Naročnina mesečno t^^^m A. ^ ^^^^^^^^ Cele. račun: Ljub- «5Din. (norem- IM W ^^^ M- ^^^^^^ Ijan« Stvo 40 Din - ne- ^ MM ^ MM Jgtk MM f MBS ^^^ M ■■ |0,49 M ffi^&t Vk M M M B J M » /%/ §f tnozemitvo 120 Din ^ MM MM m SRB je » JL^ fflfc^ JBLmmMMj JBm^ ^^^^ upr...:^,,,.., Kopitarjevi ■16/D1 jeva 6. telefon 2993 Telefoni nredniitvas dnem« »lužba 1050 — nočna 8996, 2994 in 2050 ■ Izhaja nak dan sjntraj. raaea ponedeljka In dneva po praznika Občinske volitve jeseni Notranji minister dr. Korošec o nalogah občin Fronte boljševizma (K najnovejšim procesom v Nemčiji) V dunajski »Reichspost« je visoka cerkvena osebnost iz Nemčije napisala nekaj potrebnih misli v zvezi s procesi proti nekaterim redovnikom, ki jih nemška sodišča preganjajo zaradi nemoralnih dejanj. Ker gotovo časopisje, neiz-vzemši onega, ki se zbira pod ostrešjem »ljudske fronte«, tudi pri nas z veliko naslado in s strupenim cinizmom razširja po našem podeželju vso grdobijo, ki si jo pod veščo satansko taktirko nemškega propagandnega ministrstva večinoma vso izmišljuje in jo nečedno razmazuje boljševiški del časopisja narodnega socializma, se nam zdi potrebno, da vsaj nekaj teh misli ponovimo in naše katoliško ljudstvo povabimo, da ei jih osvoji, da ne bo brez orožja, kadar bo valil proti njemu gomile blata naš svobodomiselni tisk obenem z glasili naše ljudske fronte. Berlinsko propagandno ministrstvo je izdalo stroga navodila vsemu nemškemu tisku, da mora o teh procesih čim obširneje poročati ter jih v tisku tako opremiti, da bodo čim bolj udarni. Kdo so tiste sile, ki stojijo za fermani propagandnega ministra? Kdo je tsti mož v sedanji Nemčiji, ki v poltemi strankinega trušča vodi taktirko za to zločinsko borbo? Kot prvi izstrelek proti katolištvn so prišli znani procesi zaradi deviznih prestopkov po nekaterih samostanih. Na koncu so že dolgočasili in namenjenega cilja niso dosegli. Film je bilo torej treba odviti in ga nadomestiti z drugim, bolj temnim, bolj pikantnim. Treba je bilo poiskati temnejše poglavje iz revščine človeške narave, in sicer v dobro preračunjenem pričakovanju, da bo to poglavje vzbudilo več zanimanja. A kdo so tiste sile, ki to borbo vodijo? Brez vsakega dvoma to ni državni kancler in vodja nemškega naroda Hitler sam, niti veliko število ministrov njegove vlade. Pač pa je to" sistematično blatenje katoliške duhovščine in katolištvn sploh hotel in ga potrebuje veliki inkvizitor narodnega socializma Alfred Rosenberg, ki mu pri njegovem delu vestno pomaga tista radikalna klika, ki se je po dogodkih iz junija 1033 povzpela na najbolj odgovorna mesta v stranki in državi. To so samo levičarski ljudje temnega porekla, ki so v narodnem socializmu ostali samo socialisti ,ki so bili še včeraj boljševiki, so boljševiki ostali tudi pod rjavimi srajcami in kljukastim križem in ki komaj čakajo, da jutri v zadnjem boljševiškem naporu stranko in državo nase pritegnejo in Strmoglavijo vse tiste poštene in previdne konservativne pristaše narodnega socializma, ki morajo danes s privezanimi rokami gledati ta vdor kulturnega boljševizma v Nemčijo, ki so jo ravno oni rešili bolj-ševiške revolucije. Na lanskem kongresu Ko-minterne v Moskvi so ee pohvalno izrazili o položaju komunizma v Nemčiji. Takrat se nam je čudno zdelo, odkod ta samozadovoljnost o državi, ki je komunizem strla. Danes to drugače razumemo. Kominterna se nad narodnim socializmom bridko maščuje. Česar ni dosegla z direktno akcijo, to si obeta, da doseže s posredovanjem sovražnika samega ... Doseči pa hoče, da se najprej pred nemško in sploh pred vso svetovno javnostjo obrozga katoliško duhovni-štvo, a z njim vred tudi katolištvo kot takšno, kot nekaj nezdravega, nemoralnega in ogabnega, kar je treba brez usmiljenja zatreti. To je boljševizem, samo režija je druga, bolj demonska, ker se poslužuje laži. V neznosnem šundru, ki so ga umetno razvili okrog teh procesov, v katerih je dovoljen samo napad, vsaka obramba pa je prepovedana, je levičarska, boljševiška struja v narodnem socializmu, izrabljajoč državno oblast, z enim samim zamahom dosegla več smotrov. Kulturno moč katolicizma so obrozgali in katolištvo potisnili v obrambo, ki je brezupna, ker so ji sleherna sredstva onemogočena. Pri katoličanih samih so s peklensko preračunljivostjo omajali sploh vsako vero v možnost sporazuma z narodnim socializmom ter si tako preskrbeli nove, navidezno zakonite povode za nadaljnja proga; njanja. Končno pa so, medtem ko v javnosti bučijo odmevi procesov, ki jih strankin aparat ožareva vsestransko z bengalično lučjo brezvestnega tiska, skoraj neopoženo razdejali ne-številno katoliških ustanov. Tako so razpustili skoraj že vse verske šole in učiteljsko osebje, oblateno z očitkom nemoralnosti, pognali na cesto, potem ko so zavodom v deviznih procesih pobrali premoženje. Tako so razpustili nešte-vilno katoliških karitativnih ustanov, bolnišnic, hiralnic, sirotišnic, jim »podržavili« premoženje, osebje pa pognali na cesto in ga nadomestili s svojimi lastnimi zanesljivimi ljudmi. Satanski načrt je to, da se umetno napravi burja, da je potem lažje ncopaženo pobirati in razkopavati. To pa se je v Nemčiji zgodilo in se dogaja. Med bobnenjem raznih, večinoma izmišljenih, procesov proti katoliškim duhovnikom in redovnikom so boljševiške struje v narodnem socializmu dosegle, da so skoraj vse kulturne ustanove katolištva demontirane. Saj časopisje samo ne. ve povedati števila pregreškov. Devizni procesi so se izkazali absurdni. Pri sedanjih procesih vsled nemoralnosti je v bistvu isto. Sprra so pisali o 267 primerih, ki so padli potem na 200. potem že na 107 in jih je sedaj ostalo še komaj 50. Koliko pa je bilo teh primerov leta 1933 v narndnosocialistični stranki sami, za časa, ko so jo vladali kapetan Riihm. Heine, Schmidt, Bliiter, Ernst ali znameniti Beumlcr, ki je imel drznost, da je »znanstveno utemeljevale potrebo homoseksualnosti. Tokrat ie narodnosocialistični tisk molčal o reki gnoja, ki je tekla iz nemškega narodnega telesa in m; knmnr ni padlo na um, da bi bil na podlagi teh stotin primerov moralne zablode, četudi pri najvišjih idejnih vodjih pokreta. posplosevol in blatil vso narodnosocialistično gibanje. Katoliška cerkev nima ničesar prikrivati, ničesar zamolčevati ali olepšovati. Svoj ugled si varuje sama z najstrožjimi odredbami kanonskega zakonika. Treba je prebrati samo con. 2359 in can. 236S, ki kaznujejo cerkvene osebnosti, predvsem če zlorabljajo spovednicc Morda cerkvena sodišča včasih res poc«<" poslujejo, a tudi to še nikdar ni bilo v škodo, ker se je Belgrad, 7. julija, m. V prostorih JRZ se je danes prvič sestal širši glavni odbor JRZ, kateremu so prisostvovali skoro vsi člani tega odbora, Pred-sedništvu stranke so navzočni člani glavnega odbora ob vstopu v dvorano priredili burne in dolgotrajne ovacije. Takoj nato je predsednik glavnega odbora in predsednik vlade dr. Milan S t o -jadinovič otvoril sejo ter je ob tej priliki imel tudi daljši govor o naši notranji in zunanji politiki ter o gospodarski politiki naše vlade. V svojem govoru o gospodarski politiki vlade je po-vdaril znova, da bo vlada še letos rešila tri najvažnejša vprašanja, ki so: končnoveljavna rešitev r a z d o 1 ž i t v e kmetov, vprašanje pomoči denarnim zavodom ter izvedba Se večjih javnih del. Tu je predsednik vlade dr. Stojadinovič ponovno omenjal predvsem gradnjo železnic. V svojem daljšem eks-pozeju je povdaril, da se bo v najkrajšem času pričela graditi železnica Črnomelj — Vrbovsko, da bo na ta način Slovenija prišla že enkrat do zveze z morjem. Izvajanjem dr. Stojadinoviča so navzočni člani glavnega odbora burno pritrjevali. Za tem je imel referat podpredsednik glavnega odbora notranji minister dr. Anton K o r o S e c o predstoječih občinskih volitvah. .V svojem govoru je dr. Korošec, ki so ga navzočni istotako navdušeno pozdravili, med drugim izjavil tole: Govor dr. Korošca Po zakonu o občinah se morajo letos vršiti v vsej_državi občinske volitve. Triletna doba se zaključuje za moravsko, vrbasko banovino 6. avgusta letos, za drinsko, donavsko, savsko in primorsko banovino 8. avgusta, za zetsko, vardarsko in dravsko banovino pa dne 15. oktobra. Občinske volitve bodo torej meseca septembra, oktobra in novembra. Te volitve so zelo važne za naše kmetsko ljudstvo, za vse druge ustanove in državno oblast. Občina upravlja tudi v mnogih stvareh sama s svojo usodo, a za državno oblast so občine one edinice, preko katerih izvršuj«* njene posle splošne državne uprave. Dobro urejene Samoupravne občine so važne za narod, ker zadovoljujejo najpotrebnejše skujme interese, za državo pa 'veljajo kot garancija za zadovoljstvo med ljudstvom, za garancijo reda in miru v državi. Kakor je družina najvažnejša celica družabnega reda, tako je občina najvažnejša celica državnega reda. In kakor je cilj politike naše stranke, da obvarujemo narodu zdravo, moralno in srečno družino, tako se moramo tudi truditi, da bomo dali narodu občine, ki se bodo brigale za skupne potrebe njenih članov bodisi na gospodarskem, kulturnem in socialnem polju. Predsednik občinske uprave mora biti s svojimi odborniki oče in mati občinske družine, poln skrbi za člane občine, mora pa biti kot mati l>oln ljubezni za svoje otroke. Župani in občinski odborniki morajo biti nesebični, polni požrtvovalnosti in morajo skrbeti za vse ljudi, predvsem za siromašne, katerim je v največji meri potrebna |K)inoč in podpora. Čista uprava, čiste roke in široko socialno mišljenje ter delo, to je naš ideal. Naši sovražniki toliko govore o kolektivizmu: vse in vsi za zajednico, vse in vsi za splošno dobro in za družbo. Nikjer se ne more lepše pokazati kolektivnost, kakor ravno v občinah, samo s to razliko, da pojmujemo to bistveno drugače kakor naši nasprotniki, Po našem voditeljev občinskega kolektiva ne poetavjla komisar, temveč jih voli ljudstvo samo. a program dela in delo samo »e ne odreja s puškinim kopitom in bičem, temveč z demokratičnim razgovarjanjem in odločevanjem. Skrbeti za občine, to mora biti najslavnejša želja vsakega člana občine. Biti predsednik in član občinske uprave mora biti tudi ponos. Povrnimo z nesebičnim in vestnim delom ugled in avtoriteto občinskim satnuopravam. Občinske saniomprave smatramo za temeljne edinice demokratično urejene države. Pri njej se narod nauči, da sam vlada nad seboj in da sam odločuje o svojih stvareh. S tem bo tudi začeto delo za splošno državno upravo. Občina je najboljša šola za državno vzgojo. Zato polagamo največjo važnost na to, da mora biti ravno občina v svojih temeljih zdrava. Zdrava je in more vršiti svojo nalogo, če je tudi v finančnem oziru na solidni podlagi. Radi tega ne odobravamo prakse, ki je bila pod prejšnjimi režimi, da so se namreč vedno znova prevaljevala bremena na občine. Treba je vse večje požrtvovalnosti za tako imenovani prenos delokroga drž. poslov, istočasno pa prejšnji režimi niso poskrbeli, da bi občine dobile za te žrtve sredstva. Mi smo kmetski narod, zato mora naša jiozornost biti usmerjena v to, da dvignemo naše kmetske lažje ugotovila krivda brez nevarnosti krive obsodbe. Kar je gnilega, naj odpade. Tudi v katoliški cerkvi izmeče valovje razno gnilobo in trohnobo, ki jo je pobralo na globini in jo oddaja na obalah. Tam na obalah je polno smeti, da, toda vode v globinah so čiste. Prav je tako. Katoliška cerkev potrebuje ravno v svojem duhovnem boju močnih in čistih osebnosti, ki niso nikomur v spodtiko. Morda je res, du so se dogodile malomarnosti v nižjih plasteh in so višje cerkvene oblasti bile šc-le takrat obveščene in so mogle po strogih kanonskih predpisih poseči vmes, ko je bilo pohujšanje že javno. Zato se katoliška cerkev takšnih procesov ne boji in jih pozdravlja, a protestirati mora proti okoliščinam, kot smo jih deloma že navedli in ki te procese spremljajo. Kaj je bilo treba to umazano perilo proti na javnem prostoru, pa naj bo to perilo last narodnosocialistično stranke, ali kakšnih verskih kongregacij. aji kogarkoli? Kaj je bilo treba posamezne, redke primere tako grdo posploševati in jih metati v obraz celemu stanu in vsej cerkvi? Zakaj je bilo treba lagati in celo občine. Treba je dvigniti občine v vsakem pogledu na tako višino, da se bo narod čutil zadovoljnega in da ne bo imel želje in |>otrebe, da bi zapuščal vas in se selil v mesta. Tu je široko polje za delo in za najiredek občine: šole, društva, vodovodi, ceste, melijoracija itd. itd. Za posebno važno in dalekosežno bo smatrala vsako občino tudi industrijska politika, ki bo šla za tem, da dvigne industrijo na vasi. Mnogo industrije je namreč, ki ni vezana na mesto, nasprotno je vezana na vasi, ker ima tu boljše pogoje za razvoj kakor v mestu. Na ta način bo zaposlila občina ljudi, ker bo s tem dala možnost zaslužka, hkratu pa bodo ti ljudje ostali na lastni zemlji. Tu je široko polje, kjer moreta državna oblast in občina skupno delati za celotni napredek. S takim požrtvovalnim delom bomo najboljše premagali komuniste in vse druge nezadovoljneže ter jih odvrnili od njihovih zablod in zaščitili druge. da bi padali v take zablode. Pri pobijanju komunizma ne sme in ne more nastopati samo policija, temveč je potrebno, da sodeluje pri tem delu ves narod, če hočemo doseči resničen uspeh. Na j)odlagi takih principov in takega gledanja na delo hočemo biti pri letošnji volivni borbi za občinske volitve. Po teh principih bomo izvolili kanilidate in vodili borbo. Vsi smo prejiričani, da bomo tudi zmagali. Radi tega predlagani: 1. Da v vseh banovinah začnemo borbo za Pod Pariz, 7. julija. AA. Havas poroča: Notranji minister Salengro je podal časnikarjem snoči daljšo izjavo o dogolkih v Elizejih, pri kater.h je bilo ranjenih okoli sto redarjev. 30 so jih morali začasno izločiti iz službe, pet redarjev pa so poslali v bolnišnice. Notranji mmister je med drugim rekel: Vlada ne bo dopustila gotovim elementom, ki se priznavajo za pristaše raz-puičenih lig, da bi se v bodoče še izpostavljali za branilce reda in pri tem v Parzu izzivali nerede. Zato je vlada sprejela sklepe, ki se bodo izvajali brez oklevanja, če bo to potrebno. Kar se tiče 14. julija bo vlada ob reviji čet poskušala dati proslavi najsvečanejši značaj. Vlada pa ne bo trpela, da bi se na trgu Concorde dogajali neredi. Oblast bo razgnala vse demonstrante, ki bi se zbirali na Elizejskih poljanah. Na ta način ne bo prišlo do neredov, ki bi lahko škodili časti :n ugledu najslavnejšega dne v zgodovini republike. Notranji minister je tudi pred čansikarji ponovil grozilne besede, ki jih je rabil včeraj v svojem govoru na kongresu socijalistične stranke v Creilu. »Imamo namen ostati na oblasti, ne samo par tednov a;i mesecev, marveč dolgo let. Ne samo namen imamo, marveč tudi sredstva, da bo ta- London, 7. julija, b. »Morning Post« objavlja zelo v/nemirjive vesti glede položaja v Gdansku v zvezi z nastopom sejiatskega predsednika gdanske države dr. Greiserja v Ženevi. List zaključuje iz tega nastopa, kakor tudi iz enodušnega pisanja nemškega tiska, da nemška vlada zopet nekaj pripravlja V Angliji so vplivni ljudje, ki bi se z Nemčijo radi pogodili na njeni zapadni meji, da bi enkrat nastopil mir v zapadni Evropi. Pripravljeni so žrtvovati evropski vzhod, samo, da bi na zapadu prišlo do miru. »Morning Post« pravi, da so sedaj celo ti krogi vznemirjeni, ker niso pričakovali, da bo Nemčija tako viharno nastojiala in' s prehitrimi rešitvami na vzhodu zamajala evropski mir. List piše, da ima iz prvega vira informacijo, da ima poveljnik posadke v Konigsbcrgu v Vzhodni Prusiji nalog, dn na dogovorjeno znamenje takoj zasede mesto Ddnnsk in postavi Evropo zopet pred gotovo dejstvo. »Nemčija pripravlja nov udar in ne bo treba dolgo čakati, pa bomo zopet slišali rjemške državnike govoriti o časti in o neobhodni potrebi, da Nemčija varuje svojo čast ter da je pripravljena tudi mir žrtvovati, samo, da si ohrani čast.« že zdavnaj iz cerkvenih redov izgnane ljudi šteti v breme Cerkve in jo tudi zanje delati odgovorne. Zakaj je treba v katolištvn, ki ima ncovrgljive kulturne zasluge, iskati senčnate strani, zakaj v katolištvn vse smešiti in brskati v zgodovini samo po teminah? Ilekli smo, dn je vsa ta gonja sistematična in da je njen cilj dokazati, kot je napisalo glasilo »nemških vernikov«, da jc krščanstvo odgovorno za moralno propast nemštva. kakor sploh vsega človeštva. Nemški katolicizem preživlja sedaj težke preizkušnje. Vesoljno katolištvo jc z n jim eno, eno v trpljenju, a tudi eno v trdni zavesti, da boljševizem, ki se je za ta primer odel v rjavo obleko in si prisil kljukasti kri/, svojega cilja ne bo dosegel. Da bo izšel iz teh bojev okrc|>-Ijen in očiščen in bo znova dokazal, kar trdi pastirsko pismo trierskega škofa, »da katoliške cerkve in njenega nauka tudi odpadki, ki jih plima izmeče na obalo, ne morejo onesnažiti.« Naj naše katoliško ljudstvo ne naseda tej gonji sovraštva. Blato, ki ga meče na Cerkev noš liberalni in ljudskofrontaški tisk, bo prej prenehalo kot katoliška cerkev in njen večni nauk! občinske uprave, da v vseh občinah, v katerih živi JKZ, postavimo svoje kandidate in da jioskr-bimo za njihov uspeh. 2. Da se i>obrigaino, da bo v vsaki občini enotna lista, drugače pa pustimo svobodno izvolitev kandidatov našim pristašem JRZ. 3. Da bodo kandidati pošteni, pametni ljudje, med ljudstvom priljubljeni in zvesti pristaši JRZ. 4. Dn damo v vsaki banovini navodila za vo-livno tehniko (volivni imeniki, reklamacije, kandidatne liste, sestava volivnega odbora, volivni akt sain).< Izvajanja dr. Antona Korošca so navzoči člani širšega glavnega odbora sprejeli z burnim in dolgotrajnim odobravanjem ter vzkliki 'Živio dr. A. Korošec! Za dr. Korošcem je poročal tajnik glavnega odbora Ljuba Pantič o splošni organizaciji stranke, minister za socijalno politiko Dragiša Cvetkovič o delavski organizaciji JRZ, minister za telesno vzgojo naroda dr. Rogič o organizaciji mladine JRZ, Blagajniško poročilo je podal strankin blagajnik in finačni minister dr. Letica, o strankinem časopisju je pa poročal tajnik glavnega odbora Franc Smodej. Seja je bila od pol 2. popoldne prekinjena in se je nadaljevala ob 6. Na dnevnem redu je razpravljanje o vseh poročilih, ki so jih posamezni funkcijonarji podali na dopoldanskem zasedanju. ko, kot želimo. Razne podjetnike svarm, da naj si nikar ne delajo utvar, da bodo mogli z nekim denarnim trustom, ki ga ustvarjajo, sabotirati naše soc jalne reiorme, kot sem obveščen. Znali se bomo braniti in v tej brobi bomo zmagovalci mi. Toda tudi proletarijat svarim, naj nikar ne posluša »voditeljev«, ki nimajo pooblaščenja od delavskih organizac j. Poslušati morate samo zastopnike GGT (revolucijonarne sindikalne zveze), ker ti imajo pooblastila, da dajejo navodila proletarijatu. Drugi pa ne. Le na ta način boste ljudski vladi pomagali, da bo uresničila svoje obljube.« Poboji na Korsihi Snoči so bili »v Ajacciu na Korsiki spopali med pristaši desničarske stranke na eni in policijo in pristaši ljudske fronte na drugi strani. Iz okoliških krajev je prišlo v mesto okrog 500 orožnikov, da ohrani red. Garnizija in vojne ladje, ki se nahajajo v zalivu, so danes v pripravljenosti. Vse kaže, da so bili snočnji izgredi zelo hudi in da je bilo na obeh straneh mnogo ranjenih. Danes je oložaj v mestu čeprav izgleda miren, zelo napet, odrobnosti o snočnjih izgredih še niso znane. Za enkrat vlada prepričanje, da bo Nemčija počakala n u konec o I i m p i j -s k i h iger in dn bo udarila šele potem. Odrešilno je tudi to, du je prišel prvi udarec že sefluj v Ženevi, tuko, da je bila Evropa nenadoma na Gdansk opozorjena in je sedaj poverila Poljski vlogo, da stvar študira. Poljska je zaveznica Nemčije in je verjetno, tla bo |)oljski vp 1 i v — predvsem pa vpliv njene močne armade — tako močan, (lu bo zadržal vrtoglavost nemških udarnikov, ki lii radi zasedli Gdansk, ki ga pa Poljska nikakor ne namerava izpustiti iz svojega nadzorstva.« Morning Post zaključuje svoj članek, da »je bil gdunski izbruh bolj veren odtis pravega nemškega mišljenja, kakor jm bodo I jube/n j i v osti, za katere Gob-liels sedaj eksircira nemški narod, du ž njimi obsujejo olimpijske goste. Bedt odločen Tajno potovanje v Uerlin Varšavo, 7. julija b. Popolnoma nepričakovano se je že včeraj vrnil poljski zunanji minister Bcek v Varšavo ter je imel izredno važno konferenco v krogu sedanjih voditeljev linijske republike. Do tega trenutku uradno še ni ničesar znanega o namerah poljske vlade, vendar pa se v političnih krogih resno govori, dn jc bilo snoči sklenjeno, da se na prijateljski način opozori Nemčijo, dn bodo dosednj dobri odnosi med Nemčijo in Poljsko najresueje ogroženi, če bo Nemčija skušalo s silo zntreti vse poljske pravice v Gdansku. še huje po bi bilo, če bi hotelo Nemčijo izvršiti Annscliluss Gdansku k Nemčiji. V tem primeru bi moroln Poljska z Nemčijo popolnoma prekiniti. Nn tn odločni korak pa se je moral poljski zunnnji minister Bcck odločiti kljub svojemu prijateljskemu razpoloženju do Nemčije, ki ga je pri vsaki priliki ka/.ol in podprl tudi z dejstvi. Beek je morol nastopiti Neue Ziireher Zeitung« prinaša vsebino letalskega pakta, ki je bil dne 26. junija podpisan v Berlinu in ki nosi podpise generala \ulle in generala Giiringa. V tej le--talski pogodbi jc zavarovan obstoj neposredni letalski zvezi med Berlinom in Rimom čez Benetke in Monakovo ter se uvaja nova neposredna zveza med Rimom in Severnim morjem, ki bo vodila čez Frunkfurt. Nadalje ustvarja nova pogodba še druge posredne zveze, in sicer eno. ki gre i/ Rima v Fruiikfurt. Nadalje ustvarja nova pogodba še druge posredne zveze. in sicer eno, lii gre iz Rimu v 1' rankturt ter od tam v Berlin, ter drugo, ki vozi iz Rima v Frankfurt ter od tam naprej v Hamburg. Značilno za te nove zračne zveze je, da presekajo ravno v sredi številne zračne linije, ki tečejo iz, Francije proti evropskemu vzhodu in v sovjetsko Rusijo. Italijunsko-nemški letalski pakt pa ni omejen samo na e\ ropsko področje. Itali ja in Nem-'<* j a hočeta sodelovati tudi v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Tako dobiva Nemčija letalsko opirnlišče na nekem otoku Dodekaneza, medtem ko daje Nemčija Italiji letalsko opirnlišče v Hamburgu. S političnega stališča pomeni torej ta pogodba protisunek Italije proti namenom Anglije, da bi Italijo v Sredozemlju obkrožila in osninila. Sredozemlje postaja torej zares torišče, na katerem se bo odločila končna borba med Italijo in Anglijo. Italijanski in nemški fašizem sta zopet pokazala, da hočeta kjerkoli mogoče nastopati skupno v borbi proti ostali »konservativni* Ev- j ropi. Angleška pogodba z Egiptom Svoboda - a pozneje! London, 7. julija. AA. Po vesteh iz Kaira bo \s«k čas sklenjena pogodba med Anglijo in Egiptom. »Tiines« piše, du bo nova pogodba imelu značaj prijateljstva in zavezništva. I. Najvažnejše poglavje v tej pogodbi je tisto, ki govori, d« bo Egipt in Sueški kanal v slučaju napadov od zunaj branil Egipt sam in ne več Anglija, kakor je to bilo do sedaj. Toda do tedaj, dokler ne bo Egipt mogel sam prevzeti svoje obrambe, ostane tam angleška posadka. Toda ta posadka ne bo več v Kairu, ampak v Ismnilu, ki je v puščavi. V Kairu bo ostal saino glavni štab. 2. Povečale se bodo angleške letalske posadke v Egiptu. V Aleksandriji bodo angleški mornariški oddelki. X Egiptsku vlada se obvezuje, dn bo zgradila dobre ceste, du bi bil tako mogoč hiter prevoz angleških čet iz Ismaila na vse strani Egipta. 4. Egipt se obveže, du no bo z nobeno drugo državo sklenil pogodb, ki bi škodovale Angliji. 5. Angleške čete se bodo iz Kaira umaknile šele čez nekaj let, ko bodo v vsem Egiptu zgrajene vojašnice za angleške čete posebno v zoni Sueškega kanala. 6. Egiptska vojska sc bo povečala za 800(1 častnikov in vojakov, orožje bo naročeno v Angliji. Italija $anta Rim, 7. julija, b. »Gazzeta del Popolo« sc obširno bavi z gdanskim problemom ter pravi, da Nemčija nikakor ni pripravljena, da popušča. To vprašanje je namreč za Nemčijo ozko povezano z vprašanjem evropskega miru. Anglija in Francija še vedno nočeta uvideti stvarnega dejstva, da prevladuje v evropski politiki danes revizionistični pokret. Ta pokret je napredoval in še vedno napreduje, naj male države nasprotujejo kolikor hočejo. Nesmiselno je, ila se sovražniki Nemčije sestajajo v Ženevi in izdelujejo fantastične načrte o mednarodni varnosti ter podpisujejo kolektivne in regionalne pogodbe. Revizionizein prihaja sam, spontano in bo prej ali slej ustvarjen. Važna gospodarska konferenca od JSO. do 15. {si!i$a Belgrad, 7. julija, in. Kakor je »Slovenec« že poročal, se bo dne 1». t. m. sestal na Bledu gospodarski svet držav Balkanskega sporazuma. Zasedanje bo otvoril predsednik jugoslovanske vlade dr. Milan Stojadinovič, nato pa bodo takoj imenovane tri komisije, ki bodo delale do 15. t. m.: trgovinska, prometna in turistična. Trgovinska bo razpravljala v glavnih obrisih o trgovinskih odnoša-jih med državami Balkanskega sporazuma. Prometna bo pretresala in odobrila sklepe pomorske konference držav Balkanskega sporazuma, ki je bila pred kratkim v Carigradu, ter bo tudi izdelala načrt za ustanovitev pomorskega odseka, ki bo skrbel, da postanejo pomorske poti med državami Balkanskega sporazuma ugodnejše. Nadalje bo govorila o železniškem omrežju, o izboljšanju zvez* o cestah, o izenačenju voznega reda itd. Ko- V ® © iff misija za turizem bo izdala definitiven sklep o ustanovitvi balkanskega turističnega odseka in mu določila delokrog. Dne 15. julija se bo sestal plenuni, kateremu bodo posamezne komisije predložile svoja poročila. Letošnjemu sestanku gospodarskega sveta, držav Balkanskega sporazuma bo predsedoval dr. Svetovslav Predič, načelnik oddelka v zunanjem im: nistrstvu. Po končanem zasedanju se bodo delegati Romunije, Turčije, Grčije in naši podali v Lfjib-Ijano. kjer bo nJim na čast ban dravske banovine dr. Marko Natlačen priredil banket. Iz Ljubljkne bedo nadaljevali svojo pot z avtobusom na SusSk* odtod pa preko Splita in Dubrovnika do Cetinja. Med jugoslovanskimi.člani je tudi Cugmus, pomočnik glavnega ravnatelja državnih železnic. Tenis tekme v Zagreba Kdo bo evropski prvak Tufči$$j se otresu sov$etov Na Dardanelszi konferenci je prišlo do hudih spopadov turško vlado o prehodu svojih ladij skozi Dardanele. Angleški delegat pa je zahteval, da mora sovjetska Rusija obvestiti Turčijo vsaj 14 dni poprej. Borba med Turčijo in Rusijo je pod angleškim vodstvom postala zelo ostra zaradi tega, ker je v to borbo poseglo tudi javno mnenje. Moskovska aPrav-da« zadnje dni zelo ostro napada Turčijo, carigraj-sko časopisje pa te napade prav tako ostro zavrača. Turško časopisje odklanja sovjetsko pokroviteljstvo in trdi, da se bo Turčija sama borila za svojo varnost napiam vsem. Montreux, 7. julija, c. Konlcrenca v Montreuxu se razvija v hudo borbo med Turčijo in Anglijo na eni strani in med sovjetske Rusijo na drugi strani. Najvažnejši dogodek te konference bo najbrž ta, da se bo Turčija popolnoma otresla ruskega vpliva. Danes jc prišlo do hudih prepirov med Litvi-novom in vodjem angleške delegacije. Litvinov je zahteval, da se mira ruskim ladjam dovoliti prehod skozi Dardanele in da lahko ruske vojne ladje gredo iz Sebastopola v Kronstadt. Litvinov jc rekel, da bi Rusija za ta slučaj tri dni prej obvestila Nesrečna smrt Nocoj je pršei /eteznnji Sniodej iz službe v Zgornji Radgoni domov na stanovanje. Stanovanje je"bilo zaklenjeno. Ko se mu je vseeno posrečilo, da ga je odprl, je našel v spalnici svojo 35 letno ženo Štefanijo obešeno. Najbrž je nesrečna žena šla v smrt prostovoljno radi bolezni, ki jo je mučila več let in je zdravniki niso mogli pozdraviti. Zviti tatovi Maribor, 7. julija. Nocoj sta prišla k upokojenemu občinskemu uslužbencu Lasbacherju Bogomirju v Koroščevi ulici 32 dva neznana, boljše oblečena moška, stara okoli "0 let. ter sta dejala, da ju pošilja občina, da pregledata stanovanie. To stanovanje se je baje moralo pregledati, ker so se ugotovile nekatere nerodnosti. Med tem časom, ko se je eden od neznancev Dogovarjal z lastnikom Lasbacherjem, je drugi revidiral sobo Pri tej priliki je spravil v zep dve listnici, v katerih ie bilo precej denarja. Potem Ma se lepo oba »revizorja« poslovila in odšla. Lasbacher jc šele čez nekaj časa opazil, da sta bila gosta čisto navadna tatova. Strašen ribolov Maribor, 7. julija. Danes popoldne je ob Strmi ulici ribaril knjigovez Anton Arhar iz Maribora. Dolgo časa je metal zaman trnek v vodo, slednjič pa se mu je naenkrat obesila nanj neka težka stvar. Ko je z veliko težavo potegnil trnek iz vode, je s strahom opazil, da visi na trnku otroško trupelcc. Preden ■ra je mogel spraviti na suho, se jc že vrvica utrgala otroško trupelce je padlo nazaj v vodo. ki ga je odnesla s seboj. Ta primer je vzbudil v Mariboru znatno zanimanje, policija pa preiskuje zadevo. Sumi se, da gre najbrž za skrivnostni detoumor. Dunajska vremenska napoved: vroče z velikimi nevihtami, posebno na zapadu, bliža se hladnejši val s severa, ki pa se ne bo vzlržal. Zemunska vremenska napoved za 8. julij: V zapaduili in severnih krajih se temperatura dvigne. Sonce izide ob 4 in zaide ob 10.25. Zagrebška viem. napoved: Jasno, stalno in toplo. Mezetova na Dunaj Belgrad, 7. julija, m. Znana slovenska oper-na pevka gdč. Anita Mezetova je te dni dobila z Dunaja povabilo, da sodeluje na velikem glasbenem festivalu dne 15. septembra. Na tem festivalu bo sodelovala tudi berlinska opera. Vodstvo je ponudilo glavno vlogo Aniti Mezetovi, in sicer v novi Mozartovi operi, katere rokopis so pred kratkim odkrili. Ta opera je v glasbenem svetu še neznana in se bo prvič idvajalu v dunajskem gledališču v Schonbrunu. Učitelji za telesno vzgojo Belgrad. 7. julija. AA. Od 2. do 6. julija f. 1. so bili v naši državi prvič izpiti za učitelje obvezne telesne vzgoje za nedeljske tečaje. Izipte so opravili pred komisijo ministrstva za telesno vzgojo ljudstva. Od 52 kandidatov, prijavljenih za izpit, ga je opravilo 10, 11 bo imelo popravne izpite, drugi pa so hiti odklonjeni. Podobni izpiti bodo tudi v drugih krajih naše države. Težka eksplozija v Bitolju Bitolj, 7. julija, m. V tukajšnji livarni za zvonove, ki je last Rističa, je danes eksplodirala stara granata ter raztrgala na konce ti letnega vajenca Vlado Nikoliea, ki jo granato od-piral. Težko sta bila ranjena dva delavca, več pa lnžje ranjenih. Granata je raznesla tudi livarno. Orožnik - ubijalec Kosovska Mitrovica, 7. julija, m. Bivši orož-niški podnnrednik Pisljim Bajgorae, ki je do pred kratkim služboval v Murski Soboti in bil iz službe odpuščen, je včeraj v vasi šiipkovru izvršil Strahovit zločin. Ubil jc kmeta Jusufa Memeta ter njegovega sina Šalijo, težko pa ranil ženo Ajrijo. Po tem zločinu je hotel pobiti še nekaj kmetov, ki so bili v bližini. To pa so mu ljudje preprečili. Po tem strašnem dejanju je pobegnil v gore. Pisljim je napravil zločin radi tega. ker je bil osumljen, da je organiziral napad na poštni avtobus. Mislil je zatrdno, da ga \f nvnrlil Memef in se ie zato nad njim ma- Zagreb, 7. julija. b. Nemški igralci Henkl, l.und Kay in Menzil so danes s nočnim brzovla-kom prispeli v Zagreb. Na kolodvoru so jih pričakovali številni zastopniki tukajšnje nemške ko-louijc. V imenu nemškega konzulata jih jc pozdravili konzularni tačrok Goriing, za društvo .prijateljev Nemčije pa jih ie pozdravni predsednik dir. Cabniijan,, ki bo vodil tudi skrb za nemške Jeniške igralce, dokler bodo v Zagrebu. V imenu Jugoslovanske teniške zveze jih ie pozdrav I ing Me-lanček, tebničjni referent tc zveze. Tekmovalci so bili oči vidno iznpnadeni .vsled prijaznega sprejema. Kljub 24-urni vožnji so sc počutili izredno dobro in dejali, da so le malo utrujeni. Najbolj zgovoren med njimi je bil plavokisi Henkel, ki ie prav rad odgovarjal na vsa vprašanja, ki rmi jih je zastavil vaš dopisnik. Heinrich Henkel jc najmlajši med vsemi štirimi zastopniki nemškega tenisa. Tenis in hockey igra žc od leta 1928 ter jc kmelu v obeh spodili postat! reprezen-tant Nemčije. V tenisu je bil nemški juniorski prvak 1. 1932 itn 1933, od začetka I. 1934 pa igra žc v nemškem moštvu za Davisov pokal. V Berlinu je premagal I. 1935 Avstralca Cravvforda in Angleža MacGrapa. Boroira ga je le ležko nadvlada!. Proti nem. teniškemu prvaku von Craimrnui je lelos pomladi izvojeval eno zmago, sicer pa mu daje velik odpor in igra z njim vedno 5 setov. Henkel je povedal, da ie tr.koj, ko je prišel iz Wimbledona, pričel trenirali in ima za seboj že teden dfiii treninga na trdem igrišču, lako, da s tem, da je igral na angleškem mehkem igrišču, ni nič handicapiren. Isto .je z Lun dom, kd ie najdaljši mod tremi došvimi nemškimi igralci. Lund ie doma iz Kiela, rojen 1. 1913. ?.e kot dijak ie zmagoval na vseh turnirjih in ije tč I l. 1928 in 1929 juniorski teniški prvak Nemčije. V zadnjih letih ima največ uspehov v igri v dvoje in je v Pragi s von Cram-mora zmagal v treh setih nad parom Rodcrich-Menzcl-Melečck, v Wimblcdrnu pa ie letos s von Craimnom v dramatični borbi v petem setu izgubil proti Alisonu in van Rymi. Menzel pa sploh ni bil v Londonu ter prihaja lako s trdega igrišča v Zagreb. Menzel je rojen I. 1908 v Berlinu ter je najpreje posvetil smučarskemu športu. Se le s 17. leti je začel igrati tenis. Od I. 1934 sc nahaja v moštvu Nemčije /.a Davisov pokal. Na.)-več uspehov ima v igrali s Posameznikom. Henkel je"da>!je izjavil, da ie von Cramrn prišel v Berlin že v nedeljo in ic še istega dne pričel s treningom. Na dsni nogi ima mišico samo preteg-njeno. Dobil pa je to poškodbo v sami ion z angleškim igralcem Peirryicm in nc pri avjomobil-ski nesreči, kakor so to nekateri lisii poročali. Poškod- -bo ie dobil žc V prvem selu v drugem gaimu, ko je serviral. Henkel pravi, da bo v Zagrebu lahko nastopil čil in zdrav. Na vprašan/', če so sigurni, da bodo zmagaili, ie Henkel odgovoril, da sc tega nadejajo v s; Nemci, razumljivo pa tudi sami igralci. Le če bi von Cramm ne mogel nastopiti, bi prihajala zmaga Jugoslovanov v pošicv, drugače ne. K-r se je von Cramm,nedavno izrazil, da z Lun dom noče igrati, ic na io Belgrad zviša trošarine Belgrad, 7. juliji, m. Na ' svoji rprihodnji sej,i ki bo v pfetek, .bo* obsiinsko zastopništvo mesta Belgrada razmotrivalo' novo uredbo t) tarifah bel-grajske trošarine. Po tej novi uredbi bo belgrajska mestna občina precej znižala trošarino, predvsem na življenjske potrebščine in na kmetijske pridelke, ki jih vozijo kmetje na belgrajske trge. Z novo uredbo o trošarinah bo tudi precej znižana tarifa za industrijo, to predvsem radi tega, da bi se v Belgrad privabila čim močnejša industrija in trgovina. Zbiranje nacionalistične fronte Fronte so postale moda in kdor lastne misli nima, mora oponašati modo. Tudi nacionalistične prvake je pograbil ta modni frontarski val, da tudi po kongresu še z nekim samodopadenjem zbirajo svojo fronto, o kateri pa pravi današnja »Samouprava«, da je račun brez krčmarja, prvič, ker je nepotrebna, (zoper koga pa naj bi bila ta »nacionalistična fronta«?), in drugič, ker ni nikogar, ki bi jo mogel izvesti in voditi, oziroma ker jih je za • te posle preveč, ki so drug drugemu nevoščljivi I te klaverne časti. Ob koncu tozadevnega uvodnika pravi »Samouprava«: »Z eno besedo, mi mislimo, da je nacijonalizem brez demokracije v Jugoslaviji danes prazna beseda. Dirigiran nacijonalizem, od katerega smo vsi toliko pretrpeli, nam daje pravico, da tudi to pripomnimo.« Krvavi izgredi v Alenah Atene, 8. julija. AA. Iz Kavale poročajo, da so bili v mestu hudi izgredi. Stavkujoči delavci so se opetovano spopadli s policijo. Delavci so napadli razna tobačna Skladišča in razbili okna na hiši generalnega ravnatelja tobačne družbe »Geri«. Policija je morala streljati v zrak. da bi razpršila iz-grednike. Ranjena sta dva orožnika in več delavcev. Mnogo stavkujočih delavcev so aretirali. Danes se je začela tudi razprava proti_ komunističnemu poslancu Manoelosti, ki je obtožen, da je organiziral krvave izgrede v Pircju pred 14. dnevi in da je hujskal delavce, naj se nc pokore. Poslanec ManoelosU sodnikom ni hotel odgovarjati. Obenem je stopil v gladovno stavko. Nemirna Palestina Jeruzalem, 7. iulčja. b. Okolica med Nablusom »n )efiiizfii!emom jc polna arabskih vstašev. Britanske mandalnrne oblaslii so zaradi tega izdale povelje, da britanske čete zasedejo vse ceste za-padno od Nablusa in sntmeg« lenizežema. V ta namen je bilo odposlanih nad 4000 britanskih vojakov. Tako je sedaj obkoljenih 15 kv. mili z. vojaki, ki so opremljeni z najmodernejšim c-rožjem. v stalni brezžični zvezi, spremljani' od letal, tankov in b'indirairvih avtoimoh^ov, ki iih .varujejo pred izrtene.dt5r*ji. Na ta način nvshio britanski oblasti iztrebili arabske upornike iz nevarne bližine. Strašna suša v Ametihi 200.000 povedi pog'nilo Newyork, 7. julija. AA. DNB poroča: Zadnje dni je pritisnila v žitorndnih krajih srednjih in za-padnih Združenih držav nezaslišana suša. Žitni pridelek je v teh krajih skoraj uničen. Temperatura je danes dosegla do 50 stopinj Celzija. Škoda znaša že sedaj 300 milijonov dolarjev. V severni Dakoti je radi strašne pripeke in suše poginilo 200.000 drobnice. Predsednik Združenih držav Ro-osevelt, ki se je pravkar vrmi s potovanja no Vir- opazko gosp. Henkel odgovoril, da bo itjrel von Cramm z njim. S to izjavo je lorej znana postava Zastopnika Nemčije sta von Crarr.im in Henkel kot pocdinca in v dublu. Lund nt Menzel sta samo rezervi. Danes dopoldne in popoldne so nemški ioral-ci prvič trenirali na velikem stadionu. Zelo so presenečeni nad veliko^ooieitiostio Jugoslovanske teniške zveze in se divljol krar.nim novim napi d-varn na igrišču. Najpreje sta trenirala Lund in Menzel, neto -pa še Lund m Henkel, ^endair pa niso pokazali ničesar posebnega, čemur ie kriva bržkone dolga vožnja in utruicno.-d. Na igrišče ic prišel tudi predsednik Jiiijoslovuii.-ikt teniške zveze dr. Ikidži, ki jc skupaj, z dr. Čopom, ki vodi vse priprave na igrišču, u:oiral vsa dosedanji dela za to tekmo. Stadion je skoraj popolnoma gotov. Zaznamujejo se !e šc sedeži in ravna prostor okoli tribune. Sedežev bo 4500, stojišče pa bo sprejelo 2500 gledalcev. Sedeži so razdeljeni okrog igrišča na zapadni, severni in južni tribuni, stojišča pa bodo na vznodni tribuni. Pod južno tribuno so prostori za slačenje in'tuši, popravlja! ni ce reketov, bufeti m telefonske govonlnke. Časnikarji bodo imeli na razpolago pet telefonov za interurban, dva za mesto Zagreb, tri pa za radijski prenos. Stroški z i zgraditev stadiona znašajo doslej 150.000 Din, ki so pa že vsi kriti s prodanimi vstopnicami. Od države teniška zveza ni dobila nobene podpore, pač pa bo treba plačali 33% davek ža prodehe karte. Dr.' lladži se boiji samo, da bi množica ne prišla pravočasno na svoja mesla. Razproda,iih je že 90% vstopnic. Glavni sodnik pri tekmah bo dr. Čabrijan, namestnik pa Pava Grujič IBelgrojdL Uiiijski sodniki pa dr. Krnic, M.ilova iovič, Saš-i LHmanski in Ka.rcl Hitel iz Maribora. Predstavniki . Nemčije.: nerško vlado bo na tekmah zastopal opcilnoracfc.ii minister .in nemški poslanik na našem dvoru-g. Viktor von Hec-rcn s sveinikom poslaništvu von jansenoni. Nemško teniško zvezo, bosta zastopala predsednik dr. Schonburg in tajn k Gerbes.. Ro/.ch- tega bodo prisostvovali še generalni konzul ■ ing. dr. Mox Heinhold, konzul v Zagrebu dr. ;Alfi.ed I reund, nemški konzul v Celovcu dr flahn.in šef nemškega prometnega urada, v Belgra^u ing. IVonz Neunhausen. ■ ! Inozemski Časnikarji: po dosedanjih prijavah bo tekmi prisostvovalo 24 časnikarjev iz Nemčije, 6 iz Češkoslovaške ter nekaj časnikarjev iz Avstrije, Francije in Švice. Razen lega bodo vsi jugoslovanski dnevniki poslali po najmanj enega časnikarja. Jugoslovansko vlado bo zastopal minister za lelcsno vžgejo naroda dr. Rogič. Za udeležbo na lekini je dovoljena od 9. do 16. t. m. polovična vožnja. Monopo.l za filmanje je dobila tvrdka Svetlo-tonfilm iz Zagreba .za vse šir;ne filma. Radiopre-nos po vseli jugoslovanskih in berlinski radio-postaji. Von Oramm pride jutri v Zagreb. giniji, ie takoj c^sd ^aypdila za .prvo PO^gft,,^1"-marjem. Predsednik" larmarske zveze, kl.ifp leta •1.933. organ.iz.iral veliko stavko kmetovalcev,, je sedaj prosil Rp,Qš.^ve.lta, naj takoj razveljaVjj^zakon p omejitvi^foljskih^pridelkov, ker so že seaa] živila v državah srednje in zapadne Amerike močno poskočila v cenah. Le na ta način bo mogoče vsaj nekoliko ublažiti sedanjo ljudsko nesrečo. Italija kupi vso madjarsko žedev Rim, 7. julija, o. Včeraj je bil podpisan v Rimu italijansko-madjarski sjrorazum, po katerem se je Italija obvezala, da bo pokujjila na Madjarskem le-to-i ves presežek pšenice za i-voz. Madjarski trgo-viuoki minister Winkler je izjavil, da je za Madjarsko s to pogodbo rešen problem. Za tako ugodno rešitev pa ima največje zasluge šet italijanske vlade Mussolini, ki je šel Madjarski v vsakem oziru na roko. Osebne vesti Belgrad, 7. julija m. Postavljena sta za pristava VIII. pol. skup.: na okrožnem sodišču v Dol. Lendavi sodni pripravnik dr. Robert Kruin-berger, doseda j v Logatcu, na okrajnem sodišču v Kočevju pa Brnno Inkret, dosedaj istotam. Belgrajske vesii Belgrad, 7. jul. m. Rektor tukajšnje univerze dr. Dragoslav Jovanovič, ki žp del j časa boleha na žolču, je te dni dobil močan napad, tako da so ga morali odpeljati na kirurško kliniko. Belgrad, 7, julija, m. Danes dopoldne je imel zopet sejo gospodarsko-finančni odbor ministrov. Na njej so razpravljali predvsem o določitvi cene za pšenico. Kot minimalna cena je bila določena 107 Din za slabo kvaliteto, za dobro znamke »Tisa« pa 126 do 149 Din. Odbor je tudi pooblastil kmetijskega ministra, da v soglasju s trgovinskim ministrom izdela pravilnik o reguliraniu vprašanja marže ter zaščiti kmetov pred izkoriščanjem od strani posredovalcev. Drobne vesti Reka, 7. jul. b. V pedelio; K' 1. m bo v rešiti ladjedelnici spuščena četrta lorpedovka za visoko moric. Snšnk, 7. ji nI L b. Veliko trimolorno lelaio »Au-siroHug« je prispelo danes na Snšnk. V leni letalu se je pripeljali znani filmski igratlec Ila,rry PteJ, ki je tokoj nadailjeval pot proli Sptlitu, kjer bo snemal film z naslovom »Devetdeset dni zadržan«. Budimpešta. 7. julija, e. Avstrijski pod-kaneler je prišel nocoj v Budimpešto. Jutri bo obiskal madžarskega predsednika. Pariz, 6. julija. AA. (DNB) Veliko avtomobilsko nagrado Fraricije je dobil Lucier Michard. Drugi je Serens, tretji Gerardin. Med amaterji je zmagal Avram. Jeruz;'em, 6. julija, b. Včeraj sta eksplodirali dve bombi v mestu, ki sta napravili veliko mate-rijalno škodo. Prva je eksplodirala v poslopju britanskega mandatarnega sodišča in je bila namenjena predsedniku tega sodišča, ki pa je bil pravočasno obveščen o nameravanem atentatu in ga ni bilo v poslopju. Drugo bombo jc neki Arabec vrgel v zid javnega parka ih je hudo ranila tri Jude, Skoraj ves zid je porušen. »» Lfiihlgana, Tgrševa cesta (palača Poštni dom) Po 21 letih ruskega ujetništva Vojni ujetnik — Trnjeva pot — Tomsk — Boljševišhi paradiž Vrnil sc je po 21 letih iz Rusije s svojo hčerko Franc Ribnikar iz Grmulj. Leta 1915. je bil v Galiciji ujet, kot ujetnik je bil v Išimu in drugih krajih, končno pa je prišel v mesto Tomsk v Sibiriji, odkoJer mu je bila šele letos dana prilika, da je odpotoval domov. -Za pot iz Tomska je porabil 25 dni, 10 dni so ga zadrževali na meji v Sovjetiji. Končno pa je le končal trnjevo pot in se vrnil. »Slovenec«, 1. julija 1936. Bral sem notico v »Slovencu«, pa sem sklenil povprašati, kako in kaj, saj je življenje vojnega ujetnika, posebno še v Rusiji polno doživetij, pa tudi polno trpljenja; more pa obenem podati tudi jasno sliko o vsem, kar se godi v boljševiškem raju. Sprejel me je prijazno, z nasmehom na obrazu, na katerem pa se pozna težko trpljenje, ki vtisnilo marsikatero grenko potezo. Pravi obraz trpina. Govori še lepo slovenski, tu in tam še z ruskim naglasom in trdo rusko izgovarjavo, le včasih uide mimogrede še ruska beseda. Hčerka Nina je prava podoba svojega očeta, tudi njej je capustila zlasti grenka pot na očetov dom bridke Franc Ribnikar in njegova hčerka Nina sledi v mladem obrazu. Začudena gleda tujca, na vprašanje, ki ga sicer razume, a ji je težko odgovarjati, se nasmehne, in namesto nje mora odgovoriti oče. Pove, da je vsa srečna in si nikakor ne želi nazaj v Rusijo. — Pa čujmo njegovo besedo. Vojn! ujetnik. Radi bi vedeli, kako se mi je godilo po svetu. Povedal vam bom, kolikor morem pač sedaj zbrati nekatere svoje spomine; a lahko ste prepričani, da bi vam govoril ne samo nekaj ur, temveč nekaj tednov. Srečen sem danes, da sem končal svojo trnjevo pot in da sem varen, pa čeprav brez vsega. — Devetnajst let sem bil star, ko sem bil 15. aprila 1915 vpoklican v vojaško službo. Kot vojaški novinec sem bil pri 17. inf. regimentu, pa kmalu sem bil prideljen 19. inf. regimentu deželne bram-be, s katerim sem šel v Galicijo, kjer sem bil pa že septembra meseca ujet. Pri mestu Galiču ob Dnjestru smo tisti dan precej napredovali, bil sem lahko ranjen v nogo, tako da se nisem mogel hitro umalonioči. Zlasti so sc pokazale lastnosti njegove velike inteligence in organizato-rične sposobnosti, ko je bil pred približno 28 leti izvoljen v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Bil je član obrtnega odseka te zbornice in Zavoda za pospeševanje obrti. Kot tak je zelo uspešno deloval za koristi in napredek obtrniškega stanu, zlasti pa se je prizadeval za malega človeka. Pod županovanjem dr. Tavčarjem je bil pokojni ves čas član ljubljanskega občinskega sveta, v katerem se je tudi udejstvoval posebno v obrtnem odseku ter zlasti med stisko v svetovni vojni storil veliko za svoj pomoči potrebni stan. Bil jc tudi dan načelstva Mestne hranilnice in Krcdilnega društva Kranjske hranilnice, kjer je tudi pomagal do potrebnih sredstev malemu človeku. Kot navdušen pevec je bil tudi član pevskega društva »Ljubljana«^ ki ni manjkal pri nobeni pevski prireditvi. Njegova šaljiva in naravnost satirična žila ga je priljubila tudi med onimi, ki so iskali v Rokodelskem donm zabave, kadar so poslušali njegove posrečene kuplete. Rokodelski dom je sploh bil torišče njegove jx>sebne ljubezni; bil jc več lel starosta. Posebno skrb je posveti! svoji stanovski krojaški zadrugi, kateri je bil podnačelnik do smrti in ki ima svojo pisarno v njegovi hiši. Lahko rečemo, da mu je vse življenje poteklo v javnem delovanju, v katerem se je odlikoval ne samo kot or-ganizatoričen talent, ampak tudi kot bistroumen in oster kritik. Pokojni Ložar je bil prijeten družabnik, ki je bil dobrodošel v vsaki družbi in jo poživil s svojim originalnim humorjem ter pikro duhovitostjo. Kar pa je treba predvsem omeniti in kar bo še dolgo ohranila njegov spomin med nami, je njegova brezprimerna požrtvovalnost m njegov idealizem, zaradi katerega je rajnki raje trpel osebno škodo in neprijetnosti, ki so ga spremljale sk"zi n jegovo življenje, kakor da bi bil popustil od svojih načel in stvari, katero je v javnem življenju našega mesta zastopal. Njegovi duši večni mir pri Bogu! Žalujoči družini naše globoko sožalje! Pogreb bo v četrtek ob 5 popoldne. Smrtna žrtev noža Maribor, 7. julija. V mariborski bolnišnici je umrl danes ziutraj 45 letni čevljar Alojz Majer iz Košakov. Podlegel je smrtonosni rani, ki jo je dobil v noči od nedelje na ponedeljek. Majer se je nahajal takrat v Ko-laričevi gostilni v Košakih ter mirno sedel v druž. bi Naenkrat se je vzela od nekje uružba štirih pijanih razgrajačev ter vdrla v gostilno. Napravili so pravcato razdejanje. Razbili so mize in stole, metali kamenje v lokal, naposled pa je eden na-padel z nožem Majerja ter mu zasadil rezilo v trebuh. Prerezal mu je drobovje ter ga smrtno zadel. V bolnišnici so ga sicer takoj operirali, vendar mu niso mogli življenja rešiti. Orožniki so napa-aaica izsledili v osebi 27-letnega delavca Alojza Kometa, ki je dejanje priznal. Drobne novice V. kongres Krista-Kralja bo prihodnje leto (1937) no Poljskem, na sedežu kardinala iin poljskega primasa lllondu, v Poznanju Gospod kardinal, kateremu je bila i>roš-nj za kongres izročena, se iti hotel za lo sam odločiti, marveč sc ie obrnil v tej zadevi na sv. očeta. In pretekli teden je prišel iz Rima odgovor, do sv oče odobrava in pozdrolja misel, da bo kongres na Poljskem. Msgtr. dr. Stanislav IVross, vodja KA za vso Poljsko — ki ie bil lami v Ljubljani —, kot to z veseljem sporoča, obenem zagotavlja, da bo kongres veličasten. To bo prvi res mednarodni kongres te vrste, svetovni katoliški shod, dočim so bili dosedanji kongresi omejeni na nemško ozemlje. — Ali naj bi se tudii Slovenije kaj udeležila tega kongresa V S Poljsko nas vežeijo prijateljske vezi in žc letos se jc priprovljalo neko potovanje v to bratsko deželo, ki pa se je odložilo. Kongres bo najlepša prilika za vsakega, kdor si hoče Poljsko pogledati. Ni dvoma, da bo ob tej priliki po deželi znižana voznino. Sicer je do takrat še eno leto, a ie dobro, da se za časa na to misli in nekaj na stran polaga. Tehnično vodstvo izleta bo kajpada imela v rokah Prosvetna zvezo; sicer po bo vodjo cele ekspediciie naš poljski konzul, g. konservutor dr. Štele. 5 tem obiskom Poznanja hi Slovenci na lep način vrnili kardinalu I llondu njegov lanski obisk Slovenije in našega cvharističnega kongresu. Pojasnilo V našem listu se je v poročilih o Slomškovih dnevih v Mariboru v zvezi s služabnikom božjim Antonom Martinom Slomškom rabil tudi izraz »svetnikv. Poflpisano uredništvo izjavlja, da je bil ta izraz v vseli slučajih razumeti v smislu cerkvenih določb. Hotelo se je označiti Slomškovo svetniško življenje, kakor se to naglasa v njegovih življenjepisih, in izraziti vroča želja vernikov, naj Bog usliši naše molitve ter poveliča Slomška pred vesoljno Cerkvijo. Prosimo zato vse čitatelje, da tako razumejo naše pisanje, ker je bilo le tako mišljeno. — Uredništvo »Slovenca«. Moderen način pran a je pranje s pralnim praškom PjEMION Uporabljajte ga in Vaše periio bo hitreje in lepo oprano. Koledar Sreda, 8. julija: Evgenij 111., papež; Elizabeta, kraljica. Osebne vesti D plomirani so bili na elektrotehničnem oddelku univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani gg. Frelih Marijan iz Ljubljane, Milač Leopold iz Ljubljane in Žabkar Edvard iz Maribora. »— Čestitamo! Iz banovinske službe. Dr. Vrbnjak Vekoslav primarij splošne bolnišnice v Mariboru je bil premeščen v banovinsko bolnišnico v Murski Soboti. Dr. Brezovnik Vladimir, šef kirurškega oddelka banovinske bolnišnice v Murski Soboti je bil premeščen v splošno bolnišnico v Mariboru. Dr. Pokom Mirko, praktični zdravnik v Konjicah, je bil imenovan za ban-ovinskega uradniškega pripravnika pri Združeni zdravstveni občini Vojnik. Gunde Marija, dipl. fil. je imenovana za banovinsko uradniško pripravnico v banovinski ženski bolnišnici v Novem mestu. Kuder Pija, banovinska uradniška prt*ravnica v ženski bolnišnici v Novem mestu je premeščena v banovinsko bolnišnico v Celju. Zrim Marija, uradniška pripravnica v banovinski bolnišnici v Murski Soboti je imenovana za banovinsko arh. urad. v X. pol. skup. Samec Ignacij, banovinski arli. uradnik v X. pol. skup. v zdravilišču Rogaška Slatina je napredoval v IX pol. skup. Košak Jcsip, sluga v II. pol. skup. tla državni trgovski akademiji v Ljubljani je napredoval v I. pol. skup. Pogladič Anton, dninar v hiralnici v Vojniku je imenovan za slugo v 11. pol. skup. Kocjan Pavel je imenovan za banovinskega slugo v II. pol. skup. pri banovinski zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani. t- Upokojen je nižji voi. kontrolor L razr. Franjo Malgaj in obenem preveden v rezervo. Ob tej priliki ie bil odlikovan z redom jugosl. krone IV. razreda. omenjati, da je to čudno vplivalo na romarje, da je morda padla tudi kakšna pikra zabavljica na železniško upravo; toda pomoči ni bilo, oprijeti so se pač morali slovenskega rekla, »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.« Zdi se, da merodajni faktorji nimajo razumevanja za težnje romarjev in tujcev, ki po dopoldanskih urah, ko so opravili svojo pobožnost v cerkvi, gredo prav radi na krajše izlete v bližnjo okolico. Mnenja sem, da ne bi železniška uprava trpela nobene občutne škode, ko bi blagovolila tudi v kraju O. vsaj z dve minutnim postankom ugoditi mnogim romarjem. _ Romar. — — Romanje na Sveto goro pri Gorici bo letos samo od 14. do 16. avgusta. Podatke, fotografije in vplačila sprejemamo še do 11. julija, pozneje bo prepozno. Navodila pošljemo zastonj. Pisarna »Po božjem svetu«. Ljubljana, šentpeterska vojašnica. — Žrtev avtomobilske katastrose v Rogaški Slatini. V ponedeljek zvečer so z avtomobilom celjske reševalne postaje prepeljali v celjsko bolnišnico 32 letnega šoferja Viktorja Svobodo, ki je k sreči ostal živ pri karaombolu v Rogaški Slatini, ko je tovorni avto, katerega je šofiral on, zavozil v osebni vlak, ki je vozil iz Rogaške Slatine proti Rogatcu. Svo-boiiovo stanje se slejkeprej zelo kritično, poškodovan je hudo po glavi, rebrih in desni nogi, vendar I je pri zavesti. Pri teSki stoiki napetosti, glavobolu vsled zaprtja očisti ena do dve čaši naravne ! FRANZ-JOSEFOVE grenke vode prebavne organe FrailC>j0Sef0V0 vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. Kcg. po min. aoc. pol. in nor. zdr. S-br. 15486, 25. V. Ji. — Huda nesreča. Iz Novega mesta poročajo: V ponedeljek zvečer ob 8 se je pripetila v skladišču kolodvora v Straži huda nesreča. Posestnik Lavrič Ivan iz Dolnje Straže je žigosa! železniške prage, za njim pa je pripeljal zvrhano naložen voz tramov. Lavrič je bil tako zaverovan v svoje delo, da ni videl, da bo šel voz prav mimo njega, voznik pa ga ni opazil, ker je bil na drugi strani voza. Voz je Lavriča nenadoma slisnil h kupu železniških pragov in mu prizadejal težke notranje poškodbe. Smrtno nevarno ranjenega so z avtomobilom prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. — Požar. V Orehovici na Dolenjskem je v nedeljo zjutraj, ko so bili gasilci na novomeškem slavju, gorelo. Zgorel je kozolec g. Radeščka Jožeta. — Uradne ure na banovinski podkovski šoli v Ljubljani so od 7 zjutraj do 13.30 in to do 31. avgusta t. 1. — Prepovedali tisk. Službene novine št. 152 objavljajo, da je z odlokom notranjega ministrstva prepovedono uvažati v našo državo in razširjati v niej reviji »Unsere Zeit« in »Sowjet Kultur iin Aulbau«, ki se tiskata v Parizu. — Državno pravd-nišivo v Zagrebu pa je prepovedalo prodajati in razširjati št. 1 polnomesečnika »Hrvatska njiva«, ki izhaja v Zagrebu. — Pekovskega mojstra potrebuje vojaška pekarna četnega intendantskega skladišča 9. pešpolka. Katere priloge je priložiti prošnji, ki jo morajo interesenti poslati najkasneje do 15. t. m in na gornji naslov, je razvidno iz Službenega vojnega lista stran 1479 14B0. ki je prosilcem na vpogled pri pristojnih voj. okrožjih in na vseh orožniških postajah. — Sončimo se, teda pravilno. Ne sinemo se uleči kar nenadoma na vroče sonce, temveč se morata telo in koža počasi navaditi. Predvsem ne smemo pozabiti na KREMO N1VEA in OLJE NIVEA. Tako postane sončenje šele pravo veselje. >ana 0 Pokojni kipar proi. Peruzzi v svojem rojstnem kraju. Kakor ie naše dnevno časopisje že poročalo, je umrl v Splitu slovenski kipar profesor S v e t k o Peruzzi, ki ie živel v Splitu že 25 let. Pokojnikovo truplo je bilo včeraj prepeljano v njegov rojstni kraj Lipe pri Ljubljani, odkoder bo ianes popoldne ob 16 pogreb na pokopališče v Tomišeij. Avtobusi odhajajo i/. Ljubljane ob 15 izpred gostilne Pengov na Karlovški cesti. Sprejmimo dragega pokojnika, ki je našemu narodu zapustil neminljive spomenike, v čim večjem številu na njegovi zadnji poti, v njegovo poslednje domovališče. 0 Denar za počitnice prihranite, če nakupite maiiufakiurno blago pri tvrdki Novak na Kongresnem trgu (pri nunski cerkvi). lO do y0 popusta na naše najsolidnejše cene pri letnem blagu Vam nudi manufakfura NOVAK Kongresni trg 15 (pri nunski cerkvi) _ Blagoslovitev evharističnega križa pri Sv. Urbanu. — V nedeljo, dne 5. t. m. je bila pri Sv. Urbanu pri Ptuju pomembna velika katoliška slav-nost, katere se je udeležila ogromna množica ljudi. Blagoslovili so v spomin na škofa Slomška krasno in umetno izdelan evharistični križ. Te lepe katoliške slovesnosti se je udeležil tudi stolni kanonik g. dr. Vraber iz Maribora, ki je najprej opravil ob asistenci domačega duhovništva cerkvene obrede, nato pa je imel prav !ep govor, katerega je množica vernikov z vidnim zanimanjem poslušala in lepe besede splošno odobravala. 'I a lepa slovesnost bo ostala vernikom, ki so prišli od blizu in od daleč, v trajnem spominu, — Uprava Radiofonske oddajne postaje v Ljubljani javlja cenjenim radio-poslušalcem. da bo izvršila nekatera dela na anteni v Domžalah, ki morejo biti izvedena le v lepem vremenu poleti. Radi teh del se bo mogoče v sredo, dne 8. I. 111. opoldanska oddaja zakasnila, ali pa bo celo odpadla. — Enkrat je bilo ... na Gorenjskem v tujsko-prometnem pogledu pomembnem kraju O., ki je izhodna postaja za v tričetrt ure oddaljen kraj, poznan vsem Slovencem in tudi tujcem zaradi bližnje romarske cerkve, ko je stala zvečer na postaji O. pri večernem izletniškem vlaku skupina romarjev in izletnikov, da se popeljejo nazaj na svoje domove proti Ljubljani. Toda — je že tako _ v najlepšem razpoloženju, da se odpočijejo na vlaku, še bolj pa veseli, da niso zamudili vlaka, prisopiha izza gozda izletniška »železna kača«, vozi dalje brez postanka mimo postaje, železničar pozdravi svoje tovariše na vlaku; stroj v pozdrav zanUka rnmariem, čuie se še malo ronotanie koles*^ ... in potem vse tiho je bilo ... Ni mi treba O Združenje krojačev, krojačic in sorodnih obrtov poživlja svoje članstvo, da se v četrtek ob 5 popoldne v polnem številu udeleži pogreba dolgoletnega podpredsednika združenja g. Ložarja Jerneja. — Odbor. 0 Nesreča na Ljubljanici. Včeraj popoldne se je pri regulaciji Ljubljanice nasproti prulske šole pripetila težja nesreča. Okoli 1 popoldne sta stisnila dva vagončka 47 letnega delavca Franca Dov-jaka iz lesarske ulice 3. Vagončka sta Dovjaku stisnila prsni koš ter mu prizadejala še druge nevarne notranje poškodbe. Reševalni avto ga je pripeljal v bolnišnico. Burka! Burka I FRITZ KAMPERS v dvojni vlogi - z njimi LIEN DEYERS in JAKOB TIEDTKE 2Xzarocen brautigam) Danes premiera ob 19-18 ln 21-15 url Popoldanska predstava ob 16. uri odpade vsled poletne vročine! predprodaja vst pnlc od 18. ure dalje! KINO UNION Telefon 22-21 Dr. Volavšek ne ordinira od 12./7. do 3./8. © Davčna uprava Ljubljana mesto bo javno prodajala zarubljene predmete iz proste roke v soboto, dne 11. t. m. od 8.30 dalje v baraki mestnega poglavarstva na Jegiičevi cesti št. 10. Prodajalo se bo: razne pahne in lorberjeva drevesa, furnir, radio aparat, veliko ogledalo, čevljarski stroj, ročni tiskarski stroj, elektromotor, trg. stelaže. itd. Kupci vabljeni. 0 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani je darovala mesto venca na grob člana njene uprave gosp. Janka Češnika, trgovca v Ljubljani, znesek 1000 din domu slepcev v Škofji Loki. mm sloga Na splošno željo ob 16., 19.15 in 21.15 uri Krvavi kapitan JUTRI! Leharjeva opereta JUTRI! Ljubavne melodijeCL0* v criavnl vloprl cinrim E«JHer1H Maribor Iz Addis Abebe v Maribor Maribor, 7. julija. Orožniki od Sv Duha na Ostrem vrhu so pripeljali danes v Maribor ter izročili policiji zanimivega gosta. Na meji so prijeli 30-letnega Aleksandra Cvetkoviča iz Čačincev pri Našicah, ki je po poklicu miner. Prišel je čez mejo brez dokumentov ter izjavil, da so ga spravili na našo stran meje avstrijski obmejni organi. Na vprašanje, odkod prihaja, je izjavil, da naravnost iz Abesinije. Na policiji je danes pripovedoval zanimivo zgodbo svojega tavanja po svetu, ki ga je pripeljalo v osrčje Abesinije v najnemirnejših časih, ki jih ie ta država doževila. Lansko leto je iskal Cvet-kovič delo ter je prišel do Šibenika. Tam se je spoznal z nekim Miho Galohom iz Celja. Oba sta sklenila, da si ogledata svet ter sta se skrivaj vkrcala na tovorni parnik, s katerim sta se pripeljala do Marscja. Iz Francije ju je zaneslo v Afriko. V Egiptu pa ju je neki Italijan, ki je zbiral delavce za Abesinijo, naie! v svojo kolono. Poslana sta bila z drugimi delavci vred v italijansko Eritrejo ter sta delala na cestah. Zadnje čase sta bila zaposlena v Addis Abebi, ki so jo Italijani osvojili. Cvetkcviču je postalo dolgočasno med Abesinci, pustil je delo ter se vrnil v Italijo, kjer so ga pa v Trstu v zahvalo, da jim je v Abesiniji delal, zaprli. Mesec dni je sedel, potem so ga pa izgnali v Avstrijo, Avstrijci so ga spravili na Češkoslovaško, Čehi nazaj v Avstrijo,' dokler se končno ni znašel na ozemlju domače države. Zaenkrat so ga pridržali na policiji, da bodo ugotovili, če so njegove navedbe resnične. □ Tabor JRZ v Mariboru — 9. avgusta. Včeraj je bila v Mariboru konferenca organizacij JRZ za mesto Maribor ter okraje Maribor desni breg in Maribor levi breg. Konferenci je predsedoval predsednik okrajne organizacije JRZ za desni breg Marko Kranjc, referiral pa je predsednik okrajne organizacije za levi breg podžupan Franjo Žebol. Konferenco so se udeležili predsedniki in podpredsedniki vseh krajevnih organizacij Razpravljali so o taboru JRZ, ki bo v Mariboru dne 9. avgusta. □ Zanimivo. Kakor smo že poročali, je bila v soboto v unionski dvorani odhodnica podnačel-nika žel. delavnic ing. Grudna. Nastopilo je veliko govornikov, med njimi visoki gospodje, ki igrajo v mariborskih »nacijonalnih« vrstah važno vidno ali nevidno vlogo. Ugotavljali so, da je padel ing. Gruden kot žrtev denunciiacij tistih ljudi, ki podtalno rovarijo. V mariborski javnosti so vzbudili ti govori zanimiv orljek. Znano je namreč vsem, da so te denuncijacije prihajale baš iz vodstva mariborskega »nacijonalnega« gibanja ter od ljudi, ki so bili med predstavitelji mariborskega »nacijonalnega« življenja. V soboto pred odhodnico so dobili železničarji v roke nek pamflet proti ing. Grudnu, ki je na las podoben sličnim pamfletom in okrožnicam, ki so jih dobivali včasih poprej od nekih voditeljev »nacijonalnih« železničarjev. □ Na Počitniškem domu kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohoriu odhaja druga skupina dece na letovanje v nedeljo, 12. t. m. Prtljago naj prinesejo in pridejo k zdravniški preiskavi v soboto 11. t. m. ob 9. uri v Zdravstveni dom, Koroščeva ulica 3. V nedeljo, 12. t. m., se zberejo otroci do 15. ure pri banovinskem dečjem domu v Mariboru, od koder se bodo odpeljali v avtobusom na Počitniški 'dom. Deca iz drugih krajev se pripelje v nedeljo v Slovensko Bistrico z vlakom V>b 17.20, od koder se odpelje z avtobusom na Pohorje. £] Deca se vrača iz Počitniškega doma na Pohorju v soboto 11. t. m. ler pride na glavni kolodvor z vlakom ob 11.14. Starši naj pričakujejo svoje otroke na kolodvoru! 0 Pozorl Nocoj ob 20. na svidenje v Radion posvetovalnici — Mestni trg 23. Predavanje — kino — darila — brez vabil — brezplačno. 0 Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. - Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz losef grenčice«. □ Imenovanje. Dosedanji ravnatelj Splošne stavbene družbe g. Franjo Babič je bil imenovan za glavnega ravnatelja istega podjetja, obenem pa je bil na zadnjem občnem zboru elektrarne Fale izvoljen v upravni svet. □ Uradne ure »Putnika«. Biljetarna in menjalnica Putnika bo uradovala do nadaljnega od pol 8. do 12. ter od 15. do pol 19. Ekspozitura na ko-lodvoruu posluje kot dosedaj pri vseh dnevnih in nočnih vlakih. □ Nekatere marborske trgovine so kar na lastno roko podaljšale opoldanski odmor do 15. Dobro bi bilo. če bi jim sledili še ostali trgovci. □ Delavec pod avtomobilom. Na cesti med Hočami in Bohovo je podrl osebni avto Gašpapa Cafuto, ki je zaposlen pri gradnji pohorske ceste. Poškodoval se je na glavi in si zlomil levo roko. Napotili so ga v bolnišnico. Avtomobilisl mu je po nesreči ponuja! 100 Din. da se poravna, ker pa je delavec _zahteval 500 Din, se je avtomobilist naglo odpeljal. □ Težka nesreča na Fal". Pri čiščenju transformatorja je v ponedeljek zvečer eksplodiral na Fali kotel za smolo. Goreča tekočina je obrizgnila 23-letnega monterja Ivana Robnika, ki je dobil močne opekline na levi strani života. Tovariši so ga v zadnjem hipu rešili smrti, ker je v naslednjem hipu zajel ogenj celo celico, da so požar s težavo pogasili. Robnika so prepeljali v mariborsko bolnišnico. □ Poceni meso. Na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici bodo prodajali danes od 7. naprej goveje meso po 4 Din za kilogram. VELIKA ODPRODAJA VSEGA POLETNEGA BLAGA A. ZLENDER nfljl OflDlICT manufakturna trgovina /II fi| |J| l||»| Ljubljana, Mestni trg 22 01 VI UMI Celje & Dva umestna sklepa celjskega mestnega »veta, katera je z veseljem pozdravila vsa javnost. Prvi sklep 6e nanaša na hišo št. 2 v Kapucinski ulici, katero bo mestna občina iz higijenskih in varnostnih razlogov podrla, drugi sklep se pa nanaša na pregled stanovanj in vseh higijenskih naprav v bivši okoliški občini, v kolikor je bila priključena ožjemu mestnemu teritoriju. Posebno s prvim sklepom je mestna občina dala najlepši zgled vsem lastnikom v mestu, kateri naj bi temu lepemu zgledu tudi sledili. Saj se nahaja vprav v sredini mesta še mnogo navadnih barak, hlevov itd., ki nujno kriče po odstranitvi in to prav iz istih razlogov, zaradi katerih bo mestna občina podrla svojo hišo v Kapucinski ulici. Zalo bi prosili mestni svet, naj bi ukrenil tudi glede teh, lahko rečemo, nepotrebnih in mestnemu licu prav nič primernih objektov potrebne korake, da bi čimprej izginili z mestnega površja. Razpis raznih dobav in dol s strani mestne občine. Dosedaj so bili raznih dobav za mestno občino, kakor tudi pri razpisu raznih del deležni samo gotovi obrtniki in trgovci. Sedanji mestni svet je pa sprejel načelen sklep, da se vse dobave in vsa. dela javno razpišejo. Do zneska 3000 Din se objavi razpis samo na uradni deski, prepis se pošlje pa tudi pristojnemu strokovnemu združenju. Vse iionudbe se vlagajo v zaprtem ovoju, na katerem je označeno, za katero delo ali dobavo se glasi ponudba. Vse ponudbe odpira posebna komisija, v kateri je poleg pristojnih uslužbencev mestnega poglavarstva tudi referent mestnega sveta, v čigar delokrog spada ponudba. Ta sklep mestnega sveta je naletel v vseh obrtniških in trgovskih krogih na najlepši odmev, ker bodo sedaj lahko prišli na vrsto pri razpisu raznih dobav in del brez razlike vsi obrtniki in trgovci. •0' Roparski napadalec pred sodiščem. Včeraj je bil pred malim senatom obsojen na tri leta in en mesec robije 27 letni delavec Pogorevčnik For-tunat iz Šmartna pri Slovenjgradcu. ker je dne 26. aprila I. I zvečer pobil na ila mlinarja Lovrenca Onuka iz Toinaške vasi in mu odnesel s telovnika srebrno verižico in žepno uro, si prisvojil njegov klobuk, nato mu pa vzel iz žepa še 4 kovance po 50 Din. Zanimivo je, da sta se Onuk in obdolženec spoznala omenjenega dne malo prej in pila celo bratovščino. Onuk je ob tej priliki dal svojemu novemu pobrat i nu celo za pijačo, zakar so mu je pač la na zelo lep način maščeval. Golnik Tudi letos — v nedeljo, dne 12. t. m. — je priredila Krajevna protituberkulozna liga v krizah javno dobrodelno prireditev nu Golniku. Tisočem obiskovalcev je ostalu lanska prireditev v najlepšem spominu. Letošnja prireditev pa je zamišljena v še mnogo večjem obsegu in bo splošna organizacija prireditve do podrobnosti izpopolnjena, predvsem kar se tiče sporeda in postrežbe gostov. Tudi letos bo sodelovala odlična tržiška godba, nastopili bodo pevski zbori iz okolice Golnika, uprizorila se bo igra .ia prostem, pa tudi drugih zabavnih točk no bo manjkalo. V kavarni bo zabaval goste odlični jazz-orkester. Gostom bo na razpolago izvrstna pijača in jedača. Zc lani so se gostje čudili zmernim cenam, letos pa bo skušala liga nuditi gostom odlično postrežbo po najnižjih cenah. Oficijelni del prireditve se prične že ob 5 popoldne. Postavljeni bodo zvočniki, da bo vsak obiskovalec deležen vseli točk sporedu. Vstopnine seveda ni. V primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo, dne 19. julija. Šahovski turnir v Ljubljani Ljubljana. 7. julija. Včeraj jo bila odigrana partija med Šiško in Preinlalkom iz petega kola. Preinfalk jc bil v izgubljeni poziciji in siška je pri nadaljevan ju dobil figuro in pešcu. Vsi so pričakovali, da bo Siška zmagal, toda spregledal jc trdnjavo in sc moral še boriti, dn je dosegel remis. Partija \Voiss—Šiška je bila zopet preložena, v prekinjeni pozici ji ima [in siška lepše izglede, V današnjem sedmem kolu je Singer hitro izgubil proti Lešniku, ker jc nekorektno žrtvoval figuro. Preinfalk je igral proti Berčiču holandsko obrambo, izkoristil nasprotnikovo napako in dobil kvuliteto. Bereič se jc moral v končnici udati. C. Vidmar je igral proti šiški nezdravo, ker pa šišku ni dobro izkoristil, jo prišlo do dvorezne pozicije, v knteri se je Vidmar izkazal boljšega taktika. Vidmar je žrtvoval kvaliteto in hitro odločil partijo, ker siška ni našel dobre obrambe. Marek jc proti Kranjcu dobil partijo brez igre, partija Weiss—Šorli je bila pa preložena na večer. Partija Klanjšček—Cibic je bila prekinjena, izglede ima pa Klanjšček boljše. Stanje po sedmem kolu: Šorli 5 (1), Marek r>, Siška 4 in pol (1), Lešnik in C. Vidmar 4 in pol, inž. Weiss 3 in pol (2). Preinfalk 3 in pol. Bereič Cibic 2 in pol (1), Singer 2 in pol, Klajn-šček pol (I). Kranjc 0. - V osmem kolu igrajo: Klajnšček —Preinfalk, inž. Weiss—Berčič, Ciril Vidmar—šorli. Mflrek—ŠiSka, Singer—Kranjc in ( ibic—Lešnik. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče knjige: Predigt und Prediger in der Zeit. Referate der fiinflen Wiener Seelsorgertagung vom 7.—10. Jan-ner 1936. 223 str. nevez. 50 din. — Katholische Aktion und Seelsorge. Referate der vierten Wie-ner Seelsorgetagung vom 2.-4. JSnner 1935. 173 str. nevez. 30 din. — Landjugend und Seelsorge. Referate der zvveiten Dorfseelsorgervvoche vom 6,—10. August 1934 in Hubertendorf N. 0. 58 str. nevez. 20 din. — Heiliges Priestertum. Referate der zvveiten Wiener Seelsorger-Tagung 27,—30. Dezember 1932, 71 str. nevez. 37 din. — Alger-m i s s e n , Freidenkertum Arbelterschait und Seelsorge. 79 str. nevez. 21 din. — Engelhart, Neue Wege der Seelsorge im Ringen um die Grosstadt. 127 str. nevez. 47 din. — F e 1 b e r , Ein Jahr Dorfpredigt. Erkenntnisse und Versuchc eines Gebirgspfarrers. 195 str. nevez. 50 din. _ G e 11 e r , D.'e Krankenseo'sorge in der Plarrei. 16 str. nevez. 7 din. — Krapf, Fremdenverkehr und Stelsorge. 93 str. nevez. 26 din. O Potovanje dr. Schachta po jugovzhodni Evropi v nemški tuči stopila v zadnjih letih v tesnejše stike z jugovzhodom, s čimer je Nemčija znatno pripomogla k omiljenju krize v jugovzhodni Evropi. Države iz tega dela dobavljajo Nemčiji v velikem obsegu industrijske surovine in živila. Nobena druga država v Evropi, razen Nemčije, ne more sprejeti produktov jugovzhoda, ker vse druge velike industrijske države v Evropi krijejo svoj" potrebo po kmetijskih produktih in surovinah, predvsem v deželah svojih imperijev. Dosedanja prodaja iz jugovzhodnih držav v Nemčijo se bo zvišala vsled preorientacije od pridelovanja žita na pridelovanje raznih industrijskih jugovzhodnih držav je, da Eden izmed spremljevalcev dr. Schachta na njegovem potovanju po balkanskih prestolnicah, llermann Reinhardt, je napisal v reviji »Deutsche Volksvvirt« članek, ki je nekakšna bilanca tega potovanja. V sledečem podaja glavne misli tega članka. Gospodarska politika Nemčije ne zasleduje na jugovzhodu Evrope nikakšnih ciljev, ki ne bi bili čisto gospodarski. Najvišja smernica vseh gospodarskih ukrepov je zavarovanje in izboljšanje eksistenčnih pogojev nemškega naroda. Ta cilj ni proti interesom drugih narodov, ampak vsebuje kot etični zahtevek spoštovanje za njihove življenjske potrebe. Nemčija dobro ve, da njena dobrobit zavisi od tega, da tudi njenemu trgovskemu partnerju dobro gre. Vojna in gospodarsko nesmiselne mirovne pogodbe so uničile cvetoče svetovno gospodarstvo in ovirajo, da bi gospodarsko življenje rastlin. V interesu d v i- Pelikan gnejo svoje zemeljske zaklade. Surovine, ki jih bodo pridobili, bodo služile deloma za prodajo, deloma pa za zgraditev domače industrije, ki se mora ravnati po obrambnopolitičnih vidikih. Nemčija je pri- Slovenke perejo z najbolj trdo vodo v državi. Zato rabijo naše gospodinje posebno milo terpeniinovo milo posebno sa pranje v trdi vodi teklo v dotedanjem toku, vsled česar sliči zajezeni reki brez trdnih bregov, kjer voda po nepotrebnem ali pa celo v škodo odteka. Poizkusi, da bi se gospodarska kriza omilila potom obsežnih mednarodnih dogovorov, niso uspeli. Posamezne države si morajo same kovati svojo gospodarsko usodo in se z lastnimi sredstvi prilagoditi novim prilikam. K temu spada predvsem razumevanje za to, da morajo v sedanji krizi življenjske potrebe naroda imeti prednost pred interesi inozemskega kapitala. Nemčija je napravila odločilen korak na poti k sodobni gospodarski orientaciji s takozvanim »novim načrtom«. Zunanja trgovska politika se po tem načrtu ravna po načelu, samo toliko kupovati v inozemstvu, kolikor more Nemčija plačati s svojim eksportom, in po možnosti samo v tisto blago, ki je v gospodarstvu potrebno. V sedanjih razmerah more Nemčija kupovati samo v tistih državah, ki dobavljajo blago, ki ga nemško gospodarstvo potrebuje in, ki morejo za protivrednost teh dobav prevzeti nemške industrijske izdelke. Vsled tega je razumljivo, da je nemška zunanja trgovina Izvoz vina v Nemčijo m in Čehoslovaško V okviru kontingenta za izvoz 200 vagonov vina v Češkoslovaško, ki smo ga dobili v februarju t. I., je Zavod za pospeševanje zunanje trgovine izdal dosedaj uverenja za izvoz 79 vagonov. Izvoz-tega vina je premiran in so premije večje za kvalitetna vina. Do sedaj smo v Češkoslovaško izvozili v svobodni trgovini letno 50—60 vagonov vina. Ko smo dobili kontingent od 200 vagonov, se je prijavilo zavodu okrog 500 interesentov. Kmalu bo izkoriščenih 100 vagonov, kar je polovico 'kontingenta. Iz Srbije same sta prodana dva vagona, prijavljenih je 12. Največ je bilo prodanih dalmatinskih vin, potem pa slovenskih. Sezona za uvoz vina se začne v Čehoslovaški meseca avgusta in traja do konca leta. Ko smo mi dobili kontingent, je bil čehoslovaški trg že na^ sičen. 2e pred sankcijami z Italijo so bile kleti polne, vino jc bilo uvoženo iz Francije io Madžarske na podlagi kompenzacij, uvažalo se je preko Romunije tudi grško vino. Obstoja upanje, da bo šlo v Čehoslovaško sedaj več našega vina, ko nastopi sezona. Če se privatna inicijativa ne bo izkazala, se mierodajni faktorji bavijo z načrtom, da bi se uvozilo v Čehoslovaško še okrog 100 vagonov vina in se bi šele tam prodaialo. Težava pa je v tem, ker bi bilo treba plačati uvozno carino, ki znaša Kč 2.10 za liter Cene se sedaj gibljejo med Kč 3.80—5.20 za liter, ocarinjeno f'ko Praga, in po teh cenah sc vino prodaja. Uverenje za izvoz izdaja Zavod za pospeševanje zunanje trgovine. Čehoslovaški kupec mora dostaviti carinsko boleto ekspozituri zavoda v Pragi in ta daje pravico na premijo, ki jc za 25% večja za kvalitetna vina kot pa za komcrcijetna. Zavod za zunanjo trgovino je že opozoril n- pravljena pomagati s tem, da dobavi na kredit stroje in naprave in sprejme v plačilo rude in kovine, i Predpogojo za povečanje nakupa pa je za Neni-čijo, tla jugovzhodne države kupujejo v odgovarjajočem obsegu nemške' industrijske izdelke, ker je nemški izvoz edino sredstvo, da se plača uvoz. Tu-j di obstoječa klirinška dobroimteja jugovzhodnih držav proti Nemčiji je mogoče likvidirati edino z nakupom nemškega blaga. Kljub pomanjkanju kapitala je uravtiovešenje blagovnega prometa z večjimi nakupi v Nemčiji mogoče, v kolikor se bo Nemčija primerno vpoštevala pri vseh vrstah javnih dobav. Bilo bi nerazumljivo, če bi Nemčija in jugovzhodne države pustile neizkoriščene ugodne predpogoje za ozko gospodarsko sodelovanje. Kljub temu gotov del nizozemskega tiska šleje Nemčiji v zlo njeno aktivno gospodarsko politiko proti jugovzhodu, ker se boji, da bi Nemčija mogla s povečanjem blagovnega prometa pridobiti nova prijateljstva. Na to pa je pravilno odgovoril že sam dr. Schacht v izjavi časnikarjem v Bukarešti, ko je dejal. da morejo vse države sklenitev novih prijateljstev le pozdraviti. teresente, da ie treba vsako pošiiljko v okviru kontingenta čimprej oc ar riniti, ker le ocarinjeno blago daje pravico na izvozno premijo. Cilj jc, da sc čim več vina uvozi na čehoslovaški carinski teritorij preje, nego se ukinejo sankcije, ker je kontingent 200 vagonov izreden in velja dokler trajajo sankcije. Pričakuje se sicer, da bo kontingent ostal v veljavi tudi po ukinitvi sankcij. V nasprotnem slučaju se bo morji o uvažati v Čehoslovaško še 15 dni po ukinjenih sankcijah, to je do koinca t. m V Nemčijo moremo izvoziti na podlagi zagrebškega sporazuma 60 vagonov vina, kar jc določeno na bazi inašega izvoza v 1. 1935. V poštev prihajajo samo industrijska vina, za produkcijo kisa in za rezanje vin. Vina, iz katerih se dela konjak, ne prihajajo v poštev za izvoz v Nemčijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je dosegel, da jc Nemčija priznala za vino certifikate naših enoiloških postaj. Seveda se bodo morale le pri izdaji certifikatov prilagoditi nemškim predpisom. Kaj bo nudil „V. Mariborski teden" 1. Letošnji »V. Mariborski teden« bo predvsem svečan in pester, ker bo to jubilejna prireditev, ki ji bo pokrovitelj Nj.K. Vis. kraljevič Andrej. Vršil se bo od.l. do 9. avgusta. 2. Nudil bo popolno sliko gospodarskega in kulturnega življenja našega severnega ozemlja. 3. Številne in zanimive razstave, ki bodo prikazale bistvo našega severnega življa, pa tudi mnogo zabavnega, za kar bodo poskrbele najrazličnejše atrakcije, ki bodo Mariboru popolnoma nove. 4. Popolno industrijsko in gospodarsko obi-ležje, ki ga bosta pokazali splošna industrija in tekstilna razstava. 5. Zanimivo in pestro obrtno revijo, s katero : so bodo naši vrli obrtniki uveljavili kot povsod priznani in odlični strokovnjaki. 6. Veliko tujskoprometno razstavo s številnimi krasnimi motivi solnčnih Slovenskih goric, zelenega Pohorja in idiličnega Mariborskega otoka. 7. Žensko obrt. Žena bo obiskovalcem prikazala svoje udejstvovanje v gospodinjstvu in obrti, ki je uspešno in koristno. 8. Pestro spominsko razstavo slik odličnega že pokojnega slovenskega umetnika profesorja Gvajca in krasno razstavo slik na steklo in keramiko. 9. Modno revijo, ki jo že nestrpno pričakuje zlasti naš ženski svet, saj pa bo tudi zelo zanimiva in zabavna, ker bodo modo razkazovale lepe manekenke, za razvedrilo pa bo skrbel confe-rencier gledališki igralec g. Harastovič. 10. Veliko gasilsko razstavo in gasilski kongres združen s proslavo 65-letnice. It. Mnoge športne prireditve in kongrese. 12. Zanimivo razstavo protiplinske obrambe in obrambe proti napadom iz zraka. 13. Vinsko razstavo s poskušnjo, ki bo še bolj utrdila sloves naših svetovnih znanih vin, slovenskih vinogradnikov. 14. Filatelistično razstavo, združeno z borzo znamk, kar bo vsekakor velika atrakcija letošnjega »Mariborskega tedna«. 15. 50% popust po naših domačih železnicah in znaten popust na zračnih progah Aeroputa ter na parnikih. Izvoz goveje živine v Nemčijo. Nemčija nam je odobrila za uvoz govoje živine posebne kontingente. Sedaj je bil poslan prvi transport za po-izkušnjo od 1000 glav živine. Cene so 5.50—7.5o j Din fko Bodenbach, kar bi odgovarjalo tukajšnjim cenam od 3.50—6.— Din za 1 kg. Cene sicer niso visoke, vendar so sprejemljive. Ker je sedaj povpraševanje za govejo živino naraslo, bomo mogli, če preizkušnja dobro izpade, dober del našega viška izvoziti v Nemčijo. Zvečer pred $ef)to pa namakajte j (Radost peric Mizarski strokovni tečaj za kalkulacijo. Zavod za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI v Ljubljani prireja za mizarske mojstre in pomočnike mizarski strokovni tečaj za kalkulacijo, ki ga voii prof. Janko Lenarčič. Tečaj se je začel dne 5. julija 1.1. in bo trajal do 6. septembra 1.1. in se bo vršil vsako nedeljo od 8.—12. dopoldne. Kdor se j želi naknadno še prijaviti za obisk tečaja, naj se | javi v nedeljo dne 12. julija 1.1. pri vodji tečaja ' na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, Aškerčeva cesta (vhod čez dvorišče). 25 milijonov brezobrestnega kredita sadilcent tobaka. Uprava državnih monopolov je sklenila, da bo letos dala sadilceni tobaka brezobrestno posojilo že prej kot prejšnja leta. Skupno je določenih za brezobrestno posojilo 25 milijonov dinarjev, ki ga bodo sadilci tobaka vrnili ob priliki odkupa j tobaka. Cene pšenice in zahteve minske industrije. Na konferenci zastopnikov »Prizada« in zastopnikov mlinske industrije, ki se je vršila 6. t. m., so se razpravljala vsa vprašanja, ki so v zvezi z vnov-čenjem letošnje žetve. Ker bo po mnenju zastopnikov mlinske industrije letošnja žetev boljša kol lansko leto, so izrazili zahtevo, da bi bilo treba začetne cene določiti nekaj nižje kot so bile lansko leto, ko je ta cena bila določena bazo Tisa na 126 Din za 100 kg. Kar pa se tiče intervencije, so izrazili zastopniki mlinske industrije mišljenje, da bi bilo treba ostati pri lanskoletnem sistemu, to je, določiti cene za daljšo dobo. Na ta način bi se omogočil mlinom močnejši nakup v prvih mesecih po žetvi. Če bi pa se uveljavil drugi sistem spremenljivih cen, ki pa prišli do ne-sigurnosti, kupci bi bili rezervirani in prišlo bi do padanja cen. Izborna letina sliv. Pričakuje se, da bo letošnja letina sliv tako glede' kvalitete kakor tudi glede kvantitete odlična in najbolja od vseh po 1. 1927. Dočim je povprečna produkcija zadnja leta bila pod milijon ton, računajo, da bo letos znašala 650—750.000 ton. Od te produkcije se bo izvozilo predvidoma 3000 vagonov svežih sliv. Več najbrže ne bo mogoče izvoziti, ker so tudi v Nemčiji in Češkoslovaški slive dobro obrodile. Suhih sliv pa izgleda, da se bo moglo plasirati le kakšnih 40G0— 4500 vagonov, tako da bi precejšnja množina ostala za žganje. Znižanje diskonta v Holandiji. Holandska banka je sedaj ponovno znižala diskont od 3'A na 3%. Od 25. junija, ko je bil znižan od 4Vi na 4%, je to že drugo znižanje. Podržavljenje cest v Angliji, Prometni minister je v dolnji zbornici napovedal podržavljenje glavnih cest v Angliji, Škotski in Walesu. Cestno omrežje, ki prihaja v poštev, ima dolžino 7000 km. V jeseni bo predložen tozadeven zakon in bo državna kontrola stopila potem predvidoma 1. aprila 1937 v veljavo. Razlogi za to podržavljenje so predvsem v obrambni politiki države, ki zahteva Tovarna kurtullto UNION |)i S P in •'/il^ilitde \ A O oaernejšimi stroji nzrodnih sirovin. ION K A K A O o Utrnilo N I O N KAKAO. enotno upravo glavnih prometnih žil. Sklep angleške vlade je toliko važnejši z ozirom na velika cestna dela v Nemčiji, Franciji in Italiji. V bodoče bo izboljšanje važnih cest in gradba novih zadeva države in ne več lokalnih oblasti, kot je to bilo dosedaj. Vsled tega bo nosila v bodoče stroške za vzdrževanje teh cest država in občine. Borza Denar 7. julija 1036. Devizni tečaji so ostali neizpronieiijeni razen Londona, ki se je malo dvignil, ter Prage, ki se ie tudi dvignila. V privanem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi nadalje popustil na 8.77 do 8.87 ravno tako na zagrebški na 8.75-8.85 (8.80). na belgrajski pa se je dvignil na 8.7.")- 8.85. (irski boni so popustili na zagrebški borzi na 27.40- 28.10 (27.75), v Belgradu pa na 28.12— 28.82. Angleški funt jr noliral na ljubljanski borzi 240 lil, na zagrebški jo popustil na 237.05 -238.65 (287.85) na belgrajski pa na 230.91- 238.51. Nemški čeki so v Ljubljani malenkostno popustili na 13.80- 11. isto tako na zagrebški borzi na 13.725-13.925 (13.825), za sredo julija so i.olirali 3.89 13.89 (13.79). za sredo avgusta pa 13.55 do 13.75 (13.65), na belgrajski borzi pa so popustile na 13.7041—13.9041. Italijanske klirinške nakaznice so v Belgradu nottrale 320—320. Ljubljanski denarni zavodi so danes plačevali italijanske lire (valulo) po 2.97 3, ameriške dolarje pa po 47—17.20. Ljubljana. — Tečaji s p r i m o m. Amsterdam, 100 hol. gohl. . . . 2904.58—'979 18 Berlin, 100 mark ......1752 77- 17(10.05 Bruselj, KM) belg...... 731.90- 7:t9 9(> Curih, 100 frankov..... 1424.22__1131.29 London, 1 funt.......217.01— 2197)0 Ne\vyork, 100 dolarjev .... 431L81 1348j:i Pariz, 100 frankov...... 288.32 - 28970 Praga, 1«) kron...... 1807(1 18L80 Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1,447.821 Din. Curili. Belgrad 7. Pariz 20.2425, London 15.325, Newyork 305.25, Bruselj 51.05, Mila* '21.10, Madrid 41.95, Anistredani 208.05. Berlin 123.20, Dunaj 58. Storkholin 79, Oslo 77, Kopenhagen 08.40. Praga 12.70, Varšava 57.70, Budimpešta 00.50. Atene 2.90, Carigrad 2.15, Bukarešta 2.50, Helsingfore 0.7ll| Buenps-Aires 0.825 Vrednostni papirji Ljubljana: 7?» investicijsko posojilo Kil KI, agrarji -17—18, vojna škoda proinplna 30'! 305, begluške obveznice 07.50 08.50, 8% Blerovo posojilo 82.50—83,60, 1% Blerovo posojilo 73—74, 7",; posojilo Drž. hip. banke 86— 88. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 83 den., agrarji 48 den., vojna škodff prompt-na 365—307 (367), 7% stal), posojilo 81.50 8'i, dnini, agrarji (i(i den., begluške obveznico 08.50 denar, 8% Blerovo posojilo 82—83, 7% Blerovo posojilo 74—74.50, 7',',; posojilo Drž. hip. banke 81 den. — Delnico: Priv. agrarna banka 232 do 234, Trboveljska 135—110, lsis 10 den., Sererana, Osi jek 120—135. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 83-8-1, agrarji 48.50- 10, 7% slab. pos. 82— 84 (83—84), begi. obv. 09.75—70 (09.75), 8% lile-pos. 83.50—85, 7% Bler. pos. " ' " — ' Narodna banka 6240—6270, 232.50—233.75. 74.25 70 Delnice: riv. agrarna banki' Žitni trp neizprem. T Snmbor. Radi praznika borza ni poslovala. Novi Sad. Vse neizprem. Tendenca neizprem. Promet srednji. Pridobivajte novih naročnikovi Kulturni obzornik Poljski zadružniki v Jugoslaviji 1. Varšavski »Fond narodne kulture« izdaja posebno knjižnico. »Biblioteko del iz socialne ekonomije vaškega gospodarstva«, kar bi mi rekli krajše iz narodnega gospodarstva. V tej zbirki izhaja posebno delo z naslovom »Veda o agrarnem socialnem gospodarstvu slovanskih narodov«, kjer je v četrtem sešitku prvega zvezka napisal doc. dr. Anioni Ž a b k o - P o po w i c z pregled tega znanstva v Jugoslaviji. — Svojo razpravo je razdelil na tri dele: v prvem opisuje razvoj in stanje narodno gospodarske vede na ozemlju Srbov in Hrvatov pred vojno, v drugem pa njen razvoj po svetovni vojni do današnjega časa. Tretji del pa je posvečen slovenskemu narodnogospodarskemu slovstvu. In la nas zanima. Pisatelj dobro pozna po slovenskih virih (zlasti |>o Erjavcu) zgodovinski razvoj Slovencev ter njihov sedanji politični položaj. Dobro je poudaril v loj znanstveni knjigi našo narodno tragedijo, ko je okoli 400.000 Slovencev ostalo pod Italijani ter 80.000 pod Nemci in Ogri, kar nam dobro de, da se v inozemski knjigi ni šlo molče preko tega, zlasti še pri narodu, ki je z omenjenimi državami v največjem prijateljstvu. Z vsem priznanjem je podčrtano delo slovenskih duhovnikov na zadružnem polju ( program zadružnega dela slavi veliko triumfe v veliki meri radi požrtvovalnega dela duhovništva«), delo dr. Kreka in dr. Korošca. Omenja se tudi majska deklaracija in nastop škofa Jegliča. Vidi ee, da je knjiga pisana po slovenskih virih. Nato razbira posamezne knjige, ki predstavljajo slovensko liarodno-gospodarsko slovstvo. Začne pri Krekovih »Črnih bukvah«, o katerih pravi, da pomenijo najdragocenejši donesek k predmetu, ki ga zanima. Omenja članke v »Času«, knjige d*r. Ušeničnika, zgodovinske razprave dr. Kosa, Kas-preta, Prepeluha, Grudna, Lončarja, Vošnjaka, Orožna, Potočnika, Rutarja, ki so -v svojih knjigah razpravljali tudi o položaju kmetov v raznih dobah. Njihovo delo pomeni donesek te vede v slovenski književnosti pred vojno. Za vojno dobo imenuje Brezigarja, po vojni pa brošure Fr. Erjavca o kmečkem vprašanju, ki jo imenuje »dragoceno drlo, — kompendium narodno gospodarskih vprašanj slovenske vasi«. Nc pozablja nobene nove knjižice ali brošure. Posebej sc ozira na povojno delo dr. Ušeničnika, zlasti pa prof. Go-sarja, .odličnega sodobnega slovenskega ekonomista', ler prof. Vebra (agrarizem). A. Prepeluha smatra za »prvega (načelnega) ekonomista, ki piše pod vplivom Hudičevih idej«. Nato se dotika del K. Uratnika, Šarabona, Meiika in M.'kosa ter njihovih učencev Blaznika in Vatovca, Fr. Ko-vačiča, Štiblerja, Jovana, A. Kralja, Spiller-Muysa ler časopise Narodni gospodar« in »Čas« ter knjigo Slovenci v desetletju«. To literaturo razbira dr. Žabko-Popowicz ter jo označuje po smislu in vrednosti večinoma po deskriptivni metodi. Na koncu doda vsem tem knjigam, ki jih omenja v tekstu, natančen slovenski naslov (v poljski pisavi), kar je velikega praktičnega pomena. Knjiga ima namen samo pregledati literaturo o narodnem gospodarstvu v Jugoslaviji, ter podali pregled materi jala; globlje so avtor ni spustil, ter ne podaja niknke izčrpnejše kritike. Materija! pa, ki ga je pregledal, je ogromen, saj je dodobrega obdelana vsa tovrstna jugoslovanska literatura na razmeroma uutlo straneh (104). Gospodu doc. dr. 2abku-Popo\viczu moralno biti za tako naklonjenost zelo | hvaležni ler njegov pregled narodnogospodarskega 1 slovstva smatrati za veliko delo na medsebojnem kulturnem zbližanju med Jugoslavijo in Poljsko. 2. Poljsko zadružno glasilo Skupnost dela« (Spolnota pracy) je posvetilo posebno številko (nr. 8, 1930) jugoslovanskim zadružnikom pod geslom -Spoznaj Jugoslavijo (Poznaj Jugoslavije:). V njej so spomini na izlet, ki so ga lan-# sko leto napravili v Jugoslavijo in bili tudi v naši Ljubljani ter se spoznali z našimi zadružniki. Obenem pa prinaša mal pogled v zgodovino Jugoslavije in nje kulturo. Članki so sledeči: W. Per-kott opiše zgodovino jugoslovanske dežele pred svetovno vojno:, začenši s Slovenijo; nato sledi prevod pesmi : Smrt mnjke Jugoviča" (Kozlovvski), lor dr. Uosponda pregled Predvojne jugoslovanske književnosti (do Cankarja), kjer v sliki zastopata Slovence Trubar in Prešeren. Gluck" je napisal »Zedinjenje Jugoslavijo •. Poseben članek je posvečen političnemu ustroju Jugoslavije, poseben tudi »Krajem in ljudem (II. Siennicka), kjer so slike z Bleda, Triglava ter našega planinskega pastirja, prav tistega, ki smo ga v nedeljo občudovali v .št. Vidu! W. Novako\vski je napisal članek Poljsko-jugoslpvanske gospodarsko zveze . II. Siennicka pa Jugoslovansko umetnost , to je 1. muzi ko, kjer se imenuje od Slovencev škof Slatkonja, filharmonija (ena prvih v Evropi), opera »Belin«, Jenko. Foerster, p. Hugolin Satlner, Viktor Parma, Sire (?), ter poudarja velik nivo glasbenih prireditev; na kar sledi 2. slikarstvo, kjer pa Slovenci nismo imenovani, ter 3. kiparstvo, ki govori samo o Mešlrovi-ču. Doc. dr. Goliibek pa je napisal poseben članek o »slovenski povojni književnosti . začenši od moderne četverice do Kozaka. Podoben pregled je isti napisal že preje za veliko Svetovno književ-| nost , ki jo izdaja dr. St. Lam (Warszawa 1933. 1 zv. IV. sir. 653—602). Srbsko hrvatsko moderno pa opisuje dr. Papierkovvski, bivši lektor v Belgradu. Anioni Boguslavvski podnje pregled poij-skih prevodov jugoslovanskih dol;:, mod katerimi se omenja od Slovencev samo Cankar (gospe lile Mole v Jugosl. biblioteki). Z. 1'eszko piše o Polj-sko-jugoslovanskem društvu v Varšavi. — To bi bi) splošno kulturni del, posvečen spoznavanju Jugoslavije in njenih krajev, zgodovine in umetnosti. Med temi članki pa so pomešani tudi prevodi raznih pesmi, tako 1'reradoviča, narodni' pesmi, Galovfčii, Benošiča, od slovenskih avtorjev pa Valentina Vodnika Slovenski in nemški konj', ter A. Aškerca Trije popotniki (str. 23), oba prevoda Br. Grabovvskega) vzeta iz Kollodzi-c jezika). Po leni glavnem delu slede izjave raznih vodilnih zadružnikov, na prvem mestu ministra dr. Korošca, glavnega predsednika Zadružne organizacijo v Jugoslaviji v hrvatskem iu poljskem jeziku; ing. Varga o očrtu zgodovine jugosl. za-drugarstva; dr. Basaja o kreditnih zadrugah pri nas; O. Zivaniča o nabavijalnih zadrugah'; M. Štiblerja o nabavljalnih zadrugah državnih nameščencev:; Vičiča o industrijskih zadrugah . ki so na prvem mostu v Sloveniji; dr. .levremovlea o obrtnih zadrugah«; dr. Prohaske o zadrugah zdravja . številko pa zaključuje ing. T. Zakrzevv škrga dnevnik z našega potovanja , kjer opisuje s toplimi besedami tudi Ljubljano, Bjed in Bohinj, kamor smo Slovenci popeljali svoje goste. In kol vidimo, so se nam poljski zadružniki s lako bogato številko njihovega glasila lepo oddolžili za gostoljubje. V tem primeru vidimo, kako laki izleti morejo plodno vplivati na spoznavanje medsebojnih vrednot. Poljski zadružniki so naredili svoje: bilo bi zdaj na mestu ,da tudi našo zadružne revije skušajo doseči bližnji dotik m jMiljulro zadružno pa tudi" splošno kulturo. ' Id Solnčni žarki mesto premoga! Po dolgoletnih poskusih je ameriški fizik dr. Charles D' Ahbod te dni javnost obvestil o važni iznajdbi, katera bo prav gotovo zaslovela po vsem svetu. Povabil je večjo družbo učenjakov, katerim je pokazal in razložil nov parni stroj, katerega pa ne bodo kurili s premogom, ampak s eolncnimi žarki. Parabolično ogledalo bo lovilo solnčne žarke, jih zbiralo na žarišču, katero bo obrnjeno na parni kotel. Na vzgledu je dr. Abbod pokazal, da se na žarišču zbere od solnčnih žarkov toliko vročine, da ta lahko raztopi kovinske plošče. Zamisel ameriškega fizika ni nova. Ze pred 2000 leti je matematik Heron dejal, da bo mogoče s 6olnčno silo dvigniti vodo. Toda v tedanjih časih kaj takega še niso mogli izvesti. V 17. stoletju je sloveči fizik Salomon de Claus v svojih znamenitih spisih obravnaval ravno ta vprašanja. Med drugim nekje omenja načrt vodometa, katerega bi gonila solnčna svetloba. Solnčni žarki bi razgreli zrak, kateri bi izpodrival vodo iz zbiralnih poeod ter jo potiskal skozi cevi v odprtine, odkoder bi jo brizgal v zrak. Toda tudi tega načrta nihče ni izvedel. Anekdota nam poroča o Napoleonovem srečanju s prvim parnikom. Manj znano pa je, da se ie Napoleon ukvarjal tudi z mislijo, kako bi se dal izdelati stroj, ki bi ga gonilo solnce. Na njegovo pobudo je francoski tehnik Mauchot naredil aparat, kateri je res s pomočjo solnčnih žarkov pretakal vodo. Njegova izvedba je bila pa tako nepopolna, da je bila kmalu pozabljena. V 19. stoletju je iznajditelj inž. Ericson zgradil 10 strojev, kateri so vzbudili splošno pozornost. Postavil jih je ob ravniku, kjer imajo solnčni žarki največjo moč. Toda tudi to se ni obneslo. L. 1901. je zaslovela kalifornijska farma, v kateri so gojili noje. Imela je parabolično izdelan senčnik, ki je imel 11 metrov v premeru in je bil 5 metrov globok. Na eni strani je imel več ko 1700 malih ogledal. V žarišču vseh teh ogledal je stal 4 metre dolg parni kotel, v katerega je šlo kakega pol kubičnega metra vsebine. S pomočjo duhovito napravljene ure ee je senčnik s kotlom vred vedno obračal za solncem. Na ta način je solč-na toplota delala paro, katera je gonila stroj, ki je imel 15 konjskih sil. Ta stroj je lahko gonil eno črpalko, en dinamo za napolnjevanje akumulatorjev ter več ventilatorjev. Tudi ta načrt je izdelal zgoraj omenjeni Ericson. Dvanajst let pozneje je zaslovela nova iznajdba. Blizu Kaire je inženjer Shuman postavil 5 pa-raboličnih ogledal s skupno ploskovinol220 kv. mehov. Vsako ogledalo je odbijalo solnčne žarke na kotel, ki je bil izdelan v obliki cevi. Tudi ta naprava se je s pomočjo posebnega mehanizma obračala za solncem. Narejena pa je bila zato, da je dovajala vodo na bombaževa polja in jih namakala. Inž. Shumn je dal 6vojo iznajdbo v več deželah patentirati ter je v Londonu ustanovil posebno družbo, katera naj bi podpirala izdelovanje takih solnčnih strojev. Podobno se je udejstvoval tudi berlinski profesor dr. Marcuse. Izdelal je aparat dveh konjskih sil, ki je imel en kvadratni meter veliko lečo. Leča pa je bila votla in narejena iz stisnjenega stekla. Votli deli so bili napolnjeni s posebno tekočino, katera je odbijala solnčne žarke. Leča je odbijala solnčne žarke in jih dovajala na kotel, ki je stal v žarišču, kjer se je vsa toplota zbirala. Medtem, ko so imeli Ericsonovi in Sliumanovi stroji kake 3 do 5 stopinj učinkovitosti, eo jih Marcuzijevi imeli do 15 stopinj. V deželah, kjer je premog zelo drag, je te stroje mogoče gospodarsko izkoriščati, seveda le, če je solnce dovolj vroče. Vprašanje pa nastane, ali imajo ti solnčni stroji kako prihodnjost. V tem oziru je treba nekatere dežele takoj izločiti. Najprvo je treba izločiti Evropo, ker ima napram solncu zelo neugodno lego. Ostajajo še Avstralija, izvzemši njeno vzhodno obalo, del Severne in Južne Afrike, Azija med Arabijo in Sprednjo Indijo ter severno-zahodni del Južne Amerike in Kalifornija. Da pa bodo iznajditelji prastare zamisli in načrte še vedno študirali, se samo po sebi razume. Vedno bo ostala živa človekova želja, da bi izkoristil energijo, ki prihaja od solnca in ki pomeni 350 milijonov, konjskih sil. Prvi oddelki fašistične milice eo se vrnili iz Abesinije v Rim in defelirali pred Mussolinijem. Zgodba loterijske srečke V Mareeilleu živi bogat mož, ki pa je še pred kratkim bil reven kakor cerkvena miš. Piše se Hilaire Fenelon. Pred nekaj leti je imel v mestu malo trgovinico, v kateri je došlim tujcem prodajal spominke na orijent, n. pr. preproge itd., kar vse pa je seveda bilo narejeno na Francoskem ter ni nikoli videlo julrovih dežel.. Trgovina je nekaj časa precej dobro cvetela, ker je bilo tujcev vedno dovolj. Odkar pa se je po svetu začela kriza, so tujci začeli izostajati, kupčija je bila vedno šibkejša, dokler nekega dne Fenelonu njegovi upniki niso vsega prodali. Tako je gospod Fenelon ostal na cesti brez božjaka v žepu. Edino njegovo premoženje je bila stara listnica, katero je bil podedoval po svojem pokojnem očetu. V tej listnici pa je bila shranjena srečka državne loterije, katero mu je bil nekoč prodal knjigotržec Montrand, ki jo je dal za 50 frankov, ker takrat tudi on ni imel nobenega denarja. Fenelon je namreč nekoč temu knjigotržcu prodal več reči, katerih pa knjigotržec ni mogel plačati. Zato mu je ponudil v nakup tisto srečko, rekoč, da bo Feleon gotovo zadel, ker vsota številk njegovega števila znaša 29, torej toLiko, kolikor je Fenelon star. Pa tudi 20.000 frankov je Fenelon dolžan, zato bo ta številka gotovo zadela. Fenelon je knjigotržca sicer vrgel skozi vrata, njegovo srečko pa je vtaknil v zadnji predal očetove stare listnice. Ko pa je sedaj bil brez vsega, je odšel iz domovine v Ameriko, kjer je upal imeti več sreče. Dolga časa je delal kot pristaniški delavec v Oranu, nakar se je preselil v Abuam, kjer je dobil delo v nekem rudniku. Za mesto Marseille se pa ni več brigal, ker ga je jezilo, da ga je tamkaj tako polomil, poleg tega pa se je tudi sramoval povedati, kje je in kaj. Zato nihče ni vedel, kaj je sedaj z nekdanjim trgovcem Fenelonom. Zato Fenelon tudi ni mogel vedeti, kako ga sedaj znanci doma iščejo, zlasti pa nekdanji knjigotržec Montrand, kateri mu je nekoč prodal srečko št. 87.653 državne loterije. Ta srečka je namreč zadela, toda nihče ni dvignil dobitka. Montrand si je celo prizadeval z inserati po časopisih dobiti Fenelona in ga opozoriti na dobitek. Vse zaman. To je bilo leta 1934. Fenelon je čez nekaj časa nekoč kot razcapan delavec na trgu kupil eno kilo datljev. Branjevec mu jih je zavil v star časopisni papir. Ko je srečno pospravil kupljene datlje, je nato razgrnil časopisni papir ter začel prebirati »najnovejše« novice iz francoske domovine. Naenkrat pa je zapazil notico, ki se je tako silno tikala njega in njegove srečke. Kar prebledel jel Saj bi tudi vsakdo drugi prebledel, ko bi zvedel, da je zadel milijon frankov, pa je srečko prodal. Tudi Fenelon je namreč nekoč v stiski nekemu arabskemu starinarju prodal staro listnico svojega očeta, v kateri je bila tista srečka. To je bilo še v Oranu. Fenelon je naglo šel na pot v Oran, da bi poiskal tistega starinarja, ki mu je prodal listnico s srečko. Tega je res našel. Toda povedal Če hočete vedeti V Brooklynu, ki je seveda v Ameriki, so priredili tekmo, kdo bo požrl več sladoleda. Omagal je mlad fant, ki jc v eni uri pojedel "5 funte sladoleda ter seda j zato leži v bolnišnici. V nckern tokijskem vročem kopališču je detektiv v enem izmed kopalcev spoznal nevarnega vlomilca ter ga hotel kar tamkaj prijeti. Toda vlomilec je nag planil skozi okno na ulico in zbežal. Detektiv, ki je bil tudi samo v kopalni obleki, je planil za njim na cesto, po kateri sta oba nagea sredi velemestnih ulic dirkala cel kilometer daleč. je Fenelonu, da je listnico že davno prodal, ne da bi v njej našel tisto srečko. Sedaj je Fenelon cele tedne blodil po Oranu ter iskal listnico. Nazadnje so ga ze vsi ljudje imeli za bedaka. Ko je Fenelon nekega dne zašel v neko mornariško beznico, je zagledal gručo mornarjev, ki so imeli pred seboj na mizi njegovo tolikanj iskano listnico in so za njo kockali. Vsakdo 6i lahko misli, kako je bilo Fenelonu pri srcu, ko je to videl. Toda premagal se je in se približal mornarjem. Tedaj je mornar, ki je bila listnica njegova, pravkar nehal kockati in je dejal: »Jaz sem ze suh. Vi pa lahko še igrate.« V tem hipu se inu je približal Fenelon in mu dejal: »Vaša listnica se mi močno dopade. Brez dvoma je stara in zato precej vredna. Ce hočete, vam na njo posodim kakih 10 frankov.« — Toda mornar ga je zavrnil rekoš: »žvižgam na vaše posojilo. Rajši kockajva. Deset frankov za listnico!« In začela sta kockati. Bila je razburljiva igra. Fenelon je dolgo izgubljal. Nazadnje pa se je sreča obrnila in Fenelon je priigral nazaj ves denar, ki ga je bil izgubil, in listnico. Takoj je posegel v njen skrivni predalček in res našel v njem še srečko, katere ni našel nobeden izmed dosedanjih vmesnih lastnikov. Čez nekaj dni nato ee je Fenelon vrnil v Marseille, sicer ves raztrgan in razcapan, vendar pa v zavesti, da nosi s seboj milijonsko premoženje. Takoj je začel trgovino, katera pa mu sedaj prav dobro gre. 3SL©¥EME€e px0 stoletnici ilirsliega preporoda«. Opozoril je med drugim na dejstvo, da ima ta preporod svoje prave in najgloblje korenine prav v Zagorju, kjer so se rodili največji borci teh idej. Oni, dasi niso tedaj povsem uspeli, so vendar pripravili naše zedinjenje. Med kratko pavzo so oficijelni zastopniki odšli in v nadaljevanju je bil sprejet v podrobnosti društveni poslovnik, ki ga je predložil skupščini član glavnega odbora, novosadski ravnatelj Magara-ševič. Zatem je predaval prof. Hadži-Taškovič o izobrazbi učiteljev živih tujih jezikov. Predavatelj je na koncu pov/.el svoje misli v resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta in se tiče reorganizacije germanske in romanske skupine na naših univerzah, ki naj bi se končali z obveznim trimesečnim bivanjem v tujini, da si kandidati pridobe praktične vaje jezika. Ves čas je vladalo v dvorani nekako svečano razpoloženje in soglasnost, ki jo je društvo le red-kokrat v taki meri doživelo. (Dalje jutri.) Regulacija Dravinje Med številnimi rezini,f.,ki prestopajo bregove in napravljajo poljedelcem ogromno škodo, je prav posebno znana Dravinja. Na južnem obronku Pohorja pod Rogljo je izvir Dravinje, ki teče do Konjic v jugovzhodni smeri, nato pa do izliva v Dravo v severovzhodni smeri. Njena dolina je dolga 54 km. Po njej teče Dravinja v velikih vijugali in ker ima prav majhen padec, prestopa že ob srednje velikih povodnjih bregove. Zato uničuje obsežna zemljišča ob obeh bregovih, hkrati pa uničuje poljske pridelke. Takega sveta, ki ga ob povodnjih Dravinja poplavi, je okrog 4000 ha. Razumljivo je seveda, da je zato škoda, ki jo Dravinja napravlja, zelo velika in njena regulacija nadvse važen gospodarski faktor za prebivalstvo, ki živi v njeni dolini. Temeljita in popolna regulacija Dravinje, ki bi vsa obrežna zemljišča zavarovala pred vsakršno škodo, bi stala okrog 22,000.000 Din. Tako velikanskih sredstev za eno samo reko seveda zlepa ne bo na razpolago in zato banska uprava vsako leto regulira le tam, kjer je škoda največja:, Prj.t.ej regulaciji režejo večinoma najhujše ovinke, ki še najbolj zavirajo hiter odtek vode. Tako so bili doslej že izravnani veliki ovinki pri Vaseji, Stogovcih in Pristavi v ptujskem okraju. V konjiškem okraju pa sta bila zregulirana ovinka nad in pod Ločami. Tudi letos bo banska uprava nadaljevala z regulacijskimi deli in so delavci že začeli tako v konjiškem kakor tudi v ptujskem okraju. Za letos je za regulacijo Dravinje v ptujskem okraju prispevala banovina 25.000, v konjiškem okraju pa 80.000 Din. Podružnica „Napredka" v Ljubljani ustanovljena Ljubljana, 7. julija. Hrvati imajo močno in ugledno prosvetno društvo, zgrajeno na katoliški podlagi, »Napredak«, ki sii je v svojih začetkih, to je prod približno 55 leti dalo nalogo, da podpira im omo-gooujc izobrazbo hrvatske mladine. O idejah in delu tega društva smo pred mescccm dni obširno poročali. Zato se omejujemo le na naslednje kratko poročilo: V Ljubljani živi močna kolonija Hrvatov, ki so tu zaposleni v najbolj raznovrstnih poklicih, je pa tudi mnogo hrvatskih akademikov, ki študirajo na ljubljanski univerzi. Zato se je pokazala potreba, da sc v Ljubljani osnuje podružnica »Napredka«. Naša javnost je to namero v splošnem zelo ioplo pozdravila, razen onih krogov, ki se nazivljajo sicer naprednjake, ki pa. so v resnici nazadmjaki, kar ie pravilno poudaril na sinočnjem občnem zboru dr. Dečak iz Zagreba. Občni zbor je bil snoči v salonu hotela »Štrukelj« Udeležilo sc ga jc prav lepo število v Ljubljani stanujoči h Hrvatov ter nekaj Slovencev, zastopniki oblasti in pa zastopniki katoliškega dnevnega časopisja ter drugi prijatelji Hrvatov. Občni zbor je vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Har.azim, uradnik 'IPD, ki jc podal kratek zgodovinski pregled »Napredka« ter očrtal zasluge. Idejne smernice ljubljanske podružnico ic očrta! dr. Dečak, podpredsednik »Napredka«. Dr. Dečak ie naglašal, da se mora zlasti hrvatska mladina, posebno ona iz Bosne in Hercegovine, v Sloveniji najlažje naučiti, kako sc doseže prava izobrazba in kako je treba delati za narod; poudarit pa jc, da »Napredak« v Ljubljani ni nobeno hrvatsko bojno ali celo strankarsko društvo, kakor ntso slovenska društva v hrvatskih mestih. »Napredak« .111 slovenska društva v hrvatskih mestih so most za z bližani e Hrvatov in Slovencev. Tajnik zagrebške (glavne) podružnico gosp. Zrn c c jc naglašal, da »Napredak« stremi predvsem, da se nacionalna sloga Hrvatov poglobi tudi v kulturnem oziru. Dr. K a 11 a y Pa jc raz-tolmačil pravila. Izvoljen 10 bil nato soglasno odbor nove podružnice z uHarazimom na čelu, v odboru pa so zastopani vsi poklici, s katerimi se Hrvatje v Ljubljani bavijo Z občnega zbora jo najmlajša podružnica poslala pozdravni br/.o-jav glavni skupščini »Napredka«, lu ic prav tedni v Sarajevu. Ob zaključku občnega zbora so zbrani Hrvatje in njihovi slovenski prjale.lii zapeli hrvatsko himno »Lepa naša domovina« in slovensko »Naprej zastava Slavo« — K društvu jc dosedaj pristopilo žc 142 članov. Posilite naročnino! Družina »Končno vendar,« bo marsikdo rekel, ko bo prebral te-le vrstico in videl, da se jc ustanovilo tako potrebno društvo »Družina«. Pa je bil res že skrajni čas in nujna potreba, da se ustanovi društvo, ki naj zduiži družine s številnimi otroki zaradi zastopanja koristi takih družin napram državi in zakonodaji, napram državni upravi in javnosti sploh. Vse sc združuje in organizira za varstvo stanovskih in poklicnih interesov katerekoli vrsto. Stanovskih zbornic in poklicnih združenj imamo že nebroj. Družina sicer ni to, kar zaznamujemo s poklicem, le pa še neprimerno važnejša kot katerikoli poklic, ker je temeljna celica, iz katere izhaja in živi organizem celega naroda, in ker vsak človek izhaja iz družine in v ogromni večini primerov najbolj prirodno živi v družini. Vsi kulturni narodi priznavajo pomen družino za obstoj, moč in bodočnost naroda. Zato se pri kulturnih narodih vedno boilij uveljavlja stremljenje, da se v raznih zakonih javno bremena družinam s številnimi otroci čim bolj olajšajo in zmanjšajo. Kulturne državo poskušajo olajšati družinam s številnimi otroci vzreio iin vzgojo otrok tudi neposredno s podporami. Ker jc v današnjih razmerah zaradi posledic dolgotrajne gospodarske krize vzreja in vzgoia otrok šc posebno otežkočena, ic posredna pomoč države družinam z znižanjem javnih dajatev in enako neposredna pomoč z državnimi podporami toliko potirebnejša. Zaradi tega si je društvo »Družina« v pravilih postavilo nalogo, da varuje koristi družin s številnimi otroci m v to svrho vlaga prošnje, spomenice in opozorila na oblaslva, da prireja predavanja, predstave, tcču.c ii večere, d*i prireja zbirko itd. Član društva »Družina« lahko poslano vsaka poročena oseba, kj ima vsaj 5 otrok, .in jo sprejme odbor. Vse delo društva »Družina« služi torej nalogi, da zastopa koristi družni na vseli področjih državne zakonodajo tn državne upravo, in jim olajša na navedeni način vzrejo in vzgojo otrok Da bodo pa koraki društva pri zastopnju družinskih interesov tem uspešnejši, jc potrebno, da društvo zbere pod svojim okriljem čini večje število družili. Pristopajte torej k društvu kot člani! C in 1 več nas bo, tem več bo zaleglo naše delo. Cim več nas ho, tem močnejši bomo. Čim več nas bo, tem izdatnejša bo pomoč, ki jo bo društvo moglo nuditi družinam v vseli smereh in pri vseh nalogah, ki jih predvidevajo pravila. — Prosimo torej vse 0110, ki želo pristopiti, da se obračaio na društveno tajništvo: Ljubljana. Ivr-scva cesta I/, Vider Marija. Spoti Državno prvenstvo moštev v lahki atletiki Državno prvenstvo moštev, ki sc jc vršilo v dneh 30. in 31. junija 1936, jo dalo tc-lc rezultate: I. razred: 1. SK Železničar, Mar. 22,065 točk, 2 SK lliraja, Ljub I1),215.35, 3. ASK Prinionje, Ljub. 7,233.50, 4. ZASK, Zagreb, 58/.65, 5. IISK Goncordia, Z.gb. 4/4.35, 6. SK Maraton, Zgb. 412.85, '/. SAŠK, Sarajevo 407.10, 8. IIASK, Zgb. 364 55 točk. II. razred: 1. SSK Maraton, Mar. 9.82L30 točk, 2. SK Železničar, Mar 8.136, 3. SK Ilirija, Ljub. 2.734.60, 4. SK Korotan, Ljub. 873.40, 5. ASK Pri-morje, Ljub. 656.70, 6. HSK Coneordin, ZagTCb 5/4.20, 7. HAŠK, Zgb 429 točk. III. razred: SK Rapid, Mar. 5.248 točk, 2. SK Zeljezničar, Mar. 4.748, 3. SK Planina, Ljubljana 4.321.50, 4. SK Ilirija, Ljub. 3.965.85, 5. ASK Pri-morje, Ljub. 1.398.60, 6. 2GD Makabi, Zgb. 411.60, 7. HSK Cotncordia, Zgb. 336 točk. Vse za olimpijado Zadnjo nedeljo je bila revija naših športnih sil za predstoječe olimpijske igre. Lahkoatletinje so se borile v Zagrebu za prvenstvo Jugoslavijo ter so bile ob tej priliki izbrane štiri tekmovalke za Berlin in to: štefanini in Neferuvič (Hašk), Hofman ter Stunojevič (Jugoslavija, Belgrad). Doseženi so pa bili ti-le. rezultati: Tek na 80 111 čez zapreke: I. Štefanini 15.3. Kopje: t. Stunojevič 33.45. Tek na 200 m: 1. Ilofinan 28.1. Štafeta 4x100111: I. Hašk (Kalaj, Romanje, Neferovič, štefunini) 37.6. Tek na 800 111: 1. Veseli (Ilašk) 2.30.8. Kolesarji so se tudi pomerili, da se določi naša reprezentanca za Berlin. Kur It dirkačev se je kvalifi-ralo za finale, ki bo prihodnjo nedeljo. Zmagal je mladi Prosinek (Zagreb) v času 2.42.18. na drugem mestu pn je naš Gartner (Ljubljanica) s časom 2.30.48. Proga je merilu 100 km. Kajakaši so so borili za drž. prvenstvo na Bohinjskem jezeru in so dosegli v dvojkah to-le rezultate: I. Inž. Gnberšek—Snvuik (Ljubljana) 15.10: 2. Orar—Strihberger (Ljubljana) 39.30: 3. Printer —Lo\vy (Maraton) 64.33. , V enoj ki- je zmagal Dentschmann v času 62 mjti. Proga jc merilu 10.000 m. Za tem so bile izbirne tekmo za olimpijado, za katero se se kvalificirali naslednji tekmovalci: v enoj ki V i n cene, v rezervi pa so: Zidani, Dentschmann in Malaliovskv, v dvojki pa bosta nastopila gg. inž. Gaberšek in Savnik. Lahkoatleti ♦ so se pa v Varaždinu borili, kjer je bil prvi de! drž. prvenstvu Postavili so kar tri nove jugo-i slovanske rekorde. MiunojloviP. v oboje ročnem disku-m Proarami Radio Liublianai IV. razred: 1. SK Uupid, Mar. 5.203 točk, 2. ISSK Maribor., Mar. 4.851, 3. SK Železničar, Mar. 4.017. 4. SSK Maraton, Mar. 2.9401 5. SK Ilirija, Ljub. 1.813, 6. ASK Primorje, Ljub. 399, "/ 2GD Makabi, Zgb. 322, 8. IISK Goncordia. . Zagreb, 302 točke. Skupni vrstni red v vseh razredih: 1. SK Železničar, Mar. 38.966 točk, 2 SK Ilirija, Ljub. 27.728.80, 3. SSK Maraton, Maribor, 12.761, 4 SK Rapid, Mar. I0.45I, 5 ASK Primorje, Ljub. 9.687, 6. ISSK Maribor, Mar. 4 851, 7. SK Planina, Ljub. 4.231 50, H. HSK Goncordia, Ljub, 1.687 15, 9. SK Korotan, Ljubljana 873.40, 10. HAŠK, Zgb. 793.55, 11. ZGD Makabi, Zagreb, /33.60, 12. ZASK, Zagreb, 587.65, 13 SK Maraton, Zgb. 412.95, 14. SAŠK, Sarajevo, 40/.10 točk. Klubi se opozarjajo, da je zadnji rok za ponovno tekmovanje dne 12. julija 1. I »n sc po tem roku ne bo moglo vršiti prvenstvo moštev. Zveznega tajnika g. Frančiča je odlikoval romunski kralj Karol II. z medajlo za kulturne in športne zasluge. Zvezni zdravnik g. dr. Dolničar je izdal strokovno pisano knjigo »Športska masaža", katero vsem športnikom najtopleje priporočamo. Olimpijski šport št. 7 prinaša zelo zanimivo vsebino: Vane Ivanovič piše o olimpijskih pripravah v Angliji. Članek, ki karakterizira prilike v Angliji. Tehnični članek o razdobju brzine pri teku. Zelo koristne tabele za teke na 400, 800, 1500 m. Dr. Dolničar nadaljuje z masažo za plavalce. Česa se nadejajo Poljaki na olimpijadi - piše Grga Zlato-per. — Poleg teh člankov prinaša »Olimpijski šport« rezultate in slike s tekme Jugoslavija : čcškoslo-1 vaška in vseh važnejših tekem v inozemstvu in ; pri nas. Prav posebno opozarjamo čitatelje »Olimpij-. skega športa«, da naslednja, t. j. 8. številka ne i bo izšla začetkom avgusta, temveč v drugi polovici istega meseca kot olimpijska dvojna številka z izčrpnim poročilom in slikami posebnega dopisnika ter totoreporterja, ki gre v Berlin na olimpijado. Naročite to dvojno številko. Cena 10 din. Račun poštne hranilnice št. 38.716. Športni Ulnb tLuško* prirotll '.v nedeljo dne .'J., avgustu t. 1. svoj l\. športni dun 7, bogatim in .'/.animi-vtni sporedom, /u [Kvsel nitko-iknpnlee ]o zagotovljena v.nižuun kopalnimi v radiotornuilueiu kopališču. Prosimo sosedna društvu, da so 1111 našo prireditev blagohotno ozirajo. Umrl jc naš častni Č-Tan in ustanovitelj yasllsl KoiiiHrnu glasba -Jiv.tO 1'ostni glasba 21 ..30 1'ilialn 22.15 Plesna glnsba Iti m. Ifnri : 17.1.3 Vokalni in in»t>umonta.lnl koncert 20.111 SlinTo nični koncev! 22 Mrfato^Avii komedija Mrzenimp' Prnttn: 20.05 Ziihnvui koncert 20.50 Orgl* 21.T5 Koncert češko fil h ur u*»ni.|o 22,1.1 Ploščo Inrinvn. 10 j.cnc/o« skega oiperota ,Pus!«]ovS*.inu v firinzingu "u rln£'"o 2105 riioplnove -jkludbe 21.H5 \ Mo.da gmiibu 22.20 K" mornl orkoslcr 23 1'lmno pb>ščo \ *