. — Opomba stavca*. Ker sem pa začel, moram končati, magari če še za jutri nekaj ostane. Stanju, v katerem se je nahajal omenjeni rojak, se pravi z učenim imenom 'prvi stadij". Prvih stadijev je dosti. Razen v pijači, je najbolj znan prvi štadij v ljubezni. V ljubezni je prvi stadij takrat, -ko se zaljubljenca za roke držita, v lune gledata in čenčata take neumnosti, da niso za nikamor. Drugi štadij v ljubezi je znan tudi pod imenom prehodni štadij, v tretjem stadiju se pa morata vzeti. V prvem stadiju se ponavadi ona brani, v tretjem se pa on. Toda nobena bramba in noben izgovor nc zaleže. Če je noče vzeti, odloči sod-nija, koliko bo plačeval za otroka. No. glej ga ziodja. kam sem z\išell Vrnimo se torej k rojaku, ki je kar podnevi videl na mizi bele miši, močerade in drugo golazen. Skrbeti ga je začelo. Zares ga je skrbelo. Kajti razen miši in močeradov je včasi kar zlepega zagledal na steni možič-ka, ki mu je osle kazal ali se je drugače spakoval. Takih možičkov je bilo vedno več. Nasproti so se mu režali, kamorkoli je pogledal: pod posteljo, v kot, pod mizo; in ko je galonco odprl, se mu je zdelo, da je švignil možiček iz nje. Trda je predla dragemu rojaku, in vedel je. da je ž njim dosti narobe. Ko je tovarišem potožil svoje križe in težave, so konštatirali. da je californijska kaplja premočna in naj se raje newyorčana loti. Z največjim veseljem je ubogal. Res je, da po desetih kozarcih newyorčana ni več videl rdečih možičkov. Toda — wath's the use — namestu rdečih možičkov, je ugledal zelene sol da tke. (Jutri pa kaj več o tem«. MG I A 8 NARODA*« NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 4, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY in L. :. A. ZEMTEV Z DVOJNIKOM VLJUDNOST I Nekdo iz družbe se je oglasil z •zlobno opazko, ki je merila na inteligenco filmskih umetnikov. Dra-žriina mlada dama mu je odgovorila: — Priznam, da mcrda niso tako duhoviti kakor vi, nc j-mem po tajili. da n? bi bil izredno prijetni v družabnem življenju. — To pomeni, — j? rekel zlobni epazkar, — da se znajo filmski i-grak' spretno priklanjati damam, ki pa jih koncem koucem smatrajo le i zamud« ki. Najprej pet mo- 1 njihovem dihanju. Pripovedovalec se je oddahnil, potem je rekel: gel. Nadaljeval je: — Prišel je HI jeter. Vstal sem in j igralcev je pri teh besedah poškr-spustii dame naprej, ker je bil bil- latela, čeprav ni imela vzroka za to. Razgovor se je takoj potem zasukal v drugo smer.... ^Jse je rodila ijubezen in pred dvemi znanila z nekim filmskim igralcem. Ta je bil vljudnejši od mene — pa j me je prevarila. Lepa mlada dama, ki je bila začela razgovor o vljudnosti filmskih KAKO SE JE SVET IZPREME-NIL V STO LETIH š'tih. Sli so mimo mene in v^ak sc 1c oprostil s kako besedo. Ko so bili odprav jeni, sem sedel zcpet n a svoj sedež. Za moškimi so jele pri ha jat: dame M ti ena izmed njih ni rekla "pardon", kaj še! Postavil« «0 se tik mojega sedeža in jaz sem takoj začutil njihovo edino željo, da ti neutegoma vstal n jih pu til da'je To pjt pa se nisem da! ujnati. Sedel sem in obsedel. Mod tem ^o uga-nili luči in zastor s* je dvignil. To prilcžnc.t je porabila najbliž ja Izmed dam, da mi je rekla: — Želimo iti dalje. .faz sem molčal. Nato je rekla druga prvi: — Poslušaj, nikar ne bodi takoi otipljiva, suni sa, da bo čutil! Go-tevo je gluh! Tisti trenutek sem res začutil, da me je nekdo suit.l pod rebr^. Perabil >:em priložnost in s tihim |i;la«om vprašal: — Kaj želite, presim? — Ali poznate tisto zgodbo o žencki vljudnosti Bilo je na cestni železnici. Tramvaj je bil gosto zaseden. Tedaj je gospod, ki je sedel, ponudi svoj prostor dami. ki je vstopila. Dama je sedla in ni rekla niti besedice — kaj še, niti z očesom ni trenila v zahvalo. Tedaj se je vljudni gospod sklonil nad damo ter io radoveden vprašal: — Oprostite, ali niste nekaj re kli? — Ne! se je jezno odrezala. — Oprostite, zdelo se mi je kakor da ste dejali 'hvala'. A niso vse ženske nevljudne • Lahko bi vam povedal zgodbo o eni, je bila vljudna. — - Oooo? — se je začudila družba. Ko pa se je mladi par vrnil v Budimpešto, se je ravnatelju nenc.doma zazdelo, da mora iti nekaj pogledal v fabriko.% Ženi je naročil, naj ga počaka kar na kolodvoru. Gospa Ilcna je res potrpežljivo ča-ka>a. Ura pa je petekala zn uro. moža pa le ni otelo biti cd nikoder. Mlada žena je bila v;a obupana in 'ni vedel}, kaj naj stori. Vedno bolj t jo je mužiln misel, da se je moralo njenem j mefu nekaj pripetiti. Ko pa se ni mogla več zdržati, se je odpeljala ven :z mesta kar naravnost v fabriko. da tam poišče svejeg-* moža. Iskat ga ji ni bilo t rob a dolgo. Našla ga. je v njegovi ravnateljiki sobi. kjer je mirno ka-d M dišečo smotk;-. S krikom veselja mu je padla okoli vratu in tu se je sedatj začela smola. Nekako pred 2000 leti je vladal v Babilonu mogočni kralj Hamu-rabi. Če je hotel ta mogočnjak prebirati državne akte peneči, mu je svetila svetilka napoljena z oljem. Slavni nemški pesnik Gesthe, ki je umrl leta 1832., je živel skoro 4000 let pozneje kakor babilonski _ . .. . , t - . w .. , * - , Ravnatelj je začudeno pogledu! kralj. In ce je hotel ta moz bratu , ^ . , . . ^ ° ...... .. . ^ 'mlado zsno, ki ga je objemala ali pisati ponoči, mu je tudi svetila leščerba. napolnjena z oljem. Le-ščerba. kakoršna je svetila Goetheju, je bila po svoji obliki sicer nekdanja babilonska brljavka. ampak v glavnem ni bilo dosti razlike med cbema. In če je hotel babilonski kralj sporočiti komu to ali ono veselo ali žalostno vest, je moral poslati k dotičnemu človeku sela na!razumeti, kaj se ž njo godi. Začela konju ali pa celo pešca, prav tako Je begati po mestu iz ulice na uli- m TCljubcvala, potem pa jo je vprašal: — Pa kaj hočete Vi pravzaprav od mene? Jgiz vas vendar ne pcmam! — Pa ti si vendar moj mož! — Ja? Odkcd pa, cd kedaj pa? Gospa Ilcna je vsa zbegana cd-šla iz sobe in kar nikakor ni mogla TAJNOSTI CARSKEGA KREMUA va>:a. V Italiji pa imajo pravdo, ki se je začel-a leta 1000 po Kristusovem rojstvu. Letnica "1000" je silno učinkovala na tedanje praznoverne ljudi, ki ] razkriti tajne podzemske so takrat splošno pričakor/ali konec sveta in se zato pokorili na vso meč. Razni verski fanatiki so seveda znuli ljudski srah pred sodnim dne v cm silno izkoriščati. Tako je v Neapolju živel starec, ki .je bil vse svoje življenje velik veseljak, na stara svoja leta pa se je ustrašil večne sodbe tako, da je vse svoje imetje naklonil nekim menihom. da bi tim ta način popravili svoje stare grehe in prišel v nebesa. Ko pa sodnega dne le ni hotelo biti, se je mož naenkrat znašel v> silni revščini. V svoji zadregi so je obrnil na menihe, naj mu vrnejo v?3'j del njeiiovega premoženja, da bo mcgel živeti, ko pa menihi o kakem povračilu denarja niso heteli sli-šafi. je vložil tožbo. Še predno pa je bila pravda končana, je mož nar Sabelin pripoveduje, da je leta umrl, nato pa sc pravdo nadalje- 1724. javil zvonar cerkve Sv. Ivana vali niegcvi dediči. oblastim, da se nahaja p-.d Krem- Ti so trdili, da morajo menihi vr- j lom tajen prostor, kjer je zlata in n'ti denar, ker se njihovo prerokovanje ni izpolnilo, menihi pa so se sklicevali na darilno listino. Prav- • da se je vlekla od sodšia do sodišča, rešena pa še danes ni. Med mnogimi tajnostmi, ki jih krije v sebi ogromna nekdanja carska palača Kremi v Moskvi, so gotovo najbolj zanimivi podzemni hodniki, ki segajo daleč pod staro trdnjavo. Ljudje so prepričani, da so skriti v teh podzemskih prostorih silni zakladi zlata in dragih kame-nov in dragocenih slik in knjig. Naj večja dragocenost bi imela biti,-Kakor pravijo, knjižnica carja Ivana Groznega, ki je baje za njim ni videl nihče drugi kakor samo car Peter Veliki. Ruski zgodovinarji pa ne verjamejo, da ta knjižnica res obstoji. Doslej so že mnogokrat poskušali prostore pod Kremlom. Sedaj jih preiskuje slavni ruski starinoslovec profesor Sleleckij. Ko so pred leti na velikem trgu pred Kremlom kopali temelje za nagrobni spomenik Leninu, so na leteli na hodnik, ki stoji brez dvoma v zvezi z drugimi podzemskimi prostori, ki jih je bil dal napraviti car Ivan EEL, da je tam zapiral urvrne bojarje. Nasledniki carja Ivana III. pa so te prostore vedno širi"i. Tajnosti podzemskih prostorov v Kremlu so razni carji v a" ovali največjo strogostjo. Ljudi, o katenh so domnevali, da te tajnosti pj7.na-jo. so kratkomalo pomorili. Umetne ključavnice, kakor so jih takrat izdelovali v Italiji, so varovTtle silne zaklade, tu in tam pa so se videla železna vrata, skozi kateru pa ni nikdar nihče stooil. Ruski zgodovi so mogli ndlč. Ko pa je zvonar zaprosil za dovoljenje, da bi smel še bolj globoko kopati, so obasti kopanje prepovedale, češ. da obstoji nevarnost, da bi se kakšen kremi-'Ski zid utegnil podreti. Danes pa po izjavi profesorja Stepleckega ne iščejo dragocenosti, ampak knjižnico Ivana Groznega, ki hrani baje neprecenljive rokopisne zaklade. Če bo knjižnico našli, bo najdba bila daleko važnejša kot je bilo odkritje Tutankamenovega groba. 'TREHUAJ SE VSAK DAW" drugega kamenja kar na zaboje in ie prosil za dovoljenje, da sme te dragocenosti izkopati. Res ko mu dali 10 vojakov na razpolago. Preiskali so vse hodnike, odkriti pa ni I — Bilo je pred dvema letoma. I i Srečala sva se nekega dopoldneva in ona je spustila torbico na tla. pa je moral ravna H' tudi Goethe skoro 4000 let pozneje! Razlika med 4000 let razvoja je torej bila jako majhna. Od debe Goethe ja pa do danes se je pa svet silno izpremenil. Rade b; sedle -i i svoje -ro 111 V/11CL JC na na,.j Mi smo danes vajeni, da uspehe .„ H..,,„ on' . _ . , Seveda sem se takoj sklonil in po- ; stare kulture silno podcenjujemo. je citjaia ena izmen ciam. , r __i , , bral torbico. Tisti čas sem opaT« 1. ^ zlasti glede uspehov moderne teh- da je dama lepa in elegantna. Po- ! nike. Mi le preradi pozabljamo na nudil sem ji pobrano torbico in te- j ogromne duhovne vrednote, ki nam daj se je zgodilo tisto razumljivo j so jih ustvarili naiš stari predniki, čemur pratf mo 'vljudnost'. Name- tehnični napredek pa radi prece- stu da bi bila dama iztrgala torbi- njujemo. Zato pa je treba v pre- co iz mojih rok, kar bi bila gotovo soji starega in novega ubirati mo- storila vsaka druga ženska v slič- , dro srednjo pot. nem položaju, je milo rekla: —. V osrednji Evropi so še pred 75 Hvala za ljubezrtlvo prijaznost. 1 leti poznali, "čarovnice", ki jih je Zadržal sem torbico v svojih ro- narod sodil in ubijal. Ko je bil kah in rekel: Goethe star 33 let, je v mestu Gla — Zelo sem iznenaden. — Zakaj? store! — Pogledal sem natančneje in videl, tla govori b sta. ki me je sunila. — Prosim! — sem vljudno dejal in ostal na sedežu. Nit, kaj pa čakate? Vstanite vendar! — je ponovila dama. Dejal sem: Prav rad vam bo izkazal uslu-če me boste lepo prosile. Prisiliti se pa ne dam, MisXm namreč, da nisem pnmoran vstati. Na sporedu ni nikjer zapisano, da bi moral vstati, če dama zahteva od mene. da se dvignem s sedeža. Tudi; ni.'-em jaz kriv, da je prehod tako; tesen. Tedaj se je oglasil neki gospod v sosedščini: — Pst! • Bilo je podoba, da je hotel opo— | moriti govoreče, naj utihnejo, ker j ni slišal, kaj govorijo na odru. Nastopil je molk. Ostal sem na svojem sedežu, dame so še dalje stale tik mene. In zgodilo se je nekaj nepričakovanega: ena izmed dam, ki so rinile vame, naj se u-maknem, je siknila skoal zobe: — Če se takoj ne umaknete, pokličem bil j eter ja! TAKA BOLEČINA! UNETO GRLO JE TUDI NEVARNO T T NETO fjrlo buli iu je tudi ^ nevarno znamenje. Ozdra. te Kilr« s SeveraV Antisepsol. Naj se ne razvije kaj nevarnej-šejra. Že ."»« let prinaša pomor tisočerim, (igrajte dnevno. Se v era's 3 ANTISEPSOL Ullllll! nimifti . ■''!": .mili :r;i:;..:;.uuMiHKim^ •■■•V.! "Jir,l!!l!l!!B:i • fla^ME^^ ■ Mali Oglasi imajo velik uspeh i 4 Prepričajte še t 1 L rusna Nemškem redno sodišče obsodilo na smrt mlado služkinjo zaradi "čarovništva", 1/eta 1813. pa so zapalili v Berlinu zadnjo grmado. Pred 100 leti še niso poznali narkoze za operacije, kulturni francoski narod pa je dobil splošno šolsko dolžnost šele pred 50 leti. Zadnjih sto let se je torej svet precej bolj izpremenil kakor' prej v 4000 letih. Pred 100 leti so dobila evropska mesta prvič plinsko razsvetljavo, pred 100 leti je bila zgrajena prva železnica, pred 85 leti pa prvo brzojavna proga. Di-namo-stroje poznamo šele 60 let, telefon in električne žarnice so pa stare komaj 50 let. Kino je še mlad ker mu je komaj 30 let, letela sta pa prvič brata Wright pred 25 leti. Vse te tehnične iznajdbe "so pa silno vplivale tudi na naše duhovno in notranje življenje. Agrarne evropske države so se izpremenile v industrijske, obrt se je prelevi-v veleindustrijo. Najbolj vsekakor pa se je spremenilo vse naše družabno življenje, te izpremembe pa so vir iskanja novih potov za novo ureditev človeške družbe. co, in končno pa si je kupila revolver. odšla v hotel in se obstrelila. Policija je takoj obvestila očeta o poskušenem samomoru njegove hčere. Oče je takoj prihitel k svoji hčeri, potem pa je šel obiskat svojega dozdevnega zet-a. V svoji raz jar j e-nesti jc oče -psoval gospoda ravnatelja, kar je mogel, dokler se ni začela stvar pojasnjevati. Tedaj se je pokaizalo, da g:epod ravnatelj res ni mož gospe Ilone, •asmpak da je to njegov bratranec, ki i|iu je pa silno pedeben. Lepi gospod bratranec se j^ oženil na ime ravnatelje-vo, z doto pa ije pobegnil.... Zaradi zdravja svoje hčere pa je nesrečni oče prosil gospoda ravnatelja, naj vsaj tako dolgo igra vlogi pravega mož njegove hčere, dokler ta ne ozdravi. Tej prošnji je rfivnatelj tudi ustregel. Ko je gospod ravnatelj obiskal Ilono, se ije ta silno razveselila zopet najdenega moža, "mož" pa je hitel zatrjevati, da bo vse dobro in se bo vse popravilo. Očetu pa je rekel, da se hoče on poročiti z gospo svojega bratran^g..... Za to namero pa je zvedel tudi pobegli bratranec ki je ravnatelju .c^sal naj mu takoj pošlje večjo vsoto denarja, ah pa bo dvignil škandal. Vsled tega pisma se je tudi gospod ravnatelj obstrelil in leži sedaij v nekem zdravilišču. Ko pa bo ozdravel, bo poroka, da bo njegova žena res njegova prava žena. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. POZIV! . Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naproSeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. IŠČE SE IZVEŽBANE &IVALKE na moških slamnikih; tudi fiterje na sweats. Berson it Bfesloff |rw„ Inc., 24 MM «h St, N. T. City <2x 4*5) * i! ■IIIEPIIIH RAZNE POVESTI in ROMANI: (Nadaljevanje.) SPLOŠNA KNJIŽICA: Si. 1. (Iva* Albrecht) Ranjena grada, ivziraa povest, 104 str., broširano .....................S5 Št. 2. (Rado Murnik) Na Bledu, izvirna povest, 181 vtr., broš... .59 fct. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 strani „.................. -3 St. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, Izbrane pesmi. 184 str., broširano..................... .50 Št. 5. (Fran Milčin^kl) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina veselomodre črtice I . 72 strani, broširano .............. št. V. (Novak) Ljubosumnost .. .25 -30 SAKSER STATE BXNK tz CORTLANDT QTREST NI« YORK, V. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. d o 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijento.v, vsak pondeljek do 7. ure m Št. T. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva. 111 str., broS............35 Štev. 8. Akt. Stev. 113...........75 Št. B. (Univ. prof. dr. Frane Weber. ) Problemi sodobne filozofije, 347 strani. broS.........."0 Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, rilijefna karikatura in minulosti. 55 ^tr.. broš. _...... .25 Št. 11. (Povel Goli a) Pcteržkove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikab, 84 str., broš....... .35 Št. 12. (Fran Milčlnskl) Mogočni prstan, narodna pravljica ▼ 4. dejanjih, 91 str., broS.......... .SO Št. 13. (V. M. Garšin) Nadeida Nikolajevna, roman, poslovenil D. Žun, 112 t sr.. broš. .......30 Št. 14. (Dr. Kari Engliš) Denar, narodno-gosportarskl spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str.,' broS.......................... .80 Št. 15. Edmond In Jules de Gon-court, ltenee Mauperin..........#0 Št. 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str.. bro& ........ .45 Št. 17. (Prosper Marlmee) Verne dole v vicali, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str............. .30 Št. 18. (Jarosl. Yrchlicky) Opo-roka lukovftkejca crajMakm, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. BradaC, 47 utr., broft. .. M Št 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni rvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Fantek. 124 stra., broš. ...... Ji Št. 20. (Jul. Zejrer) Gempati in Kawasaki, Japonski roman, la CeSBne prevel Ur. Fran Bradač. 154 str., broii............ .41 fit 21. .tCrldoUn Žolna) Dvaa*)at -ImfkaUtitalh sgedMc, H^ 73 str. ! KmŠ v M VIWi •• • ••••••••••• e •••••••• p Št. 22. (Tolstoj) sonata ........ Kreutzerjeva.... ..............«0 Št. 2:$. (Sopbokles) Antigone, žalna Igra, ikjsIov. C. Golar, 60 str., broširano .................... Št. 24. (B. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str., broš...................... Št. 25. Poslednji II. del ....... dnevi Pompeja .30 .90 .90 Nu »Dunaju ebsteji društvo, čegar člani žive po geslu: Prehlad a j se vsak dan! Društvo ima ckoli 70 članov. zastopani pa so med njimi vsi stan:vi: zdravniki, uradniki, dehivci itd. Vil ti ljudje trdijo, da se ne hoji j j n-jhoaa in sploh prehlnjenja ne. Voctja te družbs je dr. Panesch, ki je že 76 let star in ki trdi. da rad plava po Dcnavi. tudi če kaže toplomer 20 stopinj pod ničlo. Pred enim letim je ta stari gospod tekel v najhujšem mrazu oblečen tamo v clavalne hlačke več tisoč metrov daleč. Dr. Panesch trdi. da so člani njegovega društva za nahod, za kašelj ali pa za pljučne bolezni sploh popolnoma neobčutljivi. Boleznim, ki jih povzroCu nagla izprememba temperature, se izognemo najlažje s tem. če svoje telo na take Spremembe počasi in pravilno navadimo. N3 starega leta dun so člani tega društva priredili zanimivo silvestrovanje. O p;!ncči so se zbrali odrasli člani društva na bregu Dcnave in s plumenicami v rokah so poskakali v mrzlo Donavo in si voščili srečno in veselo novo leto. Ta prizor bo posnela tudi neka ameriška družba za zv;čni film in tako bomo mogoče tudi mi slirali. kako utrjeni člani društva od mraza šklepetajo z zobmi.... št. 38. Tarzan In svet štev. 30. La Boheme .. Št. 46. Magda Št. 47. Misterij dufte ... ........1— ........ .90 .49 ........1.— Štev. 48. Tarzanove iivali .... Ji Štev. 40. Tarzanov sin ........ JO Št. 4!>. Tarzanov sin, trd ves ....1.20 Št. 50. Slika De Grays..........l.tO št- 51. Slov. balade in romance Ji Št. 54. V mete?.o................ Št. 55. Namišljen ibclnik ...... -50 Št. 56. To In onkraj Sot I?.....M Št. 26. (L. Andrejev) Črne ske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. broš. .........................35 Št. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne. 80 str., broS........S5 Št 20. Tarzan sin opie........90 Tarzan sin opice, tr. ves. ...1.20 Št. 31. Roka roko...............S5 Št. 32. Živeti ...................25 Št. 35. (Gaj Salustij Krlsp) VoJ-- I na z Jngurto, poslov. Art. Dokler. 123 strani, broš........... M Št. 36. (Ksaver MeSko) Listki. 144 strani ...................65 Št. .37. Domače iivali...........3» St. 57. Tarzanova mladost, trd. vez. .....".---- 1.20 Ji Štev. 58. Glad (Hamsun) .. Št. 50. (Dostojevski) Zapiski Is mrtvega doma, I. del ..........1.—< Štev. 60. (Dostojevski) ZapiBkl U mrtvega doma, II. del ........1.— Št. 61. (Golar) Bratje in sestre .7S Št. 62. Idi jot, I. del. (Dostojevski) .90 Št. 63. Idi jot, II. del .......... .90 Št. 61. Idijot. III. dol.......... J9 Štev. 65. Idijot. IV. Vsi 4 deli .. del Št. 66, Kamela, skozi uho ftivan-ke, veseloigra ................ .90 .3.25 .45 Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN I ■o ODA1 NEW YORK. WEDNESDAY, FEBRUARY 4, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A. 34 (Nadaljevanje.) — O Bzsg. kje pa naj vzamem čas za svoje otroke? — To Je tvoja stvar, otrok moj. Jaz sem glavna oseba tukaj, in meni pripada tvoja ljubezen! Resi na se je prisrčno zasmejala. — O, ta moška logiku! Ničesar ne gre preko vaše samoljubnosti. Obljubila pa bom. če se boš poboljšal! Tako prav. Nagraditi je treba tako pamet. Naročil sem majhen voziček Ln hitro se odpeljiva! — Ej. Ditrih, kam pa? Ti veš, da nama naši sorodniki ter prijatelji očitajo, da se na naravno«: neupravičljivi način umikava? — je sporočil Ellern. k:> sta se peljala skozi park na višino. — Ce pa ne ootrebujemo vteh teh ljudi. Ditrih? Ellern se je prešerno zasmejal. — Oni nas rabijo, otrok, našo družbo, naš lov in sploh vse naše lepo posestvo! V p rej šnih časih je bi Veliki Ellern središče vse okolice. Stric Viljem ie visoko cenil gostoljubnost! Kaj pa hočejo še več? Ti vprizarjaš vsako leto velik lov. plesno veselico Ln dve pojedini. Ali ni to dovolj? — Sorodniki ^o b;Ii prej vajeni priti tudi nepovabljeni. — Le teg.i ne. Ditrih. Mama ne želf tega. čeprav pravi, da se je popolnoma odvadila družbe. — Tudi jaz st;n vedno zanikal z ozirom na staro mater. Bojim pa se, da mislijo rc.-no cds.raniti te ovire. Žalostno pa je. da se vse to codi v preteklosti. Februarja mesecu bo sedem let! — Sedem let! Kako gre čas! Molče sta se vozila naprej, preko gričev ter proti dolini, kjer sta ko-r.ja na ravni poti veselo dirjala naprej. — Kje sekajo? V zaseki? In to imenuješ povsem blizu? Ditrih se je preierno zasmejul ter udaril z bičem. — Tako je treba storiti, če se hoče ujeti ptička. V bližini zaseke se pobira le.s kajti tam ytuje viseki hrastje. Skrajni čas je že. da se seka tam. kot sta mi Frkarclt in Willert svetovala. — Škcda za vsakega teh orjakov! Dobro, a Veliki Ellern jih ima dosti, pa tudi za zarod je treba skrbeti. Gczd je v najboljših i kali. če mu Willert gcspottari. — On je mi rria debrr uradnik, a priljubljen mi ni! Ker je tako resen? Da, t'.Kli raditega. a v glavnem zato. ker £e je njegova žena konu tako izpremenila! On gotovo ni dober ž njo! Stari Eckhardt se ni nikdar pritožil čezenj! — To ni še nikak dokaz, Ditrih. Gotcvo ne. a rdečelaska mu je delala dosti preglavic. Gospa El7 sa je bila kot deklica strašno prešerna. Moški so bili. kot mi je Eckhardt enkrat pripovedoval nori zanjo. To si lahke mislim, a izza poroke ni bilo ničesar več slišati. Ka.j vemo mi o tem? Tako klepetanje si niti ne upa do nas. — Ali veš. da imam pri gospe Willert vedno občutek, kot da me sovraži? Tako0 — je mrmral Ditrih predse. Mislil je svoje, kajti vedel je predobro, da je njegev bratranec Viljem svoj čas zasledoval rdečelasko. do ter ustvarjal v njej razpoloženje, mržnje. Živel je po načelu: Moja žena si, torej moja last! Reva Mi-chelina pa je morala živeti kakor je velevala njegova volja, njena tlaka mu je bila v radost in zadoščenje, ona pa Je pri tem hirala in propadala od dne do dne. - . - ■ ~ t " videz ni niti slišala pogovora, pač pa se potopila, v opazovanje zimske svojo voljo, jo ranil s sleherno bese- pokrajine. — Pojdi, pomlad prihaja. Ponudil je ženi roko. in ko se je ne&oliko ustavljala, ji je rekel: — Tebe zebe, dolga vožnja je bila preveč zate! Kako bleda si! Ali si lačna? • — Le nekoliko sem trudna. Naučiti se moram zopet postati tvoja to-varišica — je rekla s trudom. Tudi tekom dbeda se ni vrnila njena prejšnja veselost, čperav si je na vse načine prizadevala. Ditrih je opazil to, a ni slutil pravega vzroka. Danes je bilo to prvič, du je Regina videla Karola Meinhardta. Jesti ni mogla in je vstala od mize že prej, kot je bilo tjubo Ellemu. Naravnost neznosne pa so ji postajale njegove pripombe, kot naprimer: Tukaj sva ibila srečna! — Ali bova šha raje peš? — je prekinila, polna nestrpnosti, te spo-rr.ine na stare dni. — Če ti ni prenaporno. — Ravno nasprotno., zdravoje je kot tresenje voza na teh premrzlih potih! — Vzeti morava nov voz, kajti stari ima preslaba peresa. — Meni pa je pesebno ljub. — Radi tega sem ga tudi izbral. Oprosti mi, ali pa pojdi naprej. Meinhardt heče govoriti z menoj, — je rekel Ellern. ko sta stala pred hišo, pripravljena za odhod. — Nič se ti ni treba žuriti. Poznam pot! Vesela, da je sama. je Regina poiskala pot, ki je vodila preko travnika ter se nato izgubila v mhdem lesu smrek. Ni videla, kako so okrašena ta vedno zelena drevesa, ki so vstaijala vedno k novemu življenju! " Poslušala je glas v »svoji notranjosti, kr se je prebudil v življenju ter • ji slikal strašne slike, drugo za drugo. tDalje prihodnjič.i FREDERIC BOUTET: ZATIRALEC Jaz ji gotovo nisem ničesar storila. Ta odpor je bilo čutiti pri go-.>{.e Wlllertovi, a njen mož mi je vedno pokazal svojo udanost. Poglej, Ditrih, kako kraj>na. je lovska kočica v zimski obleki! Iz dimnika se kadi. Ali hočeva tam izstopiti? Ditrih se je veselo smejal ter zavil konja proti hiši, kjer sta stala dva moška ter se ozirala za njima. — Dober dan, Meinhardt, no, vse v redu? — je pozdravil Ellern starega ribiča. — Vse v najboljšem redu! Miza je pogrnjena. — Zakaj se splazi Karol takoj proč? — To stori vedno, kadar pridejo tujci! — Jaz vendar nisem tujec. — A milostna gospa. On bi se rad zahvalil, a besede mu ne morejo preko ustnic. Jaz sjm bom g:voril ž njim, kajti on je že odslužil svojo zasluženo kazen. Plačal je del?. Tega ne bo pozabil svoje žive dni! Gotovo ne, go.^pod baron. Karol ne govori nikdar o tem. kajti zanj ie ni ralo to biti naravnost pekel. Zdaj je onečaščen za vse življenje! Kazen je bila pac. pretrda. Ljudje pravijo: Kriva prisega ostane kriva pri-m ga. u to je zmeta. To je nekaj driigega. če kaj takegu človek sam do-rivt. Potem sodi drugače! Ditrih >e je obrnil po teh sočutnih besedah zopet k Regini, ki na- Dini Leverdierjevi je bilo osemindvajset let. ko se je odločila, da napravi iz težkih skušenj svojega življenja roman. ' Nfgibsv. ki so jo privedli na to misel, je bilo več. Ko je še hodila v šolo. so učitelji zelo hvalili njene stilistične zmožnosti. To jo je rrav-; dalo z napuhom in v sanjah je že i videla natisi"ieno svoje ime. čeprav ■ si je za takšno priliko izbrala psev-za- | donim. Nepremagljiva pa je bila njena želja, da bi njeno delo čitul i njen mož. Na ta način mu je hotela povedati, kako neusmiljeno zatira njeno inteligenco, kako ovira njen življenjski razvoj, kako tiranski je, kako nepravično postopa z njo in kako se je že naveličala njegovega nezmiselnega zatiranja in zakonske tlake. Da. morala je teliko pretrpeti! Pred šestimi leti se je cmožila. Takrat je menila, da ljubi svojega moža Leona Leverdierja, ki je zaslužil mnogo denarja in ji je bil zvest kakor malokateri zakonec svoji družici. Saj ni imela vzroka za pritožbe, a vendar, vendar! Vse tisto. kar je imela Dina v čislih kot hrepenenje po nečem višjem, vsebino duše — to je on "zatiral". Bilo ji je 3, omejen in samoljuben človek. Dina je vešče zamolčala, zakaj je božanska junakinja -vzela ta štor za moža. Kajti če bi bila načela to vprašanje bi bila morala priznati, da je to storila zaradi tega, ker se ji je zdela ta partija uprav odrešilna. Leon Leverdier jo je bil namreč vzel za ženo vkljub temu, da ni imela niti priteka dote. Iz tega vzroka je Dina čisto kratko obsolvirala poročno potovanje in kar je l»ilo pred njim. ter jela razpletati niti svoje zgodbe šele pri povratku novoporo-čencev v Pariz. med kopij. S tem je hotela preprečiti popolno katastrofo svojega podjetja. Neko popoldne je uredita stvari tako. da jo je mož zalotil pri pisalni mizi sredi dela. — Kaj pa naj pomenijo ti kupi papirja? — je vprašal Leon. — Roman pišem, — je odvrnila Dina. — Kaj, roman? Ti pišeš roman? — Nu, kaj pa je to posebnega....? — Glej, prej bi bil mislil, da se bos vrnila v svoja dekliška leta. Dina je pihala kakor razdražena mucka. Potem je Leon rekel: — In končno.... Saj nimaš malo časa. Nu, dobro. Pa piši roman. Presenetilo jo je, da je tako malo uvaževal njeno delo. Šele pri vratih se je ustavil, rekoč: — Oprosti, še nekaj.... Kaj pa obravnava tvctj roman? Dina je zrasla v svoji osvetoželj-nosti: — Če želiš, prosim, tukaj je, posodim ti ga, pa čitaj! Leonu se je zdelo dobro. Vzel je ponudeni prepis, odšel v svojo sobo in čital dve debeli uri. Dina je ves ta čas razmišljala v budoarju, kakšen vihar bo nastal, ko se Leon po- ll. feoruarja: £urupa, Cherbourg, Bremen 17. februarja: La/a v nt te. Havre Augustus. .Na poll, Genova 18. februarja; President Harding, Cherbourg, Hamburg Albert llallln, Cherbourg. Hamburg 19. februarja: Borlin. Boulogne Sur Mer, Bremen Saturnla, Trat 20. februarja: , Paris. Havre Olj m;'H:, Cherbourg 24. februarja: Ni'W Amsterdam, Ilottvrdiim Boulogne Sur Aler 25. februarja: Bremen. Cherbourg. IJremen <;»-oige Washington, Cherbourg, Hamburg ^ 26. februarja: L»rusd«-!i, Cherbourg, 14. marca: »'••lite (Jrniide, X;il«»li, Grnova Vulendam, Boulogne sur M> r, i:>ur Mer. llut- tercJum 25. marca: President Harding, Clierlx>urg. Hamburg 26. marca: Jjresdeii. Cherbourg. Bremen 27. marca: Majestie, Cherbourg Salurnia. Tn«t II«- de France. Havre 23. marca: Cleveland. Cherbourg. Hamburg i.eviathatt. Cherbourg M inneionka, Cherbourg 29. marca: Ha II ie. J.iver|*»,| 30. marca: Kiiro|M, Cherbourg, Bremen 31. marca: I'.ereugaria. Cherbourg New Amsterdam. Bvulogne sur Jlcr, Kot (erdalli 27. februarja: Bt. l^njis, Cherbourg, 23. februarja: A il P. M i PARIS 20. febr.; 11. marca (6 P. M.) 112.05 A. M.) Najkrajša*pot po želer.niel. Vsakdo Jf v posebni kabini z vnemi modernimi udobnostmi. — Pijača in »lavna rraii-coNka kuhinja. Izredno nizke een«. Vpraša ite ka lereca koli pooblaščenega. agenta FRENCH UNE 19 STATE STREET NEW YORK, N. V. izbranem okusu, o njenih upmetni-ških sposobnosti, o njenih tajnih željah po idealnih stremljenjih zakonskega življenja. Nalagal ji je 1 NAS PRVI SKUPNI VELIKONOČNI IZLET PRIREDIMO PO FRANCOSKI PROGI S FARNIKOM "PARIS" DNE 14. MARCA (12.05 A. M.) PRIHODNJI IZLET S PARNIKOM "ILE DE FRANCE ' priredimo dne 25. APRILA (1.00 P. M.) in — Naš NAJVEČJI ter PRVI SPOMLADANSKI IZLET bo pa na — 15. MAJA (4.30 P. M.) s pamikom ~"ILE DE FRANCE" lin katerega rojake že sedaj opozarjamo. Tedj bo potnike spremljal naš uradnik g. A. Pestotnik tkozi do Ljubljane, ki bo celo po t skrbel za udobno in brezskrbno potovanje. Iz Pariza do Ljubljane vozi vlak sedaj samo 2(i ur. k( Po C O S U L I C H Progi PRIREDIMO NAŠ PRVI ali VELIKONOČNI IZLET DNE 10. MARCA (4.00 P. M.) preko Trsta z ladjo " V U L C A N I A " Nadaljni izleti po tej progi in s to ladjo se bodo vršili: 15. aprila — 19. maja in 30. julija. Kdor želi potovati v prijetni in veseli družbi, naj se pridruži enemu na,i h izletov in ne bo mu zal. Za naše letošnje itlete je že sedaj precejšnje zanimanje, zato priporočamo, 4a si vsak- kolikor mogoče hitro zasigura prostor. Mi smo v tem poslu že nad 40 let in vsled toliko letne izkušnje zamoremo jamčiti najboljšo postrežbo, kakor tudi to, da bo vsak o vsem dobro, točno in pravilno poučen. Potnike, ki potujejo preko nas, dočaka naš uslužbenec na tukajšnji postaji in jih dovede k nam v pisarno. ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN, VIZE JE V IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TRVDKO — Qakser State Bank kJ 82 CORTLANDT ST , NEW YORK, N. Y. Minili sta dve uri. Potem je čula ' Dina težke, premišljene korake svo- j jega moža ki je z^.prl vrata svoje sobe in prišel v budoar. — Veš kaj, — je dejal čisto nedolžno — saj ta reč ni tako slaba.... Mislil sem si, da bo bolj zanič, kakor je.... Sodini, da imaš nekaj talenta. Če želiš, se potrudim, da najdem založnika. Delo bi mogoče po-tegnilo- Pagledala ga je brez bes&de. Kaj. ali igra komedijo? — se je vprašala. — Ali jo je resnično priznal? Ona j pa je videla v njem pošast, ki bi ji bilo treba odsekati glavo. Zelo se je čudila, da ni bil niti najmanj ogorčen zaradi moraličnih odlik njene junakinje. Ah.... Celo dobro ji je delo to, kar je bil rekel.... Seveda se je to zgodilo le v okorni obliki.... Leon je nadaljeval v naravnem tonu: — Le nekaj bi rad vedel.... Ali: se ti ne vidi ta Michelina nekoliko pre-neumna gos? Saj rad priznam, da je ta rtjen mož Dalaurier, butec, tepec, če hočeš, čemu ga vendar pren-aša. Sicer pa manjka še zaključno poglavje. Mislim, da bi bilo najpametnejše, če bi se dala ta tvoja Michelina ločiti.... Dina je pogledala moža z neverjetnim pogledam. Tepec! je pomislila, saj res nisi ničesar razumel. Torej se mu ni prav nič osvetila? Skomignila 'je z rameni. —• Ločitev? — je ponovila. — Ne. To vendar ne gre! Michelina se bo maščevala — s tem, da se bo možu izneverila. Še enkrait se je ozrla vanj. — No, kakor hočeš, to je pač tvoja volja, — je dejal Leon. — A vsi bralci bodo gotovo sodili, da je tak-sno maščevanje zelo banalno. POZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje. Uprava. SLO VENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1931 CENA 50c Po zanimivem č t i v u presega vse dosedanje. BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York City Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v star) kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih dragih stvareh. Vsled naše dolgoletne Izkušnje Vam ml zamoremo dati najboljša pojasnila In priporočamo redno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ta povrnitev (Return Permit) iz Washington a, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev In isti se ne pošiljajo več ▼ stari kraj, ampak ga mora vsak proslleo osebno dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja ca permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpoto-vanjem In oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York. N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postavo, ki je stopila v veljavo * prvim Julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vizeji se Izdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti in ti so: Starlšl ameriških državljanov, možje a-merišldh državljank, ki so se po L juniju 1928. leta poročili; žene In neporočeni otroci Izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prre polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene ln neporočeni otroci Izpod 21. leta onih n ©državljanov, ki so bili postavno prt-puščenl v to deželo sa stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na posnano ln sanesljive BAKSER STATE BANK M CORTLANDT STREET NEW YO**t ' i