GOSPODARSTVO
PETEK, 20. MARCA 1964
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Za 1225 milijonov dolarjev posojil Italiji
Posojila ameriških kreditnih zavodov, Mednarodnega sklada in emisijskih bank
Po načrtih ameriške
zunanje politike
Guverner emisijskega zavoda Banca d’Italia dr. Carli je na tajnih pogajanjih s predstavniki ameriške vlade izposloval veliko posojilo dobre milijarde dolarjev — kakor bomo videli gre pravzaprav za več posojil — da bi italijanska vlada s tem denarjem zavrla inflacijo in zavarovala vrednost lire.
Upravičeno naglašajo ministri, da so Američani s to krepko gesto izkazali pred vsem svetom zaupanje italijanski vladi in vsemu italijanskemu narodi in o-mogočili vladi, da se mirno loti dela za rešitev iz sedanje stiske. V resnici se ves problem, kakor koli naj bi bil gospodarsko in finančno-strokovno zapleten, da v glavnem le skrčiti na vprašanje zaupanja, in sicer tako z domače kakor tudi s tuje strani. Italijanski državljan se mora zopet prepričati, da se gospodarstvo giblje na trdnih tečajih, ki se ne dajo lahko o-majati; da so gospodarski zakoni neizprosni; da sam ne more nasproti skupnosti postavljati večjih osebnih zahtev (po zaslužku), kakor jih gospodarstvo v resnici zmore; da je denar nekaj, ne samo nekaj, temveč mnogo vreden in da ga ni mogoče kar tako brez posledic razmetavati.
Posojilo predstavlja na drugi strani močno jamstvo tudi za domači in tuji kapital. Očitno Amerika ne bo sedanje vladavine v Italiji prepustila lastni usodi v primeru še tako velike stiske in bo skušala z vsemi svojimi razpoložljivimi silami preprečiti prevrate v radikalnejše smeri. Domači kapital naj bi po ameriških računih zopet mirneje gledal v prihodnost gospodarskega in socialnega razvoja v Italiji ter se vrnil v Italijo, kolikor jo je zapustil. Hkrati je zanimivo, da je ameriška zunanja politika tako močno podprla vlado, čeprav so v njej socialisti. Očitno ni nikakor nasprotna nujno potrebnim gospodarskim in socialnim preosnovam, ki jih hočeta izvesti obe najmočnejši stranki na vladi, da bi prestregli pot na novo vstajajočim nazadnjaškim silam ter zagotovili deželi resnično demokracijo in širšim ljudskim plastem več besede v politiki in gospodarstvu.
Pri presojanju te najnovejše ameriške geste moramo upoštevati tudi geopolitični položaj I-talije kot ameriškega zaveznika sredi Sredozemlja, kjer se je v zadnjem času zopet vnelo trenje med velikimi državami zaradi ciprske krize; poleg vsega ima Amerika, oziroma NATO v Italiji svoja vojaška oporišča-Z mednarodnega političnega vidika je zanimiva ugotovitev pariškega tiska, da se je Italija v gospodarski stiski zatekla za pomoč prav k Ameriki, torej ne k Evropski gospodarski skupnosti, čeprav pravila Evropskega skupnega tržišča izrecno predvidevajo mzajemno pomoč«, ki naj jo EGS podeli svojim članicam, ako zaidejo v gospodarsko zadrego. Na zadnjem sestanku valutnega odbora pri EGS, ki je bil v Bruslju v četrtek in petek, torej tik pred objavo poročila o podelitvi a-meriškega posojila Italiji, ni predstavnik Italije niti obvestil svojih tovarišev o italijanskih pogajanjih v Washingtonu. Pariški listi se vsemu temu čudijo toliko bolj, ker Zahodna Nemčija «kar plava v devizah» in bi lahko brez težave pomagala Italiji, ako bi se ta obrnila na Evropsko gospodarsko skupnost. Italija se v svoji zunanji politiki očitno bolj opira na A-meriko kakor na EGS, v kateri igrata odločilno vlogo Francija — očitni nasprotnik ameriške zunanje politike — in Zahodna Nemčija.
Vrsta raznih posojil
Poleg posojila 1 milijarde dolarjev, ki so ga Združene ameriške države odobrile Italiji, si bo Italija od Mednarodnega denarnega sklada lahko izposodila še 225 milijonov dolarjev in tako izčrpala eno četrtino deleža pri tem skladu, ki ga bo Italija prejela v okviru tako imenovanega sporazuma «swap», sklenjenega med emisijskim zavodom Banca d’Italia na eni strani in ameriškim zakladnim ministrstvom in evropskimi emisijskimi bankami na drugi. Običajno se tako izposojen denar vrača v šestih mesecih. Vedno v okviru skupnega kredita 1 milijarde dolarjev bo ameriška državna banka Export-Import Bank podelila Italiji 200 milijonov; Italija lahko izkoristi vsak trenutek ta kredit, da s tem ojači svojo denarno rezervo. Nadalje bo ameriška Com-modity Credit Corporation^ ki j® pod nadzorstvom ameriške-Sa kmetijskega ministrstva, da-la. na voljo' Italiji kredit 250 bilijonov dolarjev za nakup a-neriških kmetijskih presežkov; to posojilo bo Italija vrnila A-hieriki v treh letih.
Italijanska vlada bo izposojeni denar uporabila predvsem, tako piše neki ameriški list, da odbije napad na liro, ki je bil
izvršen v zadnjem času na med narodnih borzah. Javnost se mora prepričati, da je varnost lire zagotovljena. Podoben kredit je prejela Kanada leta 1962, da bi odbila napad na kanadski dolar. Italija še vedno razpolaga z denarno rezervo okoli 2,5 milijarde dolarjev, vendar te rezerve usihajo zaradi primanjkljaja v plačilni bilanci. Meseca februarja so se rezerve znižale za 180 milijonov dolarjev.
mnenje
LONDONSKEGA TISKA
«The Times* poroča v zvezi z velikim mednarodnim posojilom 1 milijarde dolarjev Italiji, da je tečaj lire nasproti funtu šterlingu v soboto padel na 1.742 ‘A lire za funt šterling, vendar se je v ponedeljek dvignil na 1.740 Vi lire. Kakor hitro se je pokazalo, da emisijska banka ni posredovala, je tečaj lire zopet oslabel ter dosegel 1.747—49 lir za funt. Tečaj lire je popustil tudi nasproti dolarju. Podelitev mednarodnega posojila Italiji dokazuje, da deluje mednarodni valutni sporazum med zahodnimi država-
mi, ki ima namen preprečiti neupravičene špekulativne napade proti posameznim valutam ter zavarovati njihovo stalnost. Vprašanje je zdaj, piše «The Times«, ali bodo italijanske oblasti storile dovolj za obnovo gospodarskega ravnovesja- Do sedaj se je to premalo pokazalo. Izposoditi si denar v tujini predstavlja sijajno gesto, toda ta bi ne pomenila mnogo, ako bi ji ne sledili doma ukrepi za zadržanje močnega inflacijskega pritiska. Takšni inflacijski pojavi, kakor smo jih imeli tudi na Angleškem, zahtevajo vedno neprijetno prilagoditev. Težave so za sedanjo vlado toliko večje, ker ima v opoziciji komunistično stranko, a poleg tega je brezposelnost v Italiji še velika. List pripominja, da je kancler Er-hard gotovo imel v mislih Italijo, ko je v Hannovru pripomnil, govoreč o inflacijski nevarnosti, da obstaja ta v neki državi članici Evropske gospodarske skupnosti. Kakor je pred leti bilo konec nemškega gospodarskega čudeža, tako ni zdaj mogoče več govoriti niti o italijanskem gospodarskem čudežu-
Prve volilne praske na Angleškem
Z. Nemčija si utira pot v vzhodne države
Trgovinska predstavništva na Poljskem, v Romuniji, na Madžarskem in v Bolgariji - Sporazum z Bolgarijo
Volilne vedeževalke na Angleškem že topijo svinec m napovedujejo izid volitev, čeprav konservativna vlada še ni razpisala volitev. Kdo bo zmagal? Laburisti (delavska stranka) nastopajo pod Wilsonovim vodstvom zelo samozavestno, prepričani, da bodo po tolikih letih vladanja konservativcev končno zmagali. Med predsednikom Alec D. Homeom in Wilsonom je prišlo v parlamentu do prask, ko je Home zatrdil, da je Wilson izjavil, da bo bodoča vlada pod njegovim predsedstvom podredila angleško vojno mornarico Organizaciji združenih narodov. Na zahtevo VJilsona je Alec Home preklical to trditev
Med Jugoslavijo in Češkoslovaško
novo razdobje v gospodarskih odnosih
V zadnjem času se trgovin-1 znanstveno tehničnega sodelo-ska izmenjava pa tudi gospo-' vanja. Vse to ne bo samo v ko-
[Tudi lani živahna obmejna trgovina
darsko sodelovanje sploh med Jugoslavijo in češkoslovaško razvija ugodneje. Ni dvoma, da so tudi politične spremembe na Češkoslovaškem pripomogle k takšnemu razvoju, čeprav je proces destalinizacije, ki se je začel po 12. kongresu češkoslovaške komunistične stranke v decembru 1962, počasnejši kakor v drugih vzhodnih državah. K pospešitvi gospodarskega sodelovanja med obema državama so gotovo mnogo pripomogli tudi obiski vladnih predstavnikov z obeh strani, še posebno je bila ta naloga pospeševanja in utrjevanja gospodarskih stikov zaupana mešanemu jugoslovan-sko-češkoslovaškemu odboru za gospodarsko in znanstveno-teh-nično sodelovanje.
Te dni je bilo v Beogradu prvo zasedanje tega odbora, ip sicer je češkoslovaško odposlanstvo vodil podpredsednik vlade František Kr a j čir, jugoslovansko pa podpredsednik zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher. Ta je ob tej priložnosti podal daljše sporočilo o pomenu in razvoju gospodarskega sodelovanja med obema državama. Podpredsednik Kraigher je omenil, da je bilo med Češkoslovaško in Jugoslavijo podpisanih več meddržavnih pogodb, kakor so protokol o blagovni izmenjavi. sporazum o ustanovitvi mešanega odbora, konzularna konvencija in dokumenti o sodelovanju na področju zdravstva, kulture, pravne pomoči in na drugih toriščih. Te zveze so pomemben prispevek k medsebojnemu razumevanju, razširitvi medsebojnih odnosov in izmenjavi izkušenj o socialistični graditvi.
Medsebojni gospodarski odnosi so se poglobili. Podpredsednik Kraigher je navedel, da je lani vrednost trgovinske menjave med obema deželama presegla 80 milijonov dolarjev v obeh smereh, letos pa računajo, da se bo dvignila na kakih 100 milijonov dolarjev. Dane so torej možnosti za razširitev trgovinske izmenjave. Naloga me šanega odbora je prav ta, da še pospeši gospodarsko sodelovanje, ki ga je treba predvsem razširiti na torišču industrijskega sodelovanja, pa tudi sode lovanja planskih organov in bank, sodelovanja na področju financ, turizma in prevoza ter
rist gospodarskega sodelovanja med obema deželama, marveč tudi v korist hitrejšega razvijanja njunih gospodarstev in vključevanja v mednarodno delitev dela.
Podpredsednik Krajčir je naglasil, da pomeni to zasedanje mešanega odbora pravi začetek novega razdobja v gospodarskih odnosih med obema deželama. Opozoril je tudi na konkretne možnosti sodelovanja na področju proizvodnje zlasti v metalurgiji in kemični industriji, nadalje turizma, prometa, financ, ter skupnega nastopa na tretjih trgih in drugih področjih: to bo hkrati prispevalo k socialističnemu razvoju obeh de. žel in k miroljubnemu sožitju narodov na svetu.
Češkoslovaška trgovina z Zahodom
Lani je bila najboljši kupec Češkoslovaškega blaga Zvezna nemška republika (Zahodna Nemčija), ki je uvozila za 546 milijonov kron (482 mil. v letu 1962) češkoslovaških proizvodov. Velika Britanija je leta 1963 kupila za 362 milijonov kron (leta 1962 292 mil. kron) češkoslovaškega blaga, Italija za 268 mil. (234), Francija za 155 mil. (138), Nizozemska za 163 mil. (141), ter Belgija in Luksemburg za 99 mil. kron češkoslovaškega blaga (leta 1962 za 94 mil. kron).
Največ blaga je češkoslovaška uvozila iz Velike Britanije, in sicer za 601 mil. kron (37 odsto več kakor leta 1962). Zahodna Nemčija je češkoslovaški prodala za 335 milijonov kron blaga, Italija za 167 mil. kron, Nizozemska za 114 mil., Belgija in Luksemburg pa za 95 mil. kron.
ČSR na tujih sejmih
češkoslovaška se bo letos u-deležila naslednjih tujih sejmov v socialističnih državah: v Plovdivu septembra, v Poznanju junija, v Zagrebu septembra. sejma «Moda in svet« in mednarodnega sejma tehnike v Beogradu, mednarodnega lesnega sejma v Ljubljani (od 6. do 14. junija), kmetijskega sejma v Novem Sadu, razstave
(Nadaljevanje na 2. strani)
Tudi lani je bila obmejna trgovina (med italijanskim in jugoslovanskim obmejnim področjem) na Tržaškem in Gori škem zelo živahna. O tem pričajo tudi podrobni podatki o izmenjavi posameznih vrst blaga, ki jih hočemo objaviti danes. Tudi ob tej priložnosti je treba naglasiti, da v smislu obmejnih sporazumov med obema državama mora iti vsa ta trgovina skozi roke krajevnih podjetij, torej s te strani skozi roke tržaških in goriških podjetij, kar pomeni, da ustvarja trgovina med obmejnimi področji priložnost za zaslužek prav domačim podjetjem. Obmejna trgovina ne koristi torej samo samim proizvajalcem blaga na obmejnih področjih in globlje, temveč tudi trgovinskim podjetjem. Ni dvoma, da tako posredno prispeva h krajevnemu gospodarskemu razvoju.
Izmenjava med Trstom in jugoslovanskim obmejnim področjem
Na Tržaško je v obmejni trgovini lansko leto prispelo iz Jugoslavije za 4,524.457.387 lir blaga, s Tržaškega pa smo v Jugoslavijo izvozili za 3,504.853.786 lir blaga. Uvoz iz Jugoslavije je bil torej za 1,019.603.601 lir večji kakor izvoz.
Jugoslovani so v obmejni trgovini izvozili na Tržaško zlasti mnogo goveda, za zakol, in sicer za 725,5 milijona lir, nadalje svežega svinjskega in ovčjega mesa za 614 milijonov, rezanega lesa za 462,4 mil., govejega mesa za 459, drv za 315, rakov in svežih rib za 215,6, svežega mleka za 204,7, bombažnega platna za 168,3, mesnih izdelkov za 168,2, konoplje za 161,4, konj za delo in zakol za 152, naravnega vina za 134,2, bukove celuloze za 71,1, konzerviranih rib za 68,2, svežih in suhih gob za 67,1, jajc za 65,8, parketov za 60, zaklanih telet za 56, živih in zaklanih jančkov za 46, sadja in zelenjave za 41,4, opeke za 29,5, perutnine za 28,4 rabljenih železnih sodov za 21,8, mlečnih izdelkov za 19,8, usnjenih izdelkov za 19,8, oslov za 15,6, električnega materiala za 13,8, industrijskega vina za 12,9, mramorja za 10,6, ovac za 6,8, lesnih izdelkov za 5,6, vstekleničenega vina za 5,3. steklene embalaže (steklenic) za 4,4, telečjega mesa za 4,2, kislega zelja za 3,9, lesnega
oglja za 3,8, lesonit plošč in izdelkov iz azbesta in cementa za
3.3,	zdravilnih zelišč za 3,1, divjačine za 3 milijone, novoletnih jelk za 2,9 mil., negašenega apna za 2,8, sadnih sokov za 2,7, železnih odpadkov za 2,7, suhih sliv za 2,2, koz za 2, ostrig za
1.6,	panel plošč za 1,5, morskih spužev za 1,3 in raznega blaga v manjših količinah, med tem živinske krme, slame in lesonita. Skupna vrednost vsega izvoženega blaga je znašala 4,5 milijarde lir.
S Tržaškega so uvozili Jugoslovani daleč največ prediva, tkanin in konfekcij, in sicer za 1,1 milijarde lir, dalje so uvozili transportnih sredstev in pribora za 521,8 milijona lir, papirnih izdelkov za 521,7 milijona, Plute in njenih izdelkov za 440,8 mil., kemičnih izdelkov za 250,4, raznih strojev in njihovih delov za 183,9, valjanih izdelkov za 106,1, kinematografskega in fotografskega materiala za 69,8, radio-televizij skega materiala za
53.3,	gum za motorna vozila za 33, plastičnih mas za 25,4, limon za 16,7, električnega materiala za 16, tekočega plina za 15,9, pisarniških stojev inr njih. delov za 11, ur in budilk za 10,8, glasbil za 10,5, raznih instrumentov in preciznostnih aparatov za 9,9, farmacevtskih izdelkov za 8,6, barv in lakov za 6,1, gumijastih izdelkov za 5,7, eksotskega lesa za 5,6, modelarskih lutk za 4,1, ladijskih motorjev in pribora za
2.7,	keramičnih in steklenih izdelkov za 1,7, grafita za 1,3, desertnega vina za 1,3 in drugega blaga v manjših količinah, tako športnih naprav, celofana, rib, maziva in olja ter azbesta. Skupna vrednost uvoženega blaga je dosegla 3,5 milijarde lir.
Med Gorico in jugoslovanskim obmejnim področjem
živahen je bil tudi promet na goriškem področju. Tako so Jugoslovani izvozili na Goriško posebno velike količine drv, in sicer za 1,2 milijarde lir ter živega goveda in mesa za 1,1 milijarde, dalje so izvozili celuloze za 648,8 milijona lir, trdega in mehkega lesa za 579,8 milijona, svinjskega mesa za 243,7 mil., salonita za 211,8, konj za delo in zakol za 189,2, čipk za 83,9, mle-
Pred dnevi ■ o predstavniki Zahodne Nemčije m Bolgarije v Bonnu podpisali trgovinski sporazum, ki je podoben sporazumom med Zahodno Nemčijo in Romunijo, Madžarsko in Poljsko ter velja za tri leta, in sicer do konca leta 1966. Po tem sporazumu bo Bolgarija odprla v Frankfurtu trgovinsko predstavništvo, Zah 'n Nemčija na v Sofiji.
Zahodna Nemčija s, prizadeva, da bi pospešila trgovinske stike z vzhodn.mi državami ter išče v ta namen rešitev, ki ne bi zahtevala navezave diplomat-, skih stikov in s tem diplomat-| skega priznanja. Zato predvidevajo ti sporazumi samo ustanovitev trgovinskih nredstavn.-štev. Najprej je Zahodna Nemčija sklenila takšen sporazum s Poljsko, nato z Romunijo, sledila je Madžarska, toda z njo še niso bili razgovori dokončno zaključeni. V Bonnu računajo, da bodo podoben sporazum sklenili tudi s Češkoslovaško. Nemci so za svojega predstavnika v Bukarešti imenovali grofa Yorcka von Wartenbur-ga. ki je bil doslej konzul v Lyonu, za načelnika trgovinskega predstavništva v Budimpešti pa bo postavljen Aldo Bruck-ner.
Pogodba s Sofijo je dvostranska in predvideva celotno izmenjavo v vrednosti 460 milijonov mark, polovico tega zneska za trgovino v eni smeri, drugo polovico pa za izmenjavo v drugi smeri. Glede na obveznosti Zahodne Nemčije do Evropske gospodarske skupnosti, tako pišejo nemški listi, je bilo mogoče za uvoz kmetijskih pridelkov iz Bolgarije določiti samo naslednje kontingente: za koruzo 30 tisoč ton, prašiče 50.000 glav. perutnine 2500 ton in jajca 10 tisoč t, nadalje za namizno grozdje 12 milijonov mark, za rastlinska olja 12 milijonov, za paradižnike 7,5 mil., stročnice 8 mil., paradižnikovo mezgo 7 mil., za sadno pulpo 4 mil., jagode 3 mil., zmrzlo sadje 2 mil., suho sadje 2,5 mil. tobak 22 mil., kemične surovine in proizvodi 20 mil., rudnine 15 mil., orodni stroji 3 mil. in elektrotehnični izdelki 2,5 mil. Nemški izvoz v Bolgarijo: kmetijski pridelki 8 mil.: izdelki stroje gradnje 60 mil. in železarske Industrije 60 mil., kemični in farmacevtski izdelki 20 mil., valjani izdelki 12 mil., umetna vlakna 8 mil.; elektrotehnični izdelki in vozila 7 oziroma 5 milijonov mark na leto. Blagovne i-iste veljajo od 1. januarja 1964.
Preveč tujega kapitala v Zahodni Nemčiji
FRANKFURT, marca. — Po poročilu zapadno-nemškega emisijskega zavoda (Zvezne nemške banke) se rezerve tujih valut približujejo 30 milijardam maiik. Do podobnega položaja je prišlo že pred tremi leti, ko je zvezna vlada sprejela drastičen ukrep, da poveča vrednost marke za 5 odstotkov ter tako tudi avtomatično ceno nemških proizvodov na domačem tržišču. S tem ukrepom so bile zmanjšane motnje pri denarnem kroženju v mednarodnem plačilnem sistemu in
zmanjšana rezerva tujih valut in zlata pri zveznem bančnem | emisijskem zavodu.
Ali se današnje stanje pri-1 blizu je tistemu, kot je bilo pred tremi leti? Nikakor ne; kajti tedaj je bilo pripisati visoki saldo zapadno-nemške plačilne bilance blagovni izmenjavi, ker so se tedaj nemški proizvodi izkazali za cenejše od izdelkov iz drugih držav; medtem ko je treba danes pripisati viso-1 ke valutne rezerve predvsem visokim investicijam tujega ka-1 pitala in zlata. V zadnjih treh i letih je bila investicija kapi- ] talov v Zapadni Nemčiji precej donosna zaradi visokih ob-1 resti. Državna javna posojila so bila izdana z 6 odst. obrestmi, ki so znatno višje kakor v | drugih industrijsko razvitih državah, razen na Japonskem, ki | plačuje 6,5 odst. obresti.
Statistike kažejo, da so v le-1 tu 1963 tulci pokupili za od 2 do 2,5 milijarde mark posojil več kot Nemci tujih posojil; to je privedlo do tega, da je šlo čez 30 odsto obveznic javnih | posojil Zapadne Nemčije v tujino. Nabava kapitala proti ta-1 ko visokim obrestim obremenjuje podjetja in povzroča podražitev proizvodov za široko po- j trošnjo. Podražitev blaga na ima za posledico nove zahteve I sindikalnih organizacij po zvišanju plač. Kaže pa. da vlada ne bo sprejela kakega drastičnega ukrepa proti tem pojavom, temveč bo bančni svet emisijskega zavoda posredoval, da se zniža obrestna mera na 5,5 odst. | To bo zmanjšalo pritok tujega kapitala in istočasno naj bi tudi javna posojila vsebovala klavzulo, da je prodaja obveznic v inozemstvu nezaželena. Pom-njkanje tujih kupcev pa bi v kratkem menjalo položaj in uravnovesilo mednarodno plačilno službo ter odstranilo motnje, ki bi nastale v nemškem notranjem gospodarstvu.
M. BAN
Povečana izmenjava med državami EGS
Iz Bruslja poročajo, da se je trgovinska izmenjava med državami Evropske gospodarske skupnosti po letu 1958 več kot podvojila do konca leta 1963. V lanskem letu se je izmenjava povečala za 17 odsto v nrimer-javi z letom 1962. Najbolj sta povečali izmenjavo Italija in Francija. Uvoz iz tretjih držav (izven Evropske gospodarske skupnosti) se je lani povečal za 10 odsto, izvoz pa za 5 odsto v primerjavi z letom 1962.
ENOTNA CENA ZA ŽITO
LETA 1964?
Član komisije pri Evropski gospodarski skupnosti Mansholt, ki je sestavil načrt za ureditev trgovine s kmetijskimi pridelki, je izjavil, da mora ministrski svet EGS do srede aprila določiti cene žitu. Razen Zahodne Nemčije in Italije so vse države pripravljene določiti enotno ceno žitaricam še letos ter to ceno dejansko tudi uporabiti v dveh ali treh letih. Ko bi rešili to vprašanje, bi se laže pogajali z Američani v Ženevi o kmetijskih pridelkih, ko pojde za «Kennedyjevo rundo«.
Pojemanje tujih naročil ladjedelnicam
V zadnjih treh mesecih preteklega leta so v ladjedelnicah po vsem svetu splavili 582 ladij za 2.158.000 brt, od tega 16 parnikov (396.000 brt) in 566 motornih ladij (1.772 000 brt). Število dograjenih in izročenih ladij je znašalo 588 (2-946.000 brt), od tega je bilo 35 parnikov (mi-ka"za rjavet in kozličkov j brt) in 553 motornih ladij
____________:----:---------------(1.945.000 brt). Gredelj so posta-
(Nadaljevanje na 2. strani) I vili 575 tovornim ladjam (2 mi-
Štirje navali na zlato v 15 letih
n.
V zadnjih petnajstih letih je prišlo do «navala» na zlato s strani zasebnikov štirikrat, in sicer leta 1951 zaradi izbruha
vojne na Koreji in inflacije, ki	„	v. ,	.	,	.	,	„	. ....	... —„---------------------------
je sledila; leta 1956 zaradi na- Kako potisniti ceno zlatu navzdol - Skušnja uci: vrednost denarja treba ustaliti hočemo privabiti čimveč zlata
"■	---- za povečanje uradnih rezerv in
tako postaviti trdnejšo osnovo za mednarodno likvidnost.
zopet odprli vrata na stežaj špe kulaciji.
Tako je svet prišel do dragocene izkušnje, da je nujno potrebno ustaliti denar in ohraniti zaupanje ljudi vanj; ako
stopa sueške krize; leta 1960, ko je zašel v stisko dolar ter tisnile tečaj navzdol, in to po je prišlo do pravega navala na | sporazumu, da si bo Angleška
londonskem trgu, in leta 1962 in samo bežno novembra 1963, ko je svet presenetila vest o a-tentatu na predsednika Kenne-dyja. Na trgu z zlatom je ta dogodek odjeknil prav tako samo za trenutek, kakor meseca oktobra 1962 za časa kubanske krize. Tudi v času popolnega miru po svetu v političnem pogledu pride pogosto do precejšnjih nakupov zlata s strani zasebnikov. Drži vsekakor ugotovitev, da se zatekajo zasebniki k zlatu po večini, ko se vznemirjajo zaradi političnega in gospodarskega razpleta oziroma iz strahu pred inflacijo.
KUPČIJE Z ZLATOM
IN CENA
Leta 1963 ni cena zlata na londonskem trgu nikdai prekoračila 35,12 dolarja za unčo. V primeri z oktobrom 1960, ko je cena zlata skočila na 40 dolarjev, je bila lanska cena nizka. Leta 1960 so angleške oblasti pričele prodajati zlato, da bi po-
banka lahko zopet nabavila v Ameriki ustrezne količine zlata, ki jih je prodala na londonskem trgu v obrambo dolarja. Leta 1962 je prišlo do pravega sporazuma med velikimi emisijskimi bankami na Zahodu, in sicer v smislu, da bodo te banke prenehale z nakupovanjem zlata v Londonu, kakor hitro bi se pokazalo, da ni na trgu dovolj zlata, in da bodo sodelovale z Združenimi ameriškimi državami glede usmerjanja zlata. Razvoj kupčij v lanskem letu na podlagi povpraševanja in ponudbe je omogočil, da se rezerve «Poola za zlato« dvignejo.
KOVANJE
ZLATIH NOVCEV
V nekaterih državah so zopet pričeli kovati zlate novce, toda ne za potrebe denarnega obtoka; prodajali so jih kakor blago Po njih so povpraševali zlasti srednje premožni ljudje, ta-
Proti koncu lanskega leta so bili v Parizu napoleoni najdražji v zadnjih letih, in to za 33 odstotkov dražji kakor zlato v ingotih.
Marsikje so se pojavili naspi otniki kopičenja zlata s strani zasebnikov in s tem v zvezi tudi predlogi, kako naj bi preprečili kopičenje zlata. Nekateri so bili mnenja, naj bi ukinili londonski trg za zlato, češ da ta trg ne deluje pravilno in prav nič ne olajšuje dela emisijskih bank. Drugi so zopet predlagali, naj bi emisijske banke ne nakupovale več zlata od zasebnikov, ki ga kopičijo. Toda ti predlogi so bili sprejeti z močno rezervo. V prvih povojnih letih je Mednarodni denarni sklad poskušal zavarovati uradne zaloge zlata s priporočilom, naj bi njegovi člani ne prodajali zlata na svobodnih trgih; toda pokazalo se je, da je ta predlog neizvedljiv. Pri vsem tem so se nakupi in prodaje
_________u„ F_________ ______ zlata na račun zasebnikov na-
ko da se je njihova cena dvig-, daljevali. V Franciji in tudi v nila nad ceno zlata v ingotih. | nekaterih drugih državah so zo-
pet obnovili svoboden trg z zlatom ter tudi posredovali, kakor hitro je nastopila nevarnost, da bi prišlo do prevelikega nihanja tečaja zlata. Prevladalo je prepričanje, da bi ukinitev svobodnih trgov samo pospešila razvoj na tajnih borzah.
ZLATE REZERVE SEPT. 1963
(v milijonih dolarjev)
Velika Britanija			2-506
Zahodna Nemčija			3-761
Francija			3.031
Švica			2501
Italija			2291
Nizozemska			1.581
Belgija			1.367
Španija			574
Avstrija			504
Portugalska			497
Kanada			775
Južna Afrika			643
Ostale države			23.952
Mednarodni den.	sklad		2.304
Združene države			15.634
Ako bi zaprli	londonski trg,		
bi to pomenilo,	da	so	bili za-
man vsi napori,	da	bi potisnili	
ceno zlata navzdol,		ter	bi tako
VEC ZLATA
ZA URADNE REZERVE
V prvih devetih mesecih lanskega leta — za ta čas so na voljo zadevni podatki — so bile uradne zlate rezerve povečane za 455 milijonov dolarjev. Ker je v zadnjih treh mesecih lanskega leta prihajalo na londonski trg mnogo zlata, je bila cena vedno nižja, kakor cena, po kateri prodaja zlato zakladno ministrstvo Združenih ameriških držav (35,0875 dolarja za unčo finega zlata). V tem času so emisijske banke močno povečale svoje nakupe, in sicer ne od a-meriškega zakladnega ministrstva. V vsem letu 1963 so se zlate zaloge povečale za 700 do 800 milijonov dolarjev (v letu 1962 samo za 330 milijonov dolarjev). Kakor v prejšnjih petih letih je vse to zlato odšlo v rezerve zahodnih držav in Mednarodne ga denarnega sklada.
(Konec prihodnjič)
lij ona 157.000 brt) in sicer 17 parnikom (520.000 brt) in 558 motornim ladjam (1.637.000 brt) Ako izločimo iz svetovnega trgovinskega ladjevja petrolejske ladje, ugotovimo, da so v zadnjem tromesečju lani splavili 72 cistern (1.072.000 brt), dogradili in izročili naročnikom 87 cistern (1.466.000 brt), a postavili gredelj 77 petrolejskim ladjam (1 milijon 140.000 brt).
V	razdobju september - december 1963 so dogradili največ tovornih ladij Japonci, za njimi pa Švedi, Britanci, zahodni Nemci, Norvežani, Francozi in Italijani. Glede števila splavljenih ladij zaseda prvo mesto Japonska, ki ji sledijo po vrsti švedska, Velika Britanija, Zahodna Nemčija, Danska, Francija, Španija, Jugoslavija in Italija. V imenovanem obdobju je največ ladij pričela graditi spet Japonska, za njo pa Velika Britanija, Nemčija, Danska, ZDA, Francija, Španija, Poljska in Italija.
V	italijanskih ladjedelnicah so v zadnjih treh mesecih minulega leta dogradili 160 000 brt ladjevja, od tega 132 000 brt parnikov in 28.000 brt motornih ladij. Splavili so 71.000 brt motornih ladij, gredelj pa so postavili motornim ladjam za 48 tisoč brt. Petrolejskih ladij so dogradili za 63.000 brt, splavili za 31.000 brt, gredelj pa so postavili cisternam za 33.000 brt. Podatki o italijanskem ladje-delstvu kažejo, da se je v zadnjem času njegova konjunktura poslabšala, saj je v omenjenem razdobju število dograjenih ladij znatno prekašalo število tovornih ladij, katerim so šele postavili gredelj. To pomeni, da so pričela zaskrbljivo pojemati domača in tuja naročila italijanskim ladjedelnicam.
^enje
Človek okoli l. 2000
Okoli leta 2000 bo dvakrat več ljudi na svetu, kakor nas je danes. 50 let nato pa že okoli 12 milijard. Umrljivost nazaduje, življenjska doba se daljša, število rojstev v razmerju s prebivalstvom ostaja približno na isti ravni ali vsaj ne nazaduje. Lakote in kužnih bolezni, ki so v prejšnjih časih uravnavale število prebivalstva na svetu, da se ni preveč dvignilo, je vedno manj.
Ali bo zemlja lahko vse te velikanske množice hranila? A-li bo zanje dovolj stanovanj, dovolj prostora po mestih ter v planinah in ob morju, kjer se bodo turisti še bolj gnetli kakor danes?
Marsikdo poreče, naj si s tem belijo glave učenjaki, sociologi in geografi, lahko tudi politiki in državniki, če jim je usoda njihovih državljanov in človeštva res tako pri srcu. kakor ste prav te dni zapisali v «Gospodarstvu». Mi pa tem brezbrižnežem odgovarjamo: Stvar ne zadeva več samo učenjakov in politikov, zadeva tudi že vas ali vsaj matere, ki se jim zdaj rodijo otroci. Le preračunajte, saj vendar je vse tako blizu, vaši novorojenčki bodo tedaj stari komaj 40 let.
Med učenjaki prevladuje mnenje, da bo zemlja še vedno lahko hranila tudi tako velike množice ljudi. V 18. stoletju je bilo potrebno 40 milijonov hektarov zemlje za preživljanje 20 milijonov Francozov, torej za vsakega državljana kar 2 hektara obdelane rodovitne zemlje v zmernem podnebju. Agrotehnika (sodobno obdelovanje zemlje) je medtem tako napredovala, da dva hektara zemlje preživljata že lahko do 20 državljanov. Potrebno bo torej samo bolje obdelovati zemljo in v ta namen uporabljati najsodobnejše pripomočke, stroje, gnojila in izbrana semena, pa bo hrane dovolj za vse-Pa obleke in obutve bo dovolj? Ni strahu. Industrija dovolj hitro napreduje, izkoriščala bo nove izume in novo pogonsko energijo, predvsem a-tomsko. Zanjo bo tudi dovolj prostora. Strokovnjaki računajo, da bo zavzemala samo nekaj kvadratnih metrov na glavo posameznega prebivalca In stanovanja? To ne bo sicer nič lažja zadeva, kakor je danes. Prav v tem pogledu človeku čedalje bolj raste apetit, čim više se dviga način njegovega življenja — življenjski standard- Ljudje hočejo stanovati čedalje bolj udobno Potemtakem imajo prav tisti podjetniki, ki še vedno mirno zidajo nove stavbe in celo stolpnice, čeprav ostajajo stanovanja V .starih hišah že marsikje prazna. Res je sicer, da žrejo mesta (za stanovanja) čedalje več rodovitne zemlje, čeprav silimo vedno bolj visoko — vsaj tam, kjer ni potresne nevarnosti — in gradimo stolpnice in nebotičnike. Površina s stanovanji zasedene zemlje se širi vzporedno z dviganjem življenjske ravni; vendar si bodoči človek, čeprav bogat, ki bo sicer presit najrazličnejših živil in vitaminov, ne bo mogel graditi vil z obsežnim vrtom in celo gozdičem, kakor so si to lahko privoščili nekdaj nlemenitaši, ker ne bo za takšen luksuz dovolj prostora.
Po računih nekega francoskega učenjaka bo za prehrano človeštva potrebne največ zemlje na posameznega prebivalca, toda za prehrano, oblačilo in za nastanitev ne bo okoli leta 2100 potrebnih več kakor 1000 kvadratnih metrov na prebivalca. Tako bo na vsakem hektaru (10.000 kvadratnih metrih) lahko živelo (se hranilo, oblačilo in stanovalo) 10 ljudi, medtem ko so potrebovali, kakor smo že rekli, v 18. stoletju samo za prehrano enega Francoza 2 hektara zemlje.
Ne za prehrano, ne za oblačilo in obutev; ne za nastanitev bodočega človeka ne bo posebnih težav, pač pa za pridobitev in ureditev dolgih obal, ki bi lahko sprejele velikanske množice turistov... Direktorjem gostinskih obratov, ki se že zdaj zasoplo pehajo za natakarji ter dobrimi kuharicami in kuharji, se torej obetajo še hujši časi. Verjetno bo tudi ta problem ugodno rešen, ker se bodo ljudje tedaj hranili kar z vitamini in hormoni, kakor se spodobi v atomski dobi.
— Ib —
«Tragedija današnjega položaja je v tem, da ima de Ganile večjo zasnovo kakor je njegova moč, medtem ko je moč Združenih ameriških držav večja kakor njihova koncepcija». (S temi besedami je Američan Henry Kissinger hotel kratko označiti zunanjo politiko de Gaulla, ki je kljub nasprotovanju Združenih ameriških držav priznal Kitajsko in sestavlja nove načrte za gospodarsko sodelovanje z njo in širjenje francoskega političnega in gospodarskega vpliva po svetu).
Vsi ljudje se smehljajo z istim jezikom in strpnost obstoji v tem, da gledamo določene reči s svojim srcem namesto s svojimi očmi.
Stran 2
GOSPODARSTVO
Petek, 20. marca 1961
NA BAVARSKEM NE VZGAJAJO TERORISTOV. Italijanski tednik «L’Europeo» je nedavno poročal, da sta si dva njegova reporterja nedavno ogledala glavni stan južnotirolskih teroristov v nekem gozdu na Bavarskem. Ta obisk jima je bil dovoljen edino pod pogojem, da sta si dala zavezati oči. Članek je deloma ponatisnil tudi švicarski list «Der Bund». Zahodnonemški zunanji minister Schroeder je odgovoril poslancu Unertlu, ki je zahteval od vlade zadevno pojasnilo, da je vlada odredila preiskavo o vsej zadevi. Ta preiskava ni ničesar dognala. Minister je pripomnil, da v nekaterih italijanskih krogih radi «odkrijejo» dejstva, ki jih v resnici ni, pač z določenim namenom. Ker vlada v Italiji in Švici tiskovna svoboda, ne more zahodnonemška vlada vplivati na objavo podobnih informacij. Zahodnonemški poslanik v Rimu je prejel od svoje vlade nalog, naj italijanski vladi pojasni, da omenjeno poročilo tednika «L’Europeo» ni resnično.
_ERHARDOVA NEBOSLED NOST. Zahodnonemški kancler Ludwig Erhard je spregovoril na zborovanju krščanskih demokratov v Hannovru tudi o strahotnih zločinih, ki so jih Hitlerjevi pristaši izvršili nad ljudmi po raznih taboriščih in ječah. Dejal je, da bo mogoče domovino povsem gospodarsko obnoviti in doseči pravo skupnost med vsemi narodi šele, ko se Nemci otresejo pepela, ki je zopet zažarel med zadnjimi procesi proti obtožencem, ki so zagrešili takšne zločine.
Kancler je nastopil proti tistim, ki zahtevajo amnestije za takšne zločince. Dejal je, da kažejo Nemci preveliko občutljivost nasproti kritiki iz tujine; takšno gledišče otežuje odnose z zunanjim svetom. Ti pogledi kanclerja Erharda se očitno ne ujemajo s politiko, ki zavrača odškodnino prav tistim državam, kakor npr. Jugoslavija, kjer so Hitlerjevi ljudje zagrešili nad Jugoslovani najhuj-
cp >71 j n p
BEN BELA IN SAMOUPRAVLJANJE. Pariški «Le Monde« poroča, da se je položaj alžirskega predsednika Ben Bele po obisku v Beogradu in po sestanku s predsednikom de Gaullom v Charrpsu utrdil. Ben Bela je bil v zadnjem času izpostavljen precejšnji kritiki v domačem taboru, zlasti glede vprašanja uvedbe samoupravljanja v alžirska podjetja. Ben Bela je vnet pristaš samoupravljanja, čeprav mu nekateri alžirski politiki, kakor Bentoumi, očitajo, da ni ta sistem gospodarsko dovolj učinkovit. Ker si je Ben Bela na svojih zadnjih sestankih s tujimi državniki utrdil položaj, bo tudi laže izvedel notranje preosnove. Nekemu sovjetskemu listu je Ben Bela izjavil, da bo meseca maja obiska! Sovjetsko zvezo.
IZ VRST ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE. Pod predsedstvom glavnega tajnika maršala Tita se je v Beogradu sestal centralni komite 'Zveze komunistov, da bi pričel s pripravami na osmi kongres, ki naj bi bil že to jesen. V centralnem komiteju je 135 članov
iz vse države. Veljko Vlahovič,,,	..	,	. ,
ki je član izvršnega odbora ter krogih so prepričani, da si ho-znan kot komunistični teoretik cejo socialisti po tej poti pridobiti vec volivcev tudi med
MEDNARODNA TRGOVINA
Sejem «Alpe-Adria»
Tretji sejem «Alpe-Adria» bo letos od 9. do 17. maja. Prijave za udeležbo so zaželene do 28. marca. Zdaj delajo na tem, da bi same zbornice (gospodarska zbornica za Slovenijo ter trgovinski zbornici iz Trsta in Avstrije) prevzele določen prostor na Gospodarskem razstavišču ter bi ga nato po strokah porazdelile med podjetja.
Na dunajskem velesejmu pozornost avtomatizaciji
Na letošnjem spomladanskem dunajskem velesejmu, ki se je začel 15. ter se zaključil 22. marca je bila posvečena posebna pozornost avtomatizaciji na raznih področjih. Tako so vzbujale pozornost razne zadevne pridobitve pri strojih za predelavo lesa. V tem pogledu prihajajo v poštev posebno razne žage. Obiskovalci so se lahko prepričali, kako so močno napredovali posebno razni vrtalni stroji.
V	zvezi s tehničnim napredkom vzbuja pozornost tudi razstava pod geslom «Oblika in funkcija«, ki jo je priredila dunajska trgovinska zbornica na sejmišču. Vsak proizvajalec naj bi se prepričal, kako važna je oblika njegovega izdelka in kako mora ta ustrezati ne samo funkciji izdelanega proizvoda temveč tudi estetiki.
Med raznimi gospodinjskimi pripravami, ki naj bi še posebno olajšale delo gospodinjam, so zbujale pozornost še posebno najnovejše peči na olje pa tudi na premog. Graditelji teh peči in štedilnikov si zlasti prizadevajo, kako bi odstranili vsak neprijeten duh.
SEJEM V VERONI ZAKLJUČEN
V	torek se je zaključil 66. kmetijski sejem v Veroni. Obiskalo ga je 660000 oseb (lani 535.000). Bilo je sklenjenih kupčij v skupni vrednosti 21 mili-'ard lir (Tani 23 milijard). Prihodnji, 67. sejem bo od 7. do 15. marca 1965.
V	JANUARJU UGODNEJŠI RAZVOJ ZUN. TRGOVINE
V	januarju je Italija po za časnih podatkih uvozila za 674 mil. dolarjev blaga (decembra za 648 mil.), izvozila pa za 456 mil. (decembra za 378 mil.). Primanjkljaj se je torej zmanjšal od 270 na 218 mil. dolarjev.
darstvo je sporočil, da j> proizvodnja aluminija v januarju dosegla 212.000 kratkih ton; prvič se je zgodilo, da je proizvodnja dosegla tako visoko raven.) To povišanje je svetovnega merila. Aluminium Ltd. of Canada (Alcan) je s posredovanjem Alcan dd. v Zuerichu izvedla podražitev tudi na zali odnonemškem trgu, in sicer od 2,11 na 2,16 nemške marke z?, kg. Vereinigte Werke AG v Bonnu je odpravila popust 0,05 za kg pri ceni 2,16 DM. Kaiser Aluminium Co. in Chemical Corp. vztrajata še vedno pri notranji ameriški ceni 23 stotinke dolarja za funt.
Iz Londona poročajo, da sta Anglo-American Corporation in Rhodesian Selection Trust povišali ceno bakru na 244 funtov šterlingov za tono (prejšnja cena 236). ((Financial Times« pripominja, da so se proizvajalci bakra odločili za povišanje cene, ker so ceno zvišali tudi proizvajalci aluminija. Ti dve kovini si med seboj namreč konkurirata zlasti v elektroindustriji. Proizvajalci bakra so čakali, da se zviša najprej cena aluminija. V Ameriki se je prva odločila za povišanje ASARCO, ki je zvišala ceno bakru od 31 na 32 stotinke dolarja. Teej je sledila ANACONDA, medtem ko Kennecott in Phelps Dodgs še nista zvišali cene. Od januarja 1982 je bila cena na svetovnem trgu precej stalna ter se je sukala med 29'A in 29'A stotinke dolarja za funt.
POVEČANE ZALOGE ŽIVEGA SREBRA, Ameriška vlada je sklenila povečati strateške zaloge živega srebra za 125.000 stenic (po 34,48 kg). Živo srebro je zelo potrebno vojni industriji.
Podražitev aluminija in bakra
V prejšnji številki smo na kratko poročali o podražitvi a-luminija v Združenih ameriških državah. Nova cena znaša 24 stotinke dolarja za funt. Alumi-mum Company of America in nekatere aruge tovarne pa so še ostale pri prejšnji ceni: 23 Va stotinke dolarja za funt. Do splošnega skoka cene na 24 stotink dolarja je prišlo na pobudo družbe Aluminium Ltd. of Canada. (Ameriški urad za ru-
Skoraj milijon tujih delavcev v Z. Nemčiji
FRANKFURT, marca. — V Za-padni Nemčiji pričakujejo, da bo letos število tujih delavcev, doseglo en milijon.
Nekateri listi so se pogosto pritoževali, da so tuji delavci nagnjeni h kriminalu. To trditev je zanikal v teh dneh dnevnik ((Frankfurter Rundschau*, ki je zapisal, da so zapadno-nemška podjetja s tujimi delavci zadovoljna in da je de lovna morala pri njih visoka. Pripomnil je še, da se tuli delavci ne vdajajo kriminalu nič bolj, kot domači.
je na sestanku v svojem poročilu postavil teze za bodeče delovanje, o katerih naj bi razpravljal kongres. Govornik je tudi poudaril, da niso jugoslovanski komunisti napravili pogreška, da bi Zvezo komunistov proglasili za razsodnika glede problemov vseh organizacij in vseh dejavnosti in misli ljudi, proti kateremu bi ne bilo prizi-za. Zgrešeno je ravnanje tudi tistih, ki si prisvajajo pravico, da bi povsod odločevali v imenu delavstva in ki pritiskajo na delavske svete. Govornik je nastopil tudi proti tistim, ki delijo komuniste na komuniste-gospodarstvenike in komuniste-poiitike; kajti vsak problem je hkrati političen, gospodarski in socialen.
DE GAULLE V LATINSKI AMERIKI. Predsednik de Gaul-le se je z letalom odpeljal v Mehiko in na Obisk še drugih južnoameriških držav. Vrnil je obisk, ki ga je napravil predsednik Mehike Lopez Mateos prejšnje leto Franciji. Mehikance je de Gaulle pozdravil z nagovorom na glavnem trgu, od koder še ni govoril nobeden izmed tujih državnikov. To je izrecno poudaril tudi predsednik Adoldo Lopez Mateos. Na trgu se je zbralo okoli 250.000 ljudi. De Gaulle je v svojem nagovoru poudaril, da ni za napredek in ohranitev miru nobena reč tako potrebna kakor sodelovanje med državami, kakor sta Mehika in Francija, ki sta se v preteklosti borili za isti ideal, ki danes hodita po isti poti in bosta hodili tudi v bodoče. Lopez Mateos je naglasil, da obe državi verujeta v nacionalno neodvisnost. Naglasil je prijateljstvo, ki veže obe državi. Ta okolnost je zlasti pomembna zdaj, ko hoče Latinska Amerika čim več doseči od svojih odnosov z Evropo.
MED ZAHODN ONEMŠKIMI SOCIALISTI IN KATOLIČANI. Obisk zahodnonemških socialnih demokratov pri papežu Pavlu VI., o katerem smo že zadnjič poročali, je imel odmev seveda tudi za domačim političnim ognjiščem. V katoliških
katoliško usmerjenimi državljani. V odposlanstvu je bil tudi Peter Nellen kot predstavnik katoličanov, organiziranih v socialistični stranki. Socialistični program, kakor je bil postavljen v Godesbergu in o katerem je bil dobro informiran tudi papež, tako poročajo nekateri listi, se močno odmika od marksizma. «Sueddeutsche Zei-tung« (Muenehen) vidi v obisku v Vatikanu napoved novega revizionizma pri zahodnonemških socialistih. List je mnenja, da bo morala stranka po tej poti še naprej, ako si bo hotela zagotoviti več katoliških volivcev. Na drugi strani je tudi res, da je prav tako katoličanom potreben ((revizionizem«. Nastop Janeza XXIH. dokazuje, da se je vatikanska politika rešila tesnih vezi — nevarnost je bila, da sam Vatikan postane stranka — in da so bila vrata Cerkve odprta vsem, ki so blage volje. Ne smemo misliti, piše omenjeni list, da je nov duh katoliške cerkve prodrl že povsod in da so se katoličani že otresli raznih prijetnih predsodkov, če so socialisti potrkali na vrata Vatikana in s tem pokazali na preokret v svojih vrstah, je hotel papež Pavel VI., ki je socialiste sprejel, dati lekcijo vsem tistim (katoličanom), ki nanj gledajo.
IMENOVAN NAMESTNIK KARDINALA MINDSZENTVJA. Vatikan je sporazumno z madžarsko vlado imenoval mons. Imre Szaba za generalnega vikarja madžarske nadškofije Esztergon, ki je pod upravo kardinala Mindszentyja. Ta živi že od leta 1956 v ameriškem poslaništvu v Budimpešti. Madžarski list «Magiar Kurir« poroča, da je do tega imenovanja prišlo po pristanku madžarske vlade. Novi generalni vikar se je maja lanskega leta vrnil iz ječe ter nato deloval kot duhovnik v Krisztini-Varošu. Novi vikar se ni mogel udeležiti vesoljnega cerkvenega zbora v Vatikanu, ker je tedaj zbolel, čeprav je prejel dovoljenje za potno dovoljenje od italijanskih oblasti.
Iz statističnih podatkov je razvidno, da je bilo v Z. Nemčiji 1. 1961 okrog 503.000 tujih delavcev., v i. 1962 705.000 ter 1. 1963 821.000.
Po narodnosti prevladujejo Italijani (290.000), sledijo Spanci in Grki (120.000), Holandci (58.000), Avstrijci (51.000), Jugoslovani (45.000), Turki (33.000), Francozi (20.000), Belgijci (6-500) ter še 34-000 delavcev iz izven evropskih držav, čez dve tretji ni tujih delavcev je zaposlenih na Westfalskem (277.000), nato
210.000	v Baden-Wurtenbergu in
83.000	na Bavarskem. V primerjavi^ s številom vseh zaposlenih znaša odstotek tujih delavcev 4 odst. v Zah. Nemčiji, 3 odst. v Franciji, 6 odst. v Belgiji in 20 odst. v Švici.
Kot v ostalih državah, ki rekrutirajo tujo delovno silo, se tudi v Zah. Nemčiji tuji delavci zaposlujejo predvsem na taka mesta, za katera se domačini ne potegujejo. Največ tujih delavcev je zaposlenih v kovinski in gradbeni industriji in le v manjši meri na trgovinskem področju.
Prihod delovne sile iz inozemstva prinaša državi precejšnje koristi, saj omogoča ustvaritev novih proizvodnih sektorjev; na notranjem trgu se veča potrošnja ter sploh vsa notranja trgovina; s povečanjem proizvodnje se pospešuje izvoz.
M. BAN
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motorna ladja «Eled» je zasidrana v Piranu zaradi popravil. Ladja ((Bohinj» je zapustila 10 marca Buenos Aires, namenjena proti Dakarju, kamor dospe 22. marca, in jadranskim pristaniščem. «Bovec» je priplula 17, marca v Buenos Aires. ((Dubrovnik« je odplula 11. marca iz Dakarja proti Reki (26. marca), Kopru (30. mar.), Trstu, Benetkam in Anconi. «Zelengora» je zapustila 13. marca Temo in odpotovala proti Apapi in Tako-radiju.
NAPOVEDANE LADJE
JUGOLINIJE
Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje —
Bengalski zaliv:	«Dinara»
5./10. aprila
Proga Jadransko morje —
Indija in Daljni vzhod: ((Kosovo« 24. marca, »Jesenice« v začetku maja;
Proga Jadransko morje —
Daljni vzhod: »Uljanik« 15 aprila;
Proga Jadransko morje —
Perzijski zaliv: »Vojvodina« 15. aprila.
Prihodi v Trst
»Pula« (Severna Evropa) 27. marca; »Ivan Mažuranič« (Sev. Evropa); »Novi Vinodolski« (ZDA) 23. marca; »Srbija« (ZDA) 26. marca; »Platak« (Izrael) 25. marca.
PROMET V TRŽIŠKI LUKI Portorožega je zajel v minulem februarju 55.154 ton (raznega blaga). V februarju 1961 je znašal 25.790 ton, v feb. 1962 39-503 tone in v lanskem februarju samo 18-815 ton. Od tega je bilo 53-775 ton izkrcanega blaga, in sicer največ lesa (45.094 t.); bilo je še 2.650 t. soli, 2.098 t. celuloze, 3.115 t. kaolina, ,418 t. strojevja in 400 t. mineralnega olja. Vkrcali pa so 1.379 ton blaga, med tem 1.187 t. peska; 180 t. destilirane vode in 12 t. strojev. V februarju se je zasidralo v omenjenem pristanišču 41 trgovinskih ladij, 30 z italijansko in 11 s tujimi zastavami. Luko je zapustilo 36 ladij skupni tonaži 23.374.
Nove trgovine v Kopru
Lani in letos dobiva Koper vrsto novih trgovin jn trgovskih lokalov, v Kidričevi ulici je odprla veliko moderno trgovino pohištva ljubljanska »Lesnina*. Te dni je pričela poslovati zraven prav tako lepo urejena trgovina ljubljanskega podjetja «Slovenija-šport». Zraven hotela «Galeb* so pričeli urejati nov trgovski lokal za podružnico ljubljanskega trgovskega podjetja s steklenino »Kristal*. V Čevljarski ulici je podjetje «Borovo» popolnoma preuredilo, povečalo in moderniziralo prodajalno čevljev. V isti ulici je nastala nova moderna delikatesa podjetja »Jestvina*. Podjetje »Tehnobor* preureja svojo prodajalno za elektriško blago pri vhodu v čevljarsko ulico. Podjetje »Soča* se bo lotilo te dni preurejanja treh hiš v Župančičevi ulici (na kon-cu čevljarske ulice) v veliko modno hišo za težko konfekcijo. Prodajalna bo v pritličju in nadstropju na površini 500 kvadratnih metrov. V popolnoma preurejenem lokalu v čevljarski ulici, kjer ie bila sedaj konfekcija, bo odprla »Soča* trgovino za moško perilo. Nasproti stolna stolnice so podrli staro stavbo, v kateri sta bili delikatesa in trafika. Zgradili bodo v prikladnem stilu novo poslopje s samopostrežno trgovino v pritličju in raznimi pisarnami v nadstropjih. Mimo tega urejajo vrsto malih zasebnih točilnic v stilu tržaških barov.
R. G.
V BENEŠKEM PRISTANIŠČU. V minulem februarju je šlo skozi beneško luko 1,175.165 ton blaga; od tega so 1,083.929 ton izkrcali (264.562 ton v trgovski coni, 260.588 v industrijski in 558.779 v obalnih skladiščih), 91.236 pa vkrcali (24.791 ton v trgovski coni, 43.147 v industrijski in 23.328 v obalnih skladiščih).
AVSTRIJSKI TRANZIT
ČEZ REKO
Nedavno je na Dunaju zasedal odbor za razvoj avstrijskega tranzita čez reško pristanišče. Avstrijsko odposlanstvo je vodil glavni ravnatelj dr. Arnold Fritz, jugoslovansko 'pa Ivo Bar-balič, glavni ravnatelj Zajedni-ce lučkih podužeča na Reki. Lani je avstrijski tranzit čez Reko dosegel 540.000 ton. Na odborov! seji so sklenili, da bi jugoslovansko - avstrijsko sodelovanje na tem področju še okrepili. Govorili so tudi o usmeritvi avstrijskega tranzita čez Koper.
TRAJEKTI MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO. Italijansko ministrstvo za trgovinsko mornarico je pooblastilo družbo «So-cieta Linee Marittime delVAdria-tico* v Anconi, da vzdržuje redno plovno zvezo z jugoslovansko obalo s trajekti. Tako bo od 1-junija letos plula (tja in nazaj) vsak teden na progi Ancona -Zadar - Šibenik - Split - Gruž (Dubrovnik) in dvakrat v tednu na progi Gruž - Bari (s povratkom) 1.000-tonska ladja, katero bodo prikrojili v nekakšen trajekt, tako da bo lahko sprejela na krov tudi avtomobile. Od 1-januarja 1966 dalje pa bo na isti progi plul 3.000tonski trajekt, ki pa bo na progi Gruž-Bari plul tri do štirikrat v tednu. Obe plovili bosta vozili po šest mesecev na leto.

TUDI V NOVI ZELANDIJI DOLAR. Novozelandski minister za finance. H. Lake je sporočil, da bodo v letu 1967 v Novi Zelandiji uvedli v denarrii promet nove kovance, ki jih bodo imenovali dolarje. Nova Zelandija bo tako že enajsta država na svetu, ki bo imela za valuto dolar. Ta bo veljal 10 šilingov ali 1,40 ameriškega dolarja, kar pomeni, da bo najmočnejši dolar.
VALUTE V ŽENEVI 16. III.
(v švicarskih frankih)
Pred graditvijo 5 termoelektrarn
Letošnje leto se je problem dobave energetskih virov v Jugoslaviji tako zaostril, da lahko govorimo o krizi na področju elektroenergije. Pomanjkanje energije, ki jo je zaostrila letošnja sušna zima z majhno količino padavin povzroča veliko škodo gospodarstvu. Prizadeta je zlasti industrija ker potrebuje mnogo električnega toka, kakor tovarna aluminija v Kidričevem in kemična tovarna v Rušah, ki dela v veliki meri za izvoz. Zato so deloma orne-ili potrošnjo v gospodarstvu.
Trajna rešitev je seveda samo v gradnji riOvih energetskih obratov, v prvi vrsti termoelektrarn povsod tam, kjer so na razpolago viri za tako gradnjo Zato je Jugoslovanska investicijska banka odobrila te dni kredite za gradnjo petih termoelektrarn, od katerih bosta dve dajali po 200 MW elektrike, tri pa po 100 MW elektrike letno. Med slednjimi je tudi termoelektrarna v Trbovljah, druga pa v Plominu v Istri. Ker je ista banka ob koncu lanskega leta odobrila sredstva za gradnjo šestih hidroelektrarn s skupno letno proizvodnjo nad 1.800 kWh lahko računamo, da bo kriza nekaj letih prebredena, saj bodo prve elektrarne iz omenjenih sredstev zavrtele svoje turbine 'že_ v letu 1967.
Vprašanje energije s tem seveda še ne bo rešeno, ker vzporedno, če ne celo hitreje, namreč raste potrošnja elektrike, tako da govore, da bo kljub novim gradnjam »napet položaj« na tem področju trajal še dolgo. Jugoslavija se bo lahko res oddahnila šele, ko bo zgrajen velik hidroenergetski sistem na Donavi v soteski D j er d jap; zanj so bili načrti in sredstva skupno z mejnimi državami že pripravljeni in so že v teku začetna dela.
— žj —
Dolar ameriški	4,30	4,34
Dolar kanadski	3,95	4,05
Funt šter.	12	12,20
Frank franc.	86,75	89,25
Lira ital.	0,6950	0,7050	
Marka nem.	108	110
Šiling avstr.	16,55	16,85
Frank belg.	8,55	8,75
Goldinar niz.	119,25	121,25
Krona Šved.	82,75	84,75
Krona dan.	61,50	63,50
Krona norv.	59,50	61,50
Pezeta Špan.	7	7,25
Eskudo port.	14,90	15,30
Dinar jug.	0,47	0,57
Drahma gr.	14	14,50
Funt tur.	0,32	0,42
Funt egip.	5,40	5,90
Funt izr.	1,30	1,60
Pezo arg.	2,70	3.70
Kruzejro braz.	0,20	0,50
Pezo meh.	32	35
Tečaji veljajo	za 100	enot tu-
Je valute v švicarskih		frankih,
razen za ameriški in dolar ter funt šterling.		kanadski
ZVIŠANJE PLAČ V		AMBRI-
«FRUCTML» na ravni zahodnoevropskih tovarn
Fructal, največje slovensko bodo znašale investicije v leto
KI ODBITO. Ameriški predstavniški dom (poslanska zbornica) ie z 222 proti 184 glasovom odbil predlog, da bi zvišali plače 1,700.000 zveznim državnim u-radnikom. Hkrati je zbornica odbila tudi predlog, da bi poslancem zvišali plače za 10.000 dolarjev na leto.
Tudi lani živahna obmejna trgovina
(Nadaljevanje s 1. strani)
Naftovod Trst-Dunaj velikega obsega
Pretekli petek je bila na trgo-1 lasti). Vsekakor bo tekal od najsevernejšega dela Jadranskega morja proti severu vzhodno od
vinski zbornici tiskovna konferenca, na kateri je predsednik Centra za gospodarski razvoj Padoa orisal potek pogajanj za zgraditev naftovoda Trst-Bavar-ska z izhodiščem v Tržaškem za livu. Ta naftovod označujejo s kratico TAL (Trans Alpine Pipe Line); vprašanje graditve tega naftovoda je ločeno od speljave naftovoda Trst-Dunaj. Nekaj dni pred tiskovno konferenco so se predstavniki tehničnega vodstva za zgraditev naftovoda (vodil jih je Mr. Green) m družbe Bechtel, katera ima nalogo izdelati načrt za naftovod (vodil jih je dr. Mr. Van der Hayden), v spremstvu Padoe sestali z tržaškim gen. vi. komisarjem Maz-zo, županom Franzilom, poveljnikom pristanišča Battaglieri-jem, predstavnikom krajevnega urada »Genio civile« za morska dela Mulasom, goriškim prefek tom Princivallejem, videmskim prefektom Sandrellijem in drugimi.
Razgovori so potekali v prisrčnem ozračju, ker so oblasti pokazale razumevanje za izvajanja inozemskih strokovnjakov. Za zdaj_ še ni znano, od kod bodo speljali naftovod (Vemo, da se zanj potegujejo tudi tržiške oziroma goriške in beneške ob-
Palmanove in zahodno od Vidma, po dolini Tilmenta, nato mimo Timaua skozi 6 km dolg predor pod prelazom Monte Croce Carnico; potem pa avstrijskem ozemlju skozi 6 km dolg predor pod Visokimi Turami, dalje vzhodno od Muenchena čez obširna področja posejana z industrijskimi obrati vse do In-golstadta na Bavarskem.
Naftovod, ki bi ga pričeli graditi že letos, dogradili pa naj bi ga v letu 1966, bodo speljali meter pod zemljo. Imel bo meter premera, kar pomeni, da bodo morali izkopati 460 km dolg in 2 metra globok jarek. Največjo nadmorsko višino bo dosegel pri 1-500 metrih. Njegova letna zmogljivost bo znašala spočetka 18 milijonov ton petroleja, kasneje pa 40 milijonov ton.
Izhodišče naftovoda bo predstavljal pomol grajen v obliki glavnika, ki bo razpolagal sprva s štirimi sidrišči, pozneje z osmimi. Globina morja bo znašala tu približno 20 metrov, kar pomeni, da bodo mogle pristajati ob njem tudi največje petrolejske
ladje s 130.000 ton nosilnosti. Ko ^-----------v--------
bodo dogradili vseh osem si-1 zalo našega morja.
drišč, bo ob pomolu pristajalo hkrati kar osem cistern in bodo vsak dan pretočili velikansko količino 300.000 ton petroleja. V začetni fazi bo prihajalo v naše pristanišče do 500, kasneje pa do 1.000 ladij na leto. črpal-nih postaj za pretakanje petroleja bodo zgradili pet. Na kopnem bodo namestili skladišče za gorivo, ki bo zajelo 150 ha ali 1,5 milijona kv. metrov površine, v njem pa bodo hranili milijon kub. metrov petroleja.
V skladišču bo zaposlenih približno 300 oseb. V tržaškem arzenalu bodo zgradili suhi dok za cisterne z do 100.000 ton nosilnosti. Stroški za naftovod bodo znašali v začetku 90 milijard lir, pozneje še 25 milijard. Na italijanskem področju (kjer' ga bo upravljala družba ENI) bo naftovod stal spočetka 45 milijard, kasneje pa nadaljnjih 25-izhodišče tega naftovoda bi lahko služilo tudi za naftovod Trst-Dunaj, o katerem vemo samo to, da bo znašala njegova letna zmogljivost 8 milijonov ton petroleja. Predsednik Padoa je na koncu poudaril, da bo speljava naftovoda iz Tržaškega zaliva gospodarsko in finančno koristila našemu mestu in da pretakanje petroleja z ladij ne bo uma-
za 41, gnjati za 37,2, divjačine za 34,5, kraškega kamna in apna za 34,2 mlečnih izdelkov za 28,8, cementa za 20,9, parketov za 14,8, platna za 14, sirka za 7,9, rib za 5,5, sadja,, zelenjave in sokov za 4,9, furnirjev za 4,5, tropin in kisa za 4,4, preprog za 4,1, perutnine in jajc za 2,1, pohištva za 1,9, novoletnih jelk za 1,5, oglja, opeke in premoga za 1,4, žebljev za 1,3 in raznega drugega blaga v manjših količinah, med tem suhih gob in strojil. Skupna vrednost izvoženega blaga je zajela 4,7 milijarde lir.
Z Goriškega so Jugoslovani uvozili prediva in tkanin za 788,7 milijona lir, južnega sadja za 542,8 milijona, delov za avtomobile in motorna kolesa za 345,3 mil., kovinskih izdelkov za 188,4, električnega materiala za radijske aparate za 168,1, lepil za 96,9, kinematografskega in fotografskega materiala za 70,5, raznih strojev in njihovih delov za 66, kemikalij 38,9, klobučevine 31,9, poljedelskih strojev in njih. delov za 21,1, koles in delov za 20,9, gume in gumijastih izdelkov za 18,6, plastičnih mas za 14,5, papirja za 9,2, salonita za 8,2, oglja za 6,9, plute in Samota za 4,6, aluminijastih listov 2,1, brusnega platna za 1,2, raznega orodja za 1 milijon in številnih drugih proizvodov v manjših količinah, kakor dišav in esenc ter blaga za široko potrošnjo. Skupna vrednost uvoza je znašala 2,7 milijarde lir.
podjetje za sadne sokove, mezge, marmelade, džeme, želeje, vloženo zelenjavo, likerje, žgano pijačo iz sadja in gozdnih sadežev, eksotično vloženo sadje (ananas, grapefruit itd.) je tudi eno izmed najpomembnejših jugoslovanskih industrij na področju predelovanja hranil, zlasti glede sadnih sokov.
Začetki industrijske dejavnosti tega vztrajnega in čedalje bolj sodobno opremljenega in obetajočega podjetja segajo v leto 1946, ko se je na tem področju uveljavljalo še podjetje »Flores«. Ne gre ga zamenjati za podobna podjetja, ki jim je latinski besedni koren »fructus« rabil za poimenovanje podjetja.
Fructal, s sedežem v Ajdovščini, je že dosegel tolikšen obseg, da ga lahko že štejemo med srednjevelika industrijska podjetja te vrste v velikih državah Zahodne Evrope. Zato ni čudno, da je prerastel prvotno zamišljeno surovinsko bazo Vipavske doline, goriške okolice, Brd in Krasa, ter da se preskrbuje s sadjem, jagodjem iz vseh jugoslovanskih plantaž, da izbira po jugoslovanskih republikah specialne žgane pijače, da bi bila njegova izbira čim bogatejša in tudi že jugoslovansko reprezentativna.
Fructal kot vsako drugo podjetje na svetu z mnogoterimi proizvodi ima določene artikle, pri katerih se ne boji konkurence ne doma v Jugoslaviji in ne v tujini. Sadni sokovi, ki so v sedanji družbi splošne motorizacije in mrzlične dejavnosti, napitki mladega rodu namesto nekdanjih vin, žganj, brizgancev in vrčkov piva, kažejo biti hrbtenica bodoče dejavnosti tega ajdovskega podjetja. Imajo dve vrsti sokov po gostoti, bistre in kašaste, ter številne po sadni sestavini: breskove, marelične, malinove, razne druge sadne, a končno od vseh najplemenitejši in najbolj iskani — bo-rovničar. Na tržaškem trgu so jih odkrili najbolj iznajdljivi prodajalci pijač. Pravkar so v Fructalu instalirali sodobne polnilne stroje z zmogljivostjo 12 tisoč stekleničk na uro.
Fructalove žgane pijače, kra-ški brinjevec, slivovke iz najbolj znanih slivarskih okolišev šumadije, vipavski tropinovec, uživajo ne samo priznanje mednarodnih strokovnjakov z zlatimi in srebrnimi kolajnami, ampak tudi odobravajoče tleskanje pivcev strokovnjakov. V embalaži so že daleč za nami časi skromnih zelenk in je fruc-taiova steklenina, skladna z žlahtno vsebino že pravi okras najzahtevnejših kredenc in ve-trin.	— ar —
1964 okoli 758 milijard, in sicer v železarstvu 250 milijard, za telefonske naprave 80 milijard, v tovarne papirja, stekla in tkanin 100 milijard, v petrolejsko industrijo v Geli na Siciliji 40 milijard in za avtomobilske ceste 93 milijard lir.
Med Jugoslavijo in Češkoslovaško
(Nadaljevanje s 1. strani)
zdravstvene opreme na zagrebškem spomladanskem velesejmu (aprila) ter mednarodnega sejma v Smirni (avgusta). Poseben spisek vsebuje sejme v kapitalističnih deželah, ki se jih bo udeležila ČSSR: v Smirni (avgusta), v Barceloni (junija), v Solunu (septembra), v Dama sku (septembra), v Braziliji (Bello Horizonte, Recife in Sao Paolo), knjižnega sejma v Frankfurtu, sejma v Duessel-dorfu, živilskih sejmov v Fried-rickshafenu in Muenchena, sejma v Frankfurtu, tViesbadenu, Pirmasensu. v Parizu (maja), sejma orodnih strojev v Milanu, živilskega sejma v Londonu (avgusta), sejma meril in knjižnega . sejma v Londonu (marca in juni j ah mednarodnega sejma v Milanu, avtomobilske razstave v Ženevi (v marcu) ter raznih sejemskih prireditev v Avstraliji, Nivo Zelandiji in Severni Afriki.
INVESTICIJE
V DRŽAVNIH UDELEŽBAH
Minister za državne udeležbe sen. Giorgio Bo je med obrazložitvijo proračuna pred parlamentarnim odborom omenil, da
Slovenija v letu 1964
Štiri naj večja gradbišča v Sloveniji bodo v letu 1964 naslednja:
1.	»ENERGOKOMBINAT VELENJE«, ki bo obstajal iz vpli-njevanja velenjskega lignita ter bodo ta plin odvajali po ceveh v najpomembnejše industrijske centre Slovenije kakor npr. v Ravne, Kidričevo, Maribor, Ruše, Celje, Ljubljano, Kranj in Jesenice. Letos bodo zgradili tri agregate, a drugih šest v 1-1966. Proizvedli bodo 500 milijonov kubičnih metrov plina, ki ga bodo dovajali skozi 250 km dolg plinovod v največje slovenske industrijske centre. To bo po svojem obsegu naj večji slovenski gradbeni objekt.
2.	HIDROCENTRALA »SREDNJA DRAVA I« z litrostr oj sidrni Kaplanovimi turbinami po 90.000 konjskih sil. Proizvajala bo 650 milijonov kilovvat ur letno.
3.	ELEKTRIFIKACIJA ŽELEZNIŠKE PROGE JESENICE-LJUBLJANA.
4.	ŽELEZNIŠKA PROGA KO-PER-PREŠNICA v dolžini 31 kilometrov. Ta proga bo omogočila Kopru, da poveča svoj pomorski promet že v naslednjih dveh letih na milijon in pol ton.
Na seznamu za povečanje in moderniziranje obratov je 60 industrijskih objektov, ki bodo skupaj z objekti, dokončanimi v letu 1963, povečali industrijsko proizvodnjo Slovenije za 12 odstotkov.
V	Sloveniji dela v vseh gospodarskih panogah 403.000 oseb, od tega 216-000 v industriji.
V	LETU 1964 BODO: 1. rudniki izkopali 5.900.000 ton premoga; 2. železarne bodo proizvedle 470000 ton surovega jekla odnosno 400.000 ton jeklenih proizvodov;, 3. barvasta metalurgija bo izdelala 23.000 ton surovega cinka ali pa v prahu ter 20 tisoč ton rafiniranega svinca.
KOPER DOBI NOV KINO
Te dni so ustanovili posebno komisijo, ki bo pripravila gradnjo nove kinematografske dvorane. Dosedanja stara v Verdijevi ulici že davno ne vSreSa več za 12 000 Koprčanov, čeprav so vsak dan tri predstave, ob nedeljah pa včasih tudi štiri. Novi kinematograf bo urejen moderno in bo mogel sprejeti mnogo več gledalcev kot dosedanji, ki tudi higiensko ni več primeren.	R. G.
PRENOVLJENI
Hotel P O ŠTA
TRG OBERDAN 1 — Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah
Dvigalo — Centralna kurjava
Gestisce i servizi merci e passeggeri sulle linee:
ADRIATICU — NORD EUROPA (servizio celere ed espressu) partenze da Rijeka ogni 7 giorni ADRIATICO — NORD AMERICA (Nortli of Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICO - SUD AMERICA
partenze ogni 30 giorni ADRIATICO - LEVANTE
partenze ogni 7 giorni ADRIATICO - IRAN - 1RAQ
partenze ogni 30 giorni ADRIATICO - IND1A - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni , ADRIATICO - ESTREMO OltlENTE
partenze ogni 30 giorni ADRIATICO - GOLFO MESS1CO
partenze ogni 20 giorni
con 52 moderne e rapide na vi, 530 cucette e 350.000 B.R.T.
La »JUGOLINIJA« accetta U crasporto di merci anche in porti fuori delle linee regolar
TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA
'— « JUGO LINIJA* - RIJEKA _
mm
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S P A - D D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA UR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000
TAST - ULICA FAE3IO FILZI ŠT. 10 telefon št. 38-101, 38-045 brzojavni naslov*. 8ANKREO
A. 8RAND0LIN Trst
Via S. Maurizio, 2
Cevi - plošče - žice iz medenine in bakra
SKIMPIATE\ ™č™»‘ x
Vijaki iz medenine in železa za les in kovino
v MEBEN1M0 VKLESAN!
X	PREDMETI	X
Vodne pipe Opreme za kopalnice
PLOČEVINE VSEH VRST
Na političnem obzorju
SKGZ
za pravice Slovencev
Slovenska kulturno gospodarska zveza v Trstu, v kateri so včlanjene slovenske kulturne in gospodarske organizacije na Tržaškem ter v goriški in videmski pokrajini, je spričo volitev v deželni zbor nove samoupravne dežele Furlanija - Julijska krajina soglasno sprejela posebno izjavo pod naslovom Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina in slovenska skupnost v Italiji. V njej je SKGZ zavzela gledišče nasproti tako važnemu dogodku, kakor je u-stanovitev avtonomne dežele. Zaradi pomanjkanja prostora na žalost ne moremo izjave priobčiti v celoti, pač pa bomo povzeli iz nje samo glavne misli.
Slovenska kulturno - gospodarska zveza vidi v ustanovitvi avtonomne dežele korak naprej k uresničevanju republiške ustave in teženj, da bi si državljani zagotovili čim več vpliva na vodstvo j'avnih poslov. V takšnem ozračju je upravičeno upanje, da bodo uveljavljeni tudi tisti členi republiške ustave in deželnega statuta, ki zagotavljajo vsem državljanom enakopravnost in zaščito narodnih manjšin. Ta enakopravnost zahteva; da se zakon glede slovenske šole razširi tudi na videmsko pokrajino, da bodo tamkajšnji Slovenci deležni pouka v materinem jeziku; razveljaviti je treba zakone, ki prepovedujejo uporabo slovenščine na sodiščih, ki omogočajo spreminjanje slovenskih priimkov, ki ne dopuščajo slovenskih krstnih imen in s katerimi so bila poitalijančena slovenska krajevna imena.
Zagotoviti je treba uporabo materinega jezika v osebnih m uradnih odnosih s predstavniki političnih, upravnih in sodnih oblasti; odgovori na vloge in dokumenti naj bodo sestavljeni v jeziku prosilca. V javnih uradih, državnih, deželnih, pokrajinskih in občinskih ustanovah in ria sodišču je treba namestiti -zadostno .število. u-radnikov in sodnikov, ki bodo obvladali slovenski jezik.
Slovenski narodnostni skupini je treba zagotoviti pravično zastopstvo v vseh upravnih organih in komisijah, ki so pristojna za reševanje gospodarskih in socialnih vprašanj. Slovenskim kulturnim, vzgojnim in športnim ustanovam je treba Podeliti podpore iz javnih, sredstev ter jim omogočiti upora-, bo javnih naprav. Ker bodo zaradi uvedbe enotne nižje šole ukinjene nižje strokovne šole s slovenskim učnim jezikom, je treba čimprej ustanoviti vajenske tečaje v Trstu in Gorici ter triletne industrijske Sole in triletne trgovske šole v Trstu in Gorici.
Gorici treba dati trdnejšo gospodarsko podlago
Nov regulacijski načrt . Industrijska Slovenska občina ogrožena
Krajevni napisi naj bodo tudi v slovenskem jeziku, kjer prebivajo Slovenci. Ustanoviti se ne sme nobena nova občina ali spremeniti obstoječa meja 8 namenom, da se spremeni narodnostna sestava občine.
Uradni list nove dežele mora objavljati deželne zakone tudi v slovenskem jeziku. Da bi bili Slovenci v deželnem svetu (zboru) zastopani tudi po narodni pripadnosti, pričakuje slovenska skupnost v Italiji, da bodo stranke vključile med svoje kandidate tudi pripadnike slovenske narodnostne skupnosti. Slovenci bi morali dobiti vsaj šest mest v bodočem deželnem zboru. Glede na splošen demokratični razvoj in uresničevanje demokratičnih načel u-stave se odpira možnost tesnejšega vključevanja Slovencev v življenje italijanske države; prav glede na takšen bolj demokratični razvoj izraza SKGZ Prepričanje, da bo volilna agi-tdcija potekla demokratično in da bo onemogočen vsak poskus šovinističnih izpadov proti Slovencem.
NERAZUMLJIV ODLOK GENERALNEGA VLADNEGA KOMISARJA. Devinsko - nabrežin-ski občinski svet je sklenil u-stanoviti v Sesljanu otroški vrtec za 14 slovenskih otrok iz Sesljana in Vižovelj. Toda vladni generalni komisar dr. Mazza je v splošno začudenje ta sklep razveljavil s posebnim odlokom, Peš da se je za ta vrtec prijavilo premalo otrok. Nastop vladnega komisarja je toliko bolj nerazumljiv, ker obstajajo na Tržaškem italijanski otroški vrtni še z nižjim številom otrok, tako v Repentabru za pet, v Do-iini za deset, v Boljuncu za devet in v Ricmanjih za štiri. Proti odloku vladnega generalnega komisarja je odločno protestirala Slovenska kulturno - gospodarska zveza.
TOVARNA COCA - COLE V TRSTU. V zgoniški občini se redno nadaljujejo dela za zgraditev nove tovarne Coca - Cole. r°varna bo zajela 40.000 kv. me-rov površine, od tega 15-000 na P° kritem. V prednjem delu bo-d° naprave za vstekleničenje Prjače (avtomatska pomivalnica " zmogljivostjo 12 ton in stroji . doziranje ter mašenje stekle-n.lc z zmogljivostjo 10-12.000 o-^roma 18.000 steklenic na uro), ziakaj so šli s tovarno prav v slovensko občino, si spričo kolonizacijske politiike ni težko razlagati. Ali je to v duhu londonskega memoranduma?
cona
GORICA, marca — Razvoj Gorice in njene okolice gre danes vzporedno z razvojem industrije in z izboljšanjem prometnih zvez med Italijo in Jugoslavijo. Gorica danes ni več tisto slikovito podeželsko mesto s pretežno slovenskim licem, kot je bila nekdaj, ko so po njenih ulicah hodili v večini slovenski deželani iz Brd, s Krasa, iz Vipavske in Soške doline pa z gora. Najprej državna meja. nato pa ugodnosti proste cone, so izpremenile gospodarstvo Gorice. Dandanes prevladuje industrija tam, kjer je nekoč skoro neomejeno vladala mala trgovina.
V	povojnih letih so v Gorici zrastle številne večje ali manjše tovarne, ki so danes že v težavah zaradi pomanjkanja delovne sile. Slovenskega zaledja (ako izvzamemo nekaj predmestij in tri slovenske občine) ni več, v furlanskem zaledju do Krmina in do Gradiške pa ni več moč dobiti delovne sile, čeprav so ljudje množično zapustili kmečko delo in se zaposlili v goriških tovarnah.
Gorica nima še regulacijskega načrta in zaradi tega so bile tovarne zgrajene tu pa tam, seveda kjer se je bolj izplačalo graditeljem. Takšen položaj ni seveda po godu vsem tistim, ki bi hoteli industrijo na tem kraju mesta, stanovanja pa na drugem. V tisku je že večkrat prišlo do takih pritožb. Mala industrijska cona je zrasla ob Tržaški ulici, a tudi tu so pred nekaj leti zgradili celo naselje ljudskih hiš, katerih prebivalci niso prav nič zadovoljni z lokacijo.
V	Gorici pa se opaža nekakšno mrtvilo. Prebivalstvo je že več let na isti ravni kljub močnemu doseljevanju iz bližnjih furlanskih občin. To pomedi, da imamo tudi .visoko izseljevanje, ki ga sestavljajo v glavnem mladi tehniki, razumniki in specializirana sila, ki išče boljše možnosti za zaslužek v Milanu, Turinu ali pa v tujini.
Zaradi tega so gospodarski izvedenci prišli do zaključka, da je treba dati mestu solidne j šo gospodarsko podlago, da bo lahko domača delovna sila ostala doma in da bi morebiti pritegnili še delovno silo od drugod, posebno iz Slovenske Benečije ali iz Kami j e.
Tako so prišli pred nekaj meseci do zamisli, da bi v Gorici ustanovili industrijsko cono, v kateri naj bi bilo prostora
uh 'Tufoizem m
Potovanje v Jugoslavijo brez vizuma
Jugoslovanska vlada je napo vedala več ukrepov za odstrani, tev nepotrebnih formalnosti na meji. Tako bi odslej letovu^ar-v ta konzorcij skuša pritegniti ji iz držav, s katerimi ima Ju-tudi IRI, ki naj bi tu zgradil’ goslavija diplomatske odnose,
kakšno tovarno.
Razgovori o tem vprašanju so bili v Gorici med predstavniki goriške in sovodenj ske občine in pogajanja se bodo seveda nadaljevala. Treba pa bo najprej počakati sprejem goriškega regulacijskega načrta, katerega izdelava je sedaj zastala zaradi raztegnitve vojaških služnosti na precejšnji del ozemlja goriške občine; potrebno pa bo tudi paziti, da bo lokacija tovarn in stanovanj izbrana tako, da ne bo škodila samostojnosti največje slovenske občine na Goriškem.
MARKO VALTRIČ
- Za ohranitev slovenske občine
Goriški slovenski občinski svetovalci (dr. Kacin, dr. Sfiligoj in dr. Bratina), so naslovili na novega goriškega župana vlogo proti izvedbi načrta za industrializacijo v Gorici, ki ga je izdelal inž. Francesco Caccess, ker bi ta pomenil dejansko konec slovenske občine Sovodnje. Pismo opozarja, da gre očitno za raznarodovalni načrt; saj ga je sestavil bivši goriški fašistični federalni tajnik inž. Francesco Caccese, ki je za časa fašizma zagovarjal raznaroditev Slovencev.
Kaj kupujejo v Gorici
Kaj najbolj gre v promet pri obstoječem zbližanju italijan-sko-jugoslovanskih cen? Predvsem se ženske iz Jugoslavije zalagajo redno in obilno s pralnim in umivalnim milom, ki je cenejše in boljše kakovosti. Riž v Jugoslaviji je slabše kakovosti in dražji; tudi burmanski riž se ne more meriti z italijanskim, ki ga začuda ni dobiti v jugoslovanskih trgovinah. Pač pa je jugoslovanska kava enakovredna italijanski, čeprav nimajo tolikšne izbire, pač pa bo jugoslovanska ka,va v prihodnjih mesecih za neke vrste cenejša od italijanske. že leta pa je slanina v italijanskih trgovinah prava privlačnost za jugoslovanske kunce, saj je neprimerno cenejša. Verjetno pa gre v preče ;šn jem številu primerov za uvoženo jugoslovansko. Kljub nizkim in celo leto stalnim ce-
prejemali vstopni vizum kir na meji in to izven turistična sezone, se pravi v času med 1. oktobrom in 1. aprilom. Dalje ne bodo udeleženci skupinskih izletov z avtobusi in posebnimi vlaki več potrebovali vizumov in potnih listov (doslej je ta veljalo samo za udeležence izle tov z letali in plovili), ampak bodo ob prestopu meje samo izročili obmejnim organom dvojni spisek potnikov in označili svojo turo. Nato bodo prejeli posebno turistično prepustnico, s katero bodo lahko ostali v Jugoslaviji tri dni (72 ur). To seveda ne velja za izletnike, ki bi potovali z linijskimi avtobusi in drugimi prevoznimi sredstvi. Poleg tega bodo tuji državljani lahko prejeli za en. kratno ali večkratno potovanje turistični vizum z veljavnostjo dveh let. Jugoslovanska vlada namerava končno tudi ukiniti pristojbino za vizume na potne liste državljanov omenjenih držav, seveda pod pogojem) da bodo isto storile tudi vlade drugih držav. Zdaj čaka samo še na odgovor tujih vlad, nekatere so že odgovorile pritrdilno.
GIBANJE TURIZMA V ITALIJI. Po podatkih italijanskega zavoda za statistiko je bilo v septembru lanskega leta v vsej Italiji 35.530 gostinskih obratov (13.149 hotelov, 7.277 penzionov in 15.104 gostišč z ležišči) z 978.466 ležišči. Število gostinskih obratov in ležišč se je v primeri z istim časom lanskega, leta povečalo za 687 oziroma 60 610.
Posojilnica na Opčinah se uspešno razvija
Preteklo nedeljo je bil na Opčinah občni zbor domače hranilnice in posojilnice ob razmeroma lepi udeležbi. Predsednik J. Podobnik je podal pregledno poročilo o delovanju posojilnice v lanskem letu. To je bilo vsekakor zadovoljivo. Naraščanje vlog je najboljši dokaz, kako veliko zaupanje uživa posojilnica med našim ljudstvom; saj so se vloge v preteklem letu povečale za 27,5 odsto in dosegle lepo vsoto 451 milijonov lir. Posojilnica pomaga ljudem, ki zaidejo iz katerega koli razloga v zadrego ali potrebujejo denar za izvedbo kakšnega načrta, s posojili. Pri tem sicer ravna previdno, toda prednost domačega denarnega zavoda je prav v tem, da prosilec prejme potrebho posojilo hitro. To je mogoče zato, ker ga voditelji denarnega zavoda navadno poznajo in niso zato potrebna dolgotrajna poizvedovanja, kakor so v navadi drugod. Lani je bilo podeljenih 226 posojil, in sicer na vknjižbo, menico in tekoči račun, v skupnem znesku 181 milijonov lir. Podeljenih je bilo za 37 odsto posojil več kakor prejšnje leto. Pokazalo se je, da dolžniki vrnejo posojilo povprečno nekako v 20 mesecih, čeprav podeljuje posojilnica posojila tudi na tri leta. Glede odplačevanja posojila so u-gotovili, da so prebivalci v tržaški okolici bolj točni in skrbni kakor pravi meščani iz Trsta.
Poslovno leto 1963 se je ugod no zaključilo, in sicer z dobičkom 940.000 lir. Po pravilih prideta pri delitvi dobička na vrsto najprej rezervna sklada, navadni in izredni; občni zbor je odločil, da se poveča zlasti sklad proti tatvini. Ena tretjina dobička pojde v dobrodelne namene.
Predsednik je sporočil, da se
nekaj desetin tovarn z nekaj ti- nam PerutIhne in jajc v Italiji soči uslužbenci. To je bilo tre-' Ra so na Riškem trgu -se zme-
ba uskladiti z regulacijskim načrtom mesta," ki je sedaj v izdelavi znanega italijanskega arhitekta Piccinata. V regulacijskem načrtu je predvidena stanovanjska izgradnja na obširnem prostoru med Tržaško ulico, državno mejo (minio Vrtojbe in Šempetra) in Podturnom, medtem ko bi se morale tovarne zgraditi na drugem velikem prostem prostoru med Sovod-njami in štandrežem na levem oregu Soče in tudi med Lečnikom in Farro na desnem bregu Soče. Najprej naj bi prišla v poštev ravnina med Sovodnja-mi in štandrežem, to je zemlja slovenskih kmetov samostojne občine Sovodnje in znanega goriškega predmestja Štandrež
Kakor smo izvedeli, vladajo za ta načrt določeni pomisleki, ki so narodnostnega značaja. Nekateri menijo, da bi gradnja tovarn na ozemlju sovodenjske občine izpremenila narodnostni sestav te občine, ki je popolnoma slovenska. To bi bilo tudi res, če bi tu gradili tudi stanovanjske zgradbe. Drugi pa so mnenja, da bi bile tu zgrajene samo tov&me in da bi stanovanja ostala na ozemlju goriške občine, katera bi želela, da bi se njeno prebivalstvo povečalo.
Pred nekaj meseci je padla ideja o ustanovitvi konzorcija za industrijsko cono. Trgovinska zbornica je tudi že nakazala neko vsoto denarja v prid temu konzorciju, katerega člani naj bi bili goriška in sovodenj-ska občina, trgovinska zbornica ter goriška posojilnica in hranilnica. Izvedeli smo, da se
PRIZNANJE
«JAVNE ŠKODE«
TRST — Minister Medici je podpisal odlok, ki priznava značaj «javiie škode« področju ki je septembra 1963 utrpelo škodo zaradi naliva na področiu Milj in industrijskega področja v dolinski občini. Tako bo moč uporabiti v korist prizadete industrije ugodnosti, ki jih v tem pogledu predvideva zakon.
ODPRT PANAMSKI KONZULAT. Dne L marca letos je pričel poslovati v Trstu panamski konzulat. Kot znano, so v zadnjem času zaprli nekaj konzulatov, med temi grškega in turškega. Na drugi strani pa so pred kratkim odprli kamerunskega, in sedaj še panamskega-Panama se je odločila za ta korak spričo rastočega števila ladij, ki prihajajo v našo luko pod panamsko zastavo. Te predstavljajo vsako leto 6 odstotkov (300.000 hrt) vseh prihodov in odhodov tujih ladij v tržaški luki. Leta 1960 je dospelo vanjo 78 panamskih ladij (172.500 hrt), a odpotovalo 158.761 brt, leta 1961 so zabeležili vsega 206, leto kasneje čez 130 in lani približno 200 ladij. Za honorarnega konzula panamskega konzulata je bil imenovan lastnik tržaške pomorske družbe E. Au-doly.
rom cenjeni domači piščanci z dvorišč in gmajn malih kmečkih posestev. Seveda dobijo kupca sveža domača iajca, čeprav jim cena ni bogve kako ugodna. Maslo ie na jugoslovanski strani skoraj dražje, tako da se ga ne splača nositi, posebno iz velikih zadružnih mlekarn, medtem ko je domače kmečko nekaterim kupcem prepovedano. Pač na se pojavlja raznovrsten sir domače hišne kmečke proizvodnje, odkar je bila sproščena prodaja kmečkih mlečnih proizvodov. Meso sicer še gre v prodajo, toda cene so skoraj izenačene, a v mesnicah obmejnega pasu ni več ne tiste kakovosti in ne izobilja kakor Poprej.
POTRES TUDI V TRSTU. V sredo, 18. marca, ob 17. uri 43 minut in 29 sekund so zabeležili v našem mestu potresni sunek šeste-sedme jakosti, ki je trajal dvajset sekund. Epicenter potresa je bil na področju Snežnika. Potres je_ čutilo prebivalstvo na vsej kraški planoti, v severozahodnem predelu Istre, v Kvarnerskem zalivu, v zahodnem delu Slovenije in celo v Benetkah. Najhuje je bilo v Ilirski Bistrici, kjer je popokalo precej zidov in streh, na srečo pa ni bilo človeških žrtev. V našem mestu so zaznali potresni sunek zlasti ljudje v višjih poslopjih. Zaradi sunka se je odtrgala glava enega izmed kipov nad pročeljem cerkve sv. Antona Novega, ki je zgrmela v globino in padla na avto. katerega je močno poškodovala. Tako močnega potresnega sunka ni zabeležil tržaški geofizični zavod že od I. ja nuarja 1926. Tedanji potres je imel svoj epicenter na Kranj skem.
NAŠ ROJAK prof. Milan Be-kar, ki poučuje na goriških srednjih šolah, leži hudo bolah v goriški bolnišnici.
NOV HOTEL V GRLJANU. Gradbeno podjetje Antonini-Fra-giacomo gradi v Grljanskem zalivu lep moderen hotel v nekoliko zaokroženi obliki. Lastnik tega podjetja je hkrati lastnik hotela ((Riviera« na obalni
cesti, ki ima tudi dve pred meseci popolnoma obnovljeni kopališči. Izvedeli smo, da se je ustanova za turizem precej časa upirala gradnji novega hotela, češ da bi ta pokvaril estetski značaj zaliva. In res postavljajo hotel prav na sredini pobočja nad zalivom, pa tudi previsok je.
NA TRŽAŠKEM VSEUČILIŠČU sta diplomirala za doktorja ekonomije Vida Bitežnik in Ana Volpi, za doktorja fizike pa Karel Bajc.
RAZŠIRITEV ŽELEZARNE V SKEDNJU. Družba Italsider obnavlja svoj kompleks v Šked n ju- Med drugim gradi obsežno skladišče pri. livarni, novo visoko peč, termoelektrično centralo, pomol, ob katerem bodo pristajale 35.000-tonske ladje, nadalje vrsto črpalk in tekoče trakove za prevažanje surovin. Poleg tega bodo namestili v obratu številne nove strojne naprave, katerih velik del je nabavil Italsider pri angleškem podjetju Mitchell; to podj’etje bo poskrbelo tudi za montažo tekočih trakov, ki bodo po 3 km dolgi poti povezovali pomol s skladišči premoga in rudnin.
CENTER ZA TEORIČNO FI-ZIKO. Tržaška Cassa di Rispar-mio je sklenila izdati 100 milijonov lir za nakup zemljišča pri miramarskem gradu, kjer bodo zgradili mednarodni center za teorično fiziko. Tržaška provinca in občina pa bosta financirali gradnjo kompleksa.
je upravni odbor posojilnice odločil za to, da se posojilnica včlani v Kreditni zavod za kmečke in obrtniške posojilnice — Istituto di credito delle casse rurali e artigiane, ki je bil u-stanovljen konec novembra lanskega leta v Rimu. Gre za delniško družbo, ki ima namen braniti, zastopati in podpirati včlanjene posojilnice ter jim pomagati tudi, ko gre za nabavo kredita. Zavod lahko sprejema tudi vloge včlanjenih posojilnic ter jim v tem pogledu lahko prizna ugodnejše pogoje kakor drugi denarni zavodi. Kreditni zavod bo tudi jamčil posojilnicam za izdajanje krožnih čekov (assegni circolari), medtem ko so posojilnice do sedaj morale same položiti ustrezno kavcijo. Posamezna delnica novega zavoda znaša 100.000 lir, openska posojilnica namerava za začetek kupiti dve delnici.
Živo zanimanje zborovalcev je zbudilo sporočilo upravnega odbora, da bo v doglednem času možno zgraditi za posojilnico lasten in v vsakem pogledu primeren sedež. O tem je bilo govora že na prejšnjem občnem zboru, ki je vodstvo pooblastil, da stori v ta namen primerne korake. Posojilnica je zdaj v pogajanjih za nakup u-streznega zemljišča na Opčinah. Nakup zemljišča bo izvršen, kakor hitro bodo višje oblasti to dovolile. Razvoj posojilnice, ki se zdaj v resnici stiska v tesnih prostorih, zahteva, da si preskrbi primernejše poslovne prostore; delo se je tako pomnožilo, da so pri posojilnici danes zaposleni že trije nameščenci. V novi zgradbi bosta poleg primernih poslovnih prostorov v pritličju v prvem nadstropju še dve stanovanji, in to zaradi večje varnosti.
Po poročilu predsednika je dr. Antonac, načelnik nadzornega odbora, prečital poročilo o delovanju nadzornega odbora, ki je večkrat pregledal knjige posojilnice ter se zanimal za njeno poslovanje. Dr. Antonac je predlagal, naj občni zbor odobri poslovanje posojilnice v preteklem letu. To so člani tudi soglasno storili.
Med razpravo so se člani zlasti zanimali, kako daleč so priprave za graditev lastnega sedeža in kakšna stavba bo to. V tem pogledu so tudi sami dali več praktičnih nasvetov. Ker se odbor voli za več let, bodo volitve novega odbora prihodnje leto.
kultura in živfaiB
«POLETNA URA« MORDA ŽE V MAJU. Po vsej verjetnosti bo italijanska vlada uvedla tako Imenovano ((poletno uro« (delovni urnik bi pomaknili za e-ho uro naprej) že 30. aprila. V veljavo bo do 30 septembra.
NASE SOŽALJE
UMRLI SO: v Trstu 64-letni Franc Besednjak, 59-letna Regina Pelicon in 83-letni upokojenec Giuseppe Moduno zaradi zastrupitve s plinom, 75-letna Antonija vKuret vd. Mlekuš, 75-letni odvetnik Marcello Mosetti zaradi hudih poškodb dobljenih pri padcu; na Proseku Josip Prašelj; v Trebčah Milan Kralj; v Doberdobu 73-letni delavec Anton Ferletič, v Gorici 81-letna Marija Černe vd. Visin-tin in v Malih Žabi j ah Jožefa Štokelj vd. Sever.
Kraške jame in naši jamarji
Škocijanake jame so blizu Tr-1 ko Dujc, ki je kmalu nato umrl,. ien kot pravimo nosebnežem ki sta Nekateri jih primerjajo s in jaz. Zunaj je bilo turobno, jih fe bilo ™ih več kof (ia Postoinskn mnnnri ™ Uh „rQ. I rahla meglica je tiščala k tlom, J	VeC kot da
Postojnsko, mnogi pa jih zaradi njihove groteskne veličastnosti postavljajo pred Postojno. Za sedaj so škocijanske jame ob strani, uspelo je le napeljati v njih električno razsvetljavo, ostalo, kot gostišče in podobno, pa je že dolgo v načrtu, tako dolgo, da so načrti že čisto orumeneli. Vsako leto se sliši glas, češ zdaj bomo začeli in uredili gostišče, pa ob prvi jesenski burji tak glas spet utihne. No, enkrat bo že prišlo tudi do tega in morda bodo potegnili "iz jame do Okroglice celo dvigalo. To je tudi v načrtu in bi lahko samo koristilo, ne da bi prav nič prizadelo narave. Do takrat pa ...
Veliki ljubitelji te jame, ki jo obiskujejo iz leta v leto, še vedno kot nekoč radi posede ob kozarcu v stari vaški gostoljubni matavunski gostilni (mimogrede naj povemo, da je kuharica te gostilne lani na tekmovanju odnesla prvo nagrado za neko domačo ((specialiteto« v kulinarični umetnosti) in se pogovarjajo z vodiči kot pred tolikimi leti, ko še ni bilo avtomobilov in te je do Skoči j an-skim jam pripeljal kočijaž ali pa si jo tja mahnil od postaje v Divači peš prek gmajne mimo znamenitega razgledišča, že pogled s tega razgledišča zadošča in ti poplača pot, kaj šele če greš skozi jame. Ni dvoma: danes ti električne žarnice o-svetle mnogo več in lepše kot nekoč bakle, vendar so si vsi enotni, da je prav in dobro, ker v Škocijanskih jamah ni mogoče speljati take ali drugačne železnice, katere ropot bi morda preglasil večkrat mogočno bučanje Reke.
Ni dolgo tega, ko smo sedeli vaški gostilni v Matavunu. Matavun in Skopi jan sta vasici, ki sta se zlili že davno druga drugo. Sedeli smo: star vodič, ki je desetletja razkazoval in varno vodil v jame tisoče turistov, domačin — učitelj Mir-
ob cesti je bilo nekaj tržaških vozil, njihovi živahni vozniki so se «kratkočasili» pri sosednih mizah s kosi kraškega pršuta in bedri «polastrov».
Razgovarjali smo se o časih in ljudeh, ki jih že dolgo ni več in ki so tako ali drugače bili povezani z našimi jamami, čudno, da je bilo največ govora o Tentavi, znanem jamarju po i-menu Gregor Žiberna, ki je živel in umrl v Divači. Zakaj prav o njem, ne bi mogel reči. Morda zato, ker smo ga še vsi poznali in ker je od vseh jamarjev bil morda najbolj origina-
nes.
Morda se k šali povrnemo, vendar menim, da je tudi o takih posebnežih, kot je bil Gregor Žiberna - Tentava vredno govoriti. Tentava so mu rekli menda zato, ker je marsikoga pretental za kak bokal, kasneje pa za kvartin ali kaj več. Pa tudi sicer je pretental marsika-kega možička s hudo ženo, ker je bil namazan z vsemi žavba-mi. Toda, ko govorimo o Tentavi pred svetovnim kongresom speleologov, je potrebno povedati, da so v naše kraške jame in brezna šli vedno prvi domačini, čenrav se navadno sliši in
Tentava — Gregor Žiberna — jamar iz Divače.
(Portret neznanega tujega slikarja)
bere, da so jame odkrili in raziskali tujci. Res j«, njihove zasluge so velike, ker so omogočili z denarjem in opremo, da so se lahko domačini spustili v | globine in to je v večini primerov tudi vse. Zato so njihova imena vedno na prvem mestu, imena domačinov, ki so tvegali s svojim pogumom vse, pa na zadnjem, kolikor jih sploh omenjajo.
NAŠI JAMARJI PRVI STOPILI V SVET PODZEMLJA
Danes brskamo po zgodovini in iz spomina in tudi iz dokumentov skušamo ugotoviti svoj delež pri raziskovanju kraškega podzemlja. Tako se nam vrste imena ljudi, imena skromnih kra-ških kmetovalcev, delavcev in nemaničev, ki so se navezali na vrvi in spustili nad deročo Reko, v stometrsko brezno Kačne jame in drugim. Za to je bila potrebna drugačna drznost kot danes, ko se spuščajo v jame z lestvami, zavarovani vsepovsod, s telefoni, električnimi lučmi in podobno. Drugače tudi zato, ker so takrat ljudje verovali, da se npr. v Kačni jami skriva sam hudič, saj se iz nje vedno kadi in tudi čudne glasove glasove je vedno čuti. Kdo bi se torej drznil kar tako v objem samemu hudiču, razen tistega, ki se mu je zapisal in podpisal z njim pogodbo s krvjo.
Eden takih je bil Gregor Žiberna - Tentava (1855-1929), ki ga ljudje poznajo kot človeka, ki mu ni bilo nič mar, ki ni imel nič, a je bil zmeraj dobre volje, ki je ljubil dobro kapljico, še bolj pa svoje jame, ki jim je prvi odkril njihove globine in lepote. Ni se bal hudiča, ko se je prvi spustil po vrvi v brezno pri Divači, imenovanem Kačna jama, nato pa, ko je leta 1895 postavil v to jamo od vrha do dna lestev, za kar je rabil nič manj kot 315 dni dela, da so nato lahko šli vanjo tudi drugi, še prej pa je leta 1884 odkril Divaško jamo in jo raziskal, kar mu je pravzaprav prineslo slavo in njegovo ime, ime veseljaka Ten-tave, je s tem prišlo v svetovno speleološko literaturo.
-žj-
«Dve pištoli v rokah, pa z belim in črnim gleda»
Ob priložnosti predvajanja Gigli j e ve komedije Don Pilonova sestrica sem iznesel dvom o primernosti tako kočljivih retrospektivnih posegov v italijansko gledališko ustvarjalnost. Ob zadnji premieri, oziroma za nas Slovence ob krstni predstavi dramske farse Dve pištoli v rokah, pa z belim in črnim gleda, ki jo je napisal Dario F6, moram dvom pozitivno razrešiti, Prav naj novejša uprizoritev namreč dokazuje dramaturško zasnovo vodstva našega gledališča (škoda, da tega nismo mogli prej ugotoviti z objavo celotnega repertoarja za letošnjo sezono!), ki je posrečeno prikazala razvoj italijanske komedije, ki ima v Girolamu Gigliju svojega utemeljitelja in v Foju skrajnega predstavnika današnjih odrskih stremljenj; ta še vedno tečejo v najtesnejši povezavi z življenjsko stvarnostjo in s spretnim umetniškim podajanjem v skladu z utrjeno italijansko ko-mediografsko tradicijo, izvirajočo iz pristnosti odrskega doživljanja, tako imenovane «com-medie delFarte«. Z novo zahtevno uprizoritvijo je naše gledališče še enkrat dokazalo važnost vloge, ki jo odigrava v tržaškem kulturnem življenju.
Uspeh predstave je predvsem zasluga spretne režije Jožeta Babiča. Iz Fojeve farse je napravil skupek utripajočih življenjskih slik, ki se pred očaranimi in presenečenimi očmi publike razvijajo s filmsko naglico in napetostjo. Prepričljivo mu je pri tem sekundiral scenograf inž. Niko Matul. Dario Fč> bi bil prav gotovo ponosen, ko bi mu bili mogli s tako skrbno in spretno aranžirano predstavo postreči kjerkoli drugod v Italiji. Gladek in primeren prevod, ki ga je oskrbel I. š., je nrišel še lepše do izraza ob glasbenih vložkih prof. Aleksandra Vodopivca.
Vsa predstava je slonela na verzatilni umetniški sposobnosti Silvija Kobala (človeka, ki je izgubil spomin, in Giovan-ni j a Galline) in šarmantnosti Ive Zupančičeve kot Luise. Prepričan sem, da se ni Zupančičeva z lahkoto vživela v naš tržaški ansambel, ki more (in to prav zaradi dolgoletnega sodelovanja z Babičem) že vplivati ny gledališko dejavnost v osrednji Sloveniji zaradi dovršenosti svojih storitev, kar je ena od pozitivnih posledic skrajno
reduciranega ansambla, da ne govorimo o drugih redukcijah oziroma prikrajšanjih. Jožko Lukeš (kot profesor, šef komisar in inšpektor) je uspešno podpiral prejšnja dva glavna nosilca odrskega dogajanja.
Vsi ostali zaslužijo skupno priznanje, ker so se spretno sukali pod Babičevo taktirko, ki pa ni imel težkega dela, ker je razpolagal z izbrušenimi odrskimi talenti tudi za manj prozorne vloge. V mislih imam Staneta Starešiniča (major zdravnik, komisar, advokat), Staneta Raztresena (I. zdravnik, mare-sciallo, brigadir, Suha južina), Alojza Miliča (II. zdravnik, a-gent, Luigi, Carburo, Don Antonio) in Edvarda Martinuzzi-ja (plavolasec). Pa tudi Zlata Rodoškova (Angela, ženska iz lokala «Vigentina»), Miranda Caharija (I. bolničarka, ženska iz lokala «Vigentina»), Pavla Kramar (II. bolničarka, ženska iz lokala «Vigentina»), Adrijan Rustja (IV. zdravnik, III. agent, agent ženska, Pinin) in Dušan Jazbec (III. zdravnik, II. agent, agent natakar, Marietto) so doprinesli marsikaj h kolektivnemu uspehu angažiranega ansambla, ki je imel opravka z zahtevno igro in s še zahtevnejšimi režijskimi prijemi.
-jj.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V nedeljo 22. t.m. ob 17. uri v Prosvetni dvorani na OPČINAH ponovitev Dario F6
((DVE PIŠTOLI V ROKAH PA Z BELIM IN ČRNIM GLEDA«

Publikacija o Jugoslaviji
Revija «Relazioni Internazio-nali«, ki jo izdaja Inštitut za proučevanje mednarodne politike v Milanu (Istituto per gli studi di politica internazionale) napoveduje izdajo posebne številke (dvanajste«, ki bo posvečena Jugoslaviji. Vsebovala bo poleg raznih političnih, gospodarskih in socialnih prispevkov tudi popolno besedilo nove tista ve. Številka bo obsegala 104 strani ter bo stala 1.200 lir.
Konfekcijska trgovina
* FIMAR
TRST Corso Italia I Telef. 29-013
Izbrana eleganca Unije FIMAR za moške, ženske in otroške obleke navdušuje vse. Te so neuničljive in narejene kot «po naročilu».
OBIŠČITE TRGOVINO FIMAR!
TRANS-TRIESTE
TRST-TRIESTE, Via Donota 3 - Tel. 38-827, 31-906, 95-880
Soc. a r. L
UVAŽA; vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele . Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
R IJ E K A . Jugoslavija
?a	“Vanj,ar,na,• jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite izle-
1ranSk6v obaie" Za formacije obrnite se	t
drolimje v vkremh pristanišči b ali pa na potovalne agencije.
SPLOSNA PLOVBA PIHAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO - POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA — VIA ZAHODNA AFRIKA (Rijeka ■ Split . Neapelj - Genova - Marseille • Casablanca ■ Dakar - Conakry - Tacoradi Tema. Rio de Janeiro . Santos - Montevideo • Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo • Indonezijo - Japonsko • ZDA • Zahodna afriška obala sredozemske luke)
IN NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8 000 do 18.000 ton nosilnosti Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOŠNA PLOVBA«, Piran, Župančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, telexi: 035-22' 035-23,’ telefoni: 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU
Stran 4
GOSPODARSTVO
Petek, 20. marca 1964
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
Italijanski trg z mehko pšenico, na katerem so bile že precej časa čvrste cene, se je končno umiril. Zmerne so tudi cene koruzi, pšenični moki in rižu, medtem ko so cene otrobom zelo krepke. Povpraševanje po goveji živini za rejo m vprego je šibko. Slabo se prodajajo tudi krave mlekarice, prašiči in živinska krma. Cene klavni živini pa so oživele. Na zelenjad-nem trgu so kupčije živahne, kajti sveže prvrtnine je vedno več na razpolago in tudi cene radiču, ki so bile pred nekaj tedni še precej visoke, se nižajo. Cene domačemu maslu so končno padle približno za 50 lir pri kg, in to zaradi konkurence uvoženega masla. Trg s sirom je vedno čvrst, toda ustaljen. Zaradi velike razpoložljivosti z oljem, so cene padle in prekupčevalci so zelo previdni pri svojih nakupih; prepričani so, da bodo cene še nadalje pa. dale. Trg z vinom je slab, samo za bela vina je nekaj zanimanja.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Jabolka 20-40, renette 50-120, delicious 70-130, Imperator 42-60, morgenduft 48-8u, nruške au-tsu, rumene pomaranče 40-60, rdeče pomaranče 90 do 120, mandarine 110-160, limone 20-65; suh če.vn (netto) 50 do 150, pesa 40-8a, rdeča pesa 40-120, karčofi 50-100 (lir za kos), cvetača 50-80, repa 20-50, olupljene čebulice 80-160, zelje 20-48, dišeča zelišča (netto) 200 do 350, solata 50-120, rdeč radič 120-250, solata trokadero 20-120, cikorija 70-100, paradižniki 210 do 380, peteršilj 30-70, zelena 200-290, špinača 30-70 lir za kg.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Zaklani piščanci I. 720-730, II. 430-480, uvoženi zmrznjeni zajci 500-600, zaklane kokoši 520-620, žive domače kokoši 700-750, zaklane domače kokoši 950-1050, žive pegatke 1050 do 1100, zaklane pegatke 1200 do 1350, uvožene zmrznjene pegatke 700-750, zaklani golobi 1400-1500, uvožene zmrznjene pure 500-650. zaklani uvoženi purani 500-650, žive domače gosi 600-610, zaklane domače gosi I. 700-820, II. 500-550, uvožene zmrznjene gosi 380-400, živi domači zajci 780-810, zaklani domači zajci s kožo 820-900, brez kože 700-750, uvoženi zmrznjeni zajci 650-700 lir kg. Sveža domača jajca I. 19-20 lir za jajce, II. 18-19 lir za jajce.
ŽIVINA ZA REJO
IN KLAVSA ŽIVINA
FIRENZE. Goveja živina za rejo in vprego: Teleta m telice do 1 leta stare 150-200.000 lir za glavo, od 1 do 2 let stare 210 do 240.000 lir glava, junci 2 do 3 leta stari 445-495.000 lir par, junice 2 do 3 leta stare 480-525 tisoč lir par, voli 3 do 4 leta stari 515-555.000, 4 do 5 let stari 545-595.000, voli 5 do 9 let stari 445-495.000, krave 3 do 4 leta stare 545-595.000, 4 do 5 let stare 525-575.000, krave 5 do 8 let stare 425-475.000 lir par. Klavna goveja živina: Neodstavljena teleta 570-620 lir za kg, junci 440 do 460, voli 330-370, krave 250 do 330, debeli prašiči 340-360, suhi prašiči 440-460, suhi prašiči težki 410-450, neodstavljeni prašiči 600-640, jagnjeta in koze 600-640, debele ovce 200-240, suhe ovce 120-140 lir za kg.
KRMA
MILAN. Celi ali zrezani rožiči 4700-5000 lir za stot, seno majskega reza 3100-3500, II. reza 3100-3500, detelja 2900-3200, slama 1700-1900; krmne pogače iz zemeljskih lešnikov 62006300, iz tropin 4500-4600, iz koruze 5000-5100, lanene 705-718; krmna moka iz zemeljskih lešnikov 5850-5900, kokosova 4400-4500, iz tropin 4200-4300, iz sončnic 2600 2800, iz koruze 4100-4200, lanena moka 62006300, paradižnikova moka 4700-4850, iz sezama 6000 do 6100, moka iz prepečene soje 7000-7100 lir za stot.
OLJE
MILAN. Cene veljajo za stot, l.co Milan, za takojšnjo izročitev in plačilo, brez embalaže, trošarina in prometni davek ne.
vračunana. Oljčna semena: suhe tropine 2150-2200, koruza 5300 do 5400, riž 4200-4300; surovo olje:	iz zemeljskih lešnikov
31.500-31.700, iz koruze 27-27.200, iz soje 28.700-28.900, iz tropin 26.700-26.800, navadno olje iz kokosa 22-22.500, laneno olje za industrijsko porabo 22.800-23.000, ricinusovo olje za industrijsko porabo 33.400-34.200; semensko jedilno olje: iz zemeljskih lešnikov 34.800-35.000, semensko jedilno olje I. 33.500-33.700; oljčno olje: lampante« 43.500-44.000, ratificirano 49.500-50.000 lir za stot.
VINO
MILAN. Cene veljajo za stop/ stot za takojšnjo izročitev, prometni davek ni vštet. Rdeče piemontsko vino 9-10 stop. 720-780, rueee ll-lž stop. 8iu-910, Barbera sup. 12-13 stop. 950-1130, Ol-trepo pavese 8-9 stop. 690-740, mantovansko rdeče vino 8-9 stop. 720-770, Valpolicella Bardo-lino 9-11 stop. 790-860, Soave belo 9-11 stop. 820-890, Raboso 9 do 10 stop. 745-795, Merlot 10-12 stop. 795-905, Reggiano 9-10 stop. 770 820, modensko vino 9-11 stop. 770-890, belo vino iz Romagne 9-10 stop. 670-700, rdeče 9-10 stop. 690-710, bel mošt 9-10 stop. 665 do 695, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. 455-495 lir toskanska steklenica, navadna toskanska vina 8-10 stop. 640 do 740, Aretino belo 8-10 stop. 620 do 710, belo vino iz Mark 9-10 stop. 689-700, rdeče 9-10 stop. 580-710, Barlettano 13-14 stop. 785-845, Sansevero belo 10-11 stop. 725-775, Vittoria 11-12 stop. 800-840, Alcamo 11-12 stop. 640 do 680, belo vino iz Sardinije 10,5-11,5 stop. 715-735, rdeče 12-13 stop. 795-885 lir za stop/stot.
ŽITARICE
MILAN. Fina mehka pšenica 7600-7800, dobra merkantile 7400 do 7500, merkantile 7200-7300, trda pšenica dobra merkantile 9300-9600, uvožena pšenica Ma-nitoba 9400-9700, Plata 8900-9100; pšenična moka tipa «00» 10.600 do 12.000, tipa «0» 10-10.300, krušna moka tipa «1» 9500-9600, moka za testenine tipa «1» 8800 do
8900, fina domača koruza 6600 do 6700, navadna 4700-4800, uvožena koruza 4800-4850, koruzna moka 6400-6600, uvožen ječmen 4600 4800, domač oves 5400-5700, uvožen oves 4400-4450, uvoženo proso 4350-4450! neoluščen riž nrouno ooUU-azOO, Viamne 11-12 tisoč, Carnaroli 10-10.700, Ver-celli 8700-10.000, RB. 8700-9200,
I ivizzotto oiOu aiuO, P. Rossi 9300 do 10.000, Maratelli 8800-9500, Stirpe 136 8100-9500, Ardizzone 8100-8500, Balillone 7400-7900; o-luščen riž Arborio 16.300-17.400, Viaione 23-24.000, Carnaroli 19 tisoč 500 do 21.500, Vercelli 19.300-19.800, R. B. 15.600-18.000, Rizzotto 15.400-15.800, Maratelli io.6UU-iV.000, Ardizzone 14100 do 14.300 lir za stot.
MLEČNI IZDELKI
CREMONA. Maslo iz posnetega mleka 840 850 lir za kg, ma-| slo iz smetanee 790 800, maslo iz sladke smetane 720-730; sir sbrinz svež 700-720, sbrinz uležan 800-840, provolone svež 690 do 700, provolone uležan 800 do 830, grana svež 750-770, sir gra-na proizv. 1963 880-820, proizv. 1962-63 980-1000, proizv. 1962 1030 do 1070, Emmenthal svež 640 do 660, uležan 690-700, italico svež 490-5JO, taleggio svež 450-460 lir za kilogram.
KONSERVIRANA ŽIVILA
MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 215 do 225 lir za kg, v škatlah po 1/2 kg 240-250, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 220-235, po 1/2 kg 255-265, v tubah po 200 g 70-78 lir tuba, o-lupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 190 do 195 lir škatla; grah v škatlah po 1 kg 160-190, droben fižol v škatlah po 1 kg in 1/2 kg 240-270, zelene oljke 430-450, gobe v oljčnem olju v škatlah po 5 kg 2200-2400, čebulice v kisu 270-300, kumarce V kisu 300-320, paprika 280-300, marmelada boljših vrst v škatlah po 5 kg 240-250 lir za kg, breskve v sirupu 250-260, marelice 270-280, češnje 270-290, tuna v oljčnem olju v škatlah po 10 kg, 5 in 2,500 kg 1180-1280, tuni-
na 660-720, slana polenovka tipa A 330 350, tipa B 290-320 lir za kilogram.
GRADIVO
PIACENZA. Stiriprekatni vot-laki 14.500 lir za 1000 kosov, dvoprekratni votlaki 14.500, poj-na opeka UNI 25.000, strešniki
marsejskega tipa 35.000, pesek ,	-	,	......
550, debel pesek 700, prod 500, preteklo nedeljo redni obcm zmečkan in opran prod 300, j zbor Kmetijske zadruge. Obene-mivka 800 lir za kub. meter. §a zbora se je udeležilo lepo število članov ter predstavnika Kmečke zveze (tajnik Lucijan Volk) ter Zveze malih posestnikov (tajnik Marij Grbec). Pred-
tStnlk KMEČKE ZVEZE
Proti črvivosti na češnjali
Lep napredek v poslovanju Kmetijske zadruge
Kako je zadruga poslovala lansko leto V Gregorčičevi dvorani je bil
PAPIR IN LEPENKA
TURIN. Navaden satiniran tiskarski papir 17.500-19.000, srednje vrste 20.500-22.200, navaden pisarniški papir 18-19.500, srednje vrste 21.500-23.000, finejši 27-29.000, trikrat klej en papir 28.500 31.000, registrski papir srednje vrste 22.500-24.500, finejši 27-28.500, pisemski papir srednje vrste 26-28.000, finejši 31 do 33.000, velina za kopije 44.500 do 45.500, risarski papir 51.500 do 55.000, beli pergamin navaden 25-26.500, extra 30-31.500,
jo povzroča slabo vreme (glej poplave v Miljah, zaradi katerih je utrpela tamkajšnja zadružna poslovalnica lani 1,3 milijona lir škode), ter razmejitve (natančna določitev razmejitvene črte mea bivšima conama A ,	-	.	,, ,	.. , in B pri Miljah) in podobno,
sedmk zadruge Alojz Markovič ostalih 50 odstotkov dobička pa
je pozdravil navzoče in nato podal poročilo o lanskem delovanju zadruge, iz katerega je razvidno, da se ta ugodno razvija. Zbor je odobril obračun za leto 1963. Zadruga je imela lani 26 milijonov 175.404 lir dohodkov in 25.870.387 lir izdatkov, kar pomeni, da je znašal njen čisti
naj se vloži po dogovoru med člani v propagandni sklad, iz katerega črpa upravni odbor denarna sredstva za prirejanje kmečkega tabora na Opčinah, dalje skupinskih izletov na o-gled kmetijskih sejmov (izleta na veronski sejem pa letos ni-
srebrn papir 37-39.000, velina za j kar pomeni, da so se dvignili
za 1.328.259 lir. Splošni izdatki so narasli za milijon 144.048 lir, saj so prešli od 2.966.346 na 4 milijone 110.394 lir. To je treba pripisati v prvi vrsti zvišanju plač, socialnih dajatev (za katere je potrošila zadruga v lanskem letu 484.404 lir več kot leto poprej) in raznih davkov (tako zlasti dohodninskega), za katere je plačala zadruga lani dvakrat toliko kot v prejšnjem letu (1.373.518 lir). Dokler se je poslovanje Kmetijske zadruge omejevalo samo na prodajo blaga članom, ni bila podvržena plačevanju poslovalnega davka, zdaj pa, ko je razširila obratovanje ga mora plačevati tudi še za pet let nazaj.
Glede razdelitve čistega dobička je bil postavljen predlog, naj se 5 Oodstotkov vloži v rezervni sklad, kakor določa zakon. Iz rezervnega sklada črpa upravni odbor denar za kritje škode, ki
dobiček’ 305.017 lir. Izdatki za so priredili), za denarno pod-poslovanje so se povečali od 12 milijonov 907.712 lir v prejšnjem letu na 14.235.971 lir lani,
kopije 27.500-29.000, bel ali barvan kartončin 21.500-23.500, finejši 32-33.000, tipa Bristol 37 do 42.000, navadna siva lepenka 7000-7500, finejša 9500-10.000, siva lepenka za vezavo knjig 8500 ao Ja.ijUU, triplex 11.500-13.500 lir za stot.
KAVA
TRST. Navajamo cene za kg ocarinjene kave. Brazilska kava: Fernambuco 3 17/19 1390, Santos Fancy 18 1510, Viktorija V 18/19 1390; Srednja ameriška kava: Ekvador extra sup. 1380, Haiti naravna XXX 1400, Kostarika 1510; Arabska in afriška kava: Gimma 1400, Moka Hodei-dak št. 1 1420; Indonezijska In malajska kava: AP/1 1280, AP suecinl 1330. Rob EK/1 3-5 od-sto 1230, Rob EK/1 special 1240, Rob EK/3 10-12 odsto 1220; Slonokoščena obala 1270 lir za kg.
Visoke cene kot posledica inflacije
CHICAGO
Pšenica (stot. dol. za 60 funtov) Koruza (stot. dol. za 56 funtov)
► ►
NEW YORK
Baker (stot. dol. za funt) . ,
Cin (stot. dol. za funt)
Svinec (stot. dol. za funt) . ,
Cink (Stot. dol. ža furrt) V , Aluminij (stot. dol. za funt)
Nikelj (stot. dol. za funt) . . živo srebro (dol. za steklenico) . Bombaž (stot. dol. za funt) .
Kava «Santos 4» (stot. dol. za funt)
LONDON
Baker (funt šter. za d. tono) . , . Cin (funt šter. za d. tono) . . . . Cink (funt šter. za d. tono) . . . . Svinec (funt šter. za d. tono) . . .
SANTOS
Kava «Santos D» (kruzejrov za 10 kg)
	>r	
TRZISCA		
3.3.64	10.3-64	17-3-64
206 3/«	1973A	196,—
119,—	119Va	119 Va
29,12	29,12	32,—
139,—	137,37	135,62
13,-	13,—	13,-
14,—	14,—	14,-
23,-	23,50	23,50
79,-	79,—	79,—
274,—	273,—	273,—
35,40	35,40	35,45
51 V<	50 Va	49,-
261,—	261,—	270 Va
1025,—	1105,—	1075,—
102,—	100,—	99 3A
82 Va	805/a	80 V«
2244,—	2284,—	2324,—
Življenjski stroški so se dvignili za 8 odsto
VALUTE V	MILANU	
	10.3-64	173-64
Amer. dolar	622,48	624,90
Kana J., dolar	576,15	578,20
Nem marka	156,67	157,25
Francoski fr.	127,03	127,50
Švicarski fr.	143,87	144,47
Avstrijski šil.	24,09	24,18
Funt št. pap.	1741,70	1748,45
Funt št. zlat	6400,—	6400,—
Napoleon	6050,—	5900,—
Zlato (gram)	719,—	724,—
Dinar (100)	— Trst	
drobni 75-77	debeli 70-72	
BANKOVCI V CURIHU		
17.marca 1964		
ZDA (1 dolar)		4,30
Anglija (1 funt št.)		11,95
Francija (100	n. fr.)	87,25
Italija (100 Ur)		0,6960
Avstrija (100	šU.)	16,60
CSSR (100 kr.)		13,—
Nemčija (100	DM)	108,—
Belgija GOO	d fr.)	8,53
Švedska (100	kr.)	82,75
Nizozemska (100 gold.)		119,—
Španija (100	pezet)	7,10
Argentina (100 pezov)		2,90
Egipt (1 eg funt)		5,60
Jugoslavija (100 din)		0,55
Avstralija (1	av. funt)	9,50
V preteklem tednu so zabeležili na mednarodnih trgih s surovinami precejšnje mrtvilo. Tako je ostal tečaj živega srebra, aluminija, litega železa, bombaža, volne, sladkorja, ovsa in ječmena v glavnem nespremenjen. Dvignila se je cena bakru, dnu, kavi, pšenici in koruzi, nazadoval pa svincu, cinku, platini, medenini in kavčuku, medtem ko je cena rži močno nihala.
KOVINE
Nepričakovana in uradno sicer nepotrjena vest o napovedani stavki čilskih rudarjev je o-slabila tečaj bakra na vseh trgih. Zlasti je tečaj padel v Londonu, in sicer za 7 funtov šter-lingov pri toni. Tudi na newyor-škem trgu se je pokazala težnja navzdol, vendar se je tečaj ustalil, čim je Phelps Dodge dvignila ceno rdeči kovini na 32 stotink dolarja za funt. Zaradi začetnega padca tečaja se je povečalo povpraševanje. Tečaj činu je nazadoval v Singapuru za 1,375 dolarja in ostal pri 535 dolarjih za pikul; kongoški cin pa se je ustalil v Antwerpenu na 147,90 belgijskega franka za kg, kar pomeni, da je napredoval za 0,10 franka. Cena živemu srebru je ostala trdna. Tečaj svinca je na londonskem trgu napredoval do 80V« funta šter-linga za tono 2240 funtov, v New Yorku pa je ostal pri 13 stotinkah dolarja za funt. Tečaj cinka se je dvignil v Londonu na 993/« funta šterlinga za tono, medtem ko se na newyorškem trgu ni spremenil, ampak je ostal pri 14 stotinkah dolarja za funt. Cena platini Je narasla za 3 stotinke dolarja v New Yorku (od 87 na 90), aluminiju je ostala nespremenjena, medenini je narasla od 30,50 na 33 stot. dol. za funt, švedskemu litemu železu pa se ni spremenila (63,50 dolarja za tono).
KAVČUK
Cena kavčuku proti izročitvi v aprilu je narasla v Londonu na 21 penijev za funt, proti izročitvi v maju pa na 20 13/16 penija za funt.
VLAKNA
Tečaj bombaža je na ameriških trgih ustaljen pri 35,45 stot. dol. za funt (prejšnji teden 35,40). Povpraševanje raste Položaj na avstralskih dražbah
za volno je umirjen in ni čutiti ostrejše konkurence. Največ volne kupujejo Japonci, precej pa tudi Evropejci. Tečaj volne se je dvignil na newyorškem trgu na 176 stot. dol. za funt, v Londonu pa je zdrknil na 122 penijev za funt. Tečaj jute je o-stal na londonskem trgu nespremenjen pri 109 funtih šter-lingih za tono.
ŽIVILA
Pred dnevi je Brazilija prodala v tujino 1.000 ton surovega sladkorja po 63,50 funta šterlinga za tono cif. V New Yorku je tečaj sladkorja napredoval do 7,35 stotink dolarja za funt fob.
V	splošnem pa so ostale cene na vseh drugih trgih nespremenjene. Izvedelo se je, da je 18 kubanskih cukrarn prenehalo o-bratovati zaradi primanjkovanja surovin. Proizvodnja teh tovarn je bila letos za 20 odsto nižja kakor lani. Južnoameriška republika San Domingo je prodala nekemu ameriškemu trgovcu 10.000 ton surovega sladkorja. Formoza je prodala 129 tisoč ton enakega sladkorja Japonski. Maroko je naročil 10 000 ton surovega sladkorja ((Omnibus« proti izročitvi v prihodnjem letu. Sovjeti letos ne bodo več uvažali sladkorja. Italija ga namerava uvoziti 130.000 ton.
V	Iraku, Sudanu in Saj gonu se te dni vrstijo dražbe, na katerih je na voljo vsega 38000 ton tega živila. Na newyorškem trgu je bilo v začetku tedna precejšnje mrtvilo glede prodaje kave. Položaj je bil podoben tudi na terminskih trgih, leča j kave je v New Yorku nazadoval od 50 V« na 50 stot. dol. za funt, v Le Havru pa je ostal nespremenjen pri 3,94 franc franka za kg. Tečaj kakava je nestalen. V New Yorku je napredoval od 23 na 23 /s stot. dol., v Londonu pa je padel od 175 ‘A na 174 Va šilinga za 50,8 kg. Povpraševanje je slabotno, to zadeva tudi terminske trge.
ŽITARICE
Na čikaškem trgu vlada znatna negotovost zaradi množičnih prodaj pšenice v zadnjem času Tečaj pšenice se je znižal od 200 V« na 196 stot. dol. za bušel. Trdnejši je tečaj koruze, čeprav je tudi ta nazadoval od 120 ‘A na 119 'A proti izročitvi v marcu. Tečaj rži je slaboten, trdnejši je tečaj ovsa in ječmena-
V zadnjih dveh mesecih so se življenjski stroški v Italiji zopet povečali, v januarju sicer ne tako močno kakor v decembru. če postavimo življenjske stroške pred vojno (v letu 1938) na 1, so bili v decembru 1963 83,36-krat višji kakor pred vojno. Temu pravimo, da je indeks decembra znašal 83,36 (novembra 82,78 in decembra 1962, to je leto poprej 76,89). Meseca decembra 1963 so se življenjski stroški dvignili za 0,7 odsto v primeri z novembrom in za 8,4 v primeri z decembrom leta 1962. V mesecu januarju 1964 je znašal indeks življenjskih stroškov (osnova 1961 = 100) 116,8. življenjski stroški so bili januarja za 1 odsto višji kakor v decembru in za 7,6 odsto višji kakor januarja 1963.
GIBANJE CEN NA DEBELO
V lanskem decembru so se cene na debelo zvišale, in sicer so bile za 10,1 odsto višje kakor leta 1953 (v novembru samo za 9,7 in v decembru 1962 za 4,5 odsto). Cene na drobno so se decembra zvišale za 0,7 odsto v primeri z novembrom (indeks v decembru, osnova 1953 = 100, 136,2, v novembru 135,3 in v decembru 1962 127,4). Zvišanje cen na drobno je torej decembra znašalo 0,7 odsto v primeri z novembrom in 6,9 odsto v primeri z decembrom leta 1962.
Od polovice do konca letošnjega januarja so se cene na debelo in na drobno dvignile za 0,34 odsto (po podatkih milanske trgovinske zbornice). To je pripisati v prvi vrsti podražitvi žitaric, krme in nekaterih živilskih izdelkov v kmetijstvu, a številnih kemičnih proizvodov na industrijskem področju. V o-menjenem razdobju preteklega januarja so narasle cene tudi rastlinskim izdelkom, rudam in kovinam, nazadovale pa so tkalnim surovinam, medtem ko so ostale gradbenemu in industrijskemu materialu pretežno nespremenjene.
Navajamo indekse cen na de belo zgoraj omenjenih proizvodov (osnova 1939 = 100):
Navajamo indekse cen nekaterim proizvodom v uvozu in izvozu (osnova prvo polletje 1950 = 100):
poro zaslužnim študentom, ki se posveečajo študiju kmetijskih strok in v druge namene.
Na obenem zboru je bil se glasno sprejet predlog, po katerem naj bi zadružni člani med letom ne uživali več Dopusta pri nabavi potrebnega blaga v zadružnih prodajalnah, ampak bi za to prejemali ob koncu leta ustrezno povračilo v blagu (ali v denarju, kar pa ni verjetno). Upravni odbor mora ta predlog še proučiti. Letos bo poskrbel odbor med drugim za obnovitev mestne zadružne prodajalne, medtem ko je za obnovo obeh predmestnih poslovalnic že poskrbel v preteklem letu.
V upravni odbor so bili izvoljeni novi člani; ta je zdaj sestavljen takole: predsednik je Alojz Markovič, podpredsednik Jožef Sancin, tajnik Dušan Modrič, blagajnik Miroslav Škerlj; odborniki pa Marij Grbec, Albin Hrovatin, Mario Lenardon, Giuseppe Scheriani in Giusto Caris. Nadzorni odbor je ostal isti (volijo ga vsaka tri leta): predsednik je Srečko Orel, odbornika Anton Škerk in Claudio Cofol, namestnika odbornikov pa Jožef Bukavec in Ivan čač.
Ponovno hočemo opozoriti na največjega škodljivca češenj in višenj, to je na češnjevo muho. Črvivost je izredno velika nadloga, ki nam dela letno milijonsko škodo pri izvozu češenj. Zato ne bo odveč, ako to ponavljamo.
Sicer so zgodnje češnje kakor npr. Renčanka, Zgodnja iz Marke, Kasinova rana, Vignola in druge zgodne sorte manj podvržene temu napadu, ker običajno zorijo pred nastopom črvivosti. Vse sorte, ki pa zgodnjim sledijo postanejo črvive, včasih do 90 %.
Češnjeva muha pa ne nastopa vsako leto ob istem času, to zavisi od vremena. Ko nastopi pri nas toplejše vreme po cvetju češenj, to je, ko nastopi toplejša nočna toplota okoli 17 do 18 stopinj Celzija, tedaj lahko z gotovostjo računamo, da bodo postale češnje črvive, ko se začnejo pisati odnosno zoreti. Kaj torej storiti pred nastopom tega škodljivca. Na splošno priporočamo škropljenje z zatiralnimi sredstvi. V novejšem času z «Rogorjem» z raz topini 0,1 % škropivo (1 deciliter na 100 litrov vode), ali pa Gerasol —25, uporaba 0,4—0,5 % (4—5 del na 100 litrov vode).
Naj omenimo, da je odločilne važnosti torej, da ugotovimo pojav muhe v češnjevih na sadih.
V Švici npr. postavijo po sadovnjakih pod drevesom posebne kontrolne posode, s katerimi ugotovijo vzlet češnjeve muhe. Na kratko opisana ta posoda sestoji iz cilindraste goste mreže, ki vsebuje 4—5 kubičnih
centimetrov zemlje, na katero je poveznjena cilindrična steklena posoda. Ta dva dela sta tesno povezana, da ne uhajajo muhe iz posode. Posodo zagrebejo 5 centimetrov globoko v zemljo. Takih kontrolnih posod postavijo na več mestih v češnjevem nasadu.
IZVOZ	Povprečni indeks 1962	31.1. 1964
Živila	120,89	140,35
Surovine	159,90	154,84
Polizdelki	89,54	88,60
Končni izdelki	88,56		97,69
UVOZ		
Živila	79,15	88,71
Surovine	88,86	87,11
Polizdelki	123,88	125,90
GIBANJE	CEN ŽIVILOM	
Povprečni indeks 1962
31.1.
1964
Rastlinska živila 6241	6865
Živalski proizvodi 7542	8520
Tkalne surovine 6596	6689
Kemični izdelki 5016	5496
Rude in kovine 5814	6051
Gradbeni material 8041	8904
Rastlinski proizvodi 6445	7745
Industrijski material 3913	4114
Med izvoznim blagom	se je
znižal indeks cen živilskim proizvodom, polizdelkom, končnim izdelkom, povečal pa se je su rovinam. Med uvoznim blagom se je dvignil vsem proizvodom. Med živili je narasel nekoliko zmrznjenemu mesu, bolj pšenici, medtem ko je nazadoval kavi in kakavu. Med surovinami se je dvignila cena tudi zemeljskim lešnikom, arabskemu gumiju kordofanu, petroleju, trdnemu ameriškemu bombažu in juti. Nazadoval je gumenemu lepilu, posušenim kožam in ameriškemu premogu «toutvenant». Med polizdelki se je dvignil indeks cen loju, palmovemu olju, soji, kokosu, bakru, činu in svincu.
Gibanje cen na drobno in na debelo 23 poglavitnih živilskih proizvodov široke potrošnje ni enotno: cene so se dvignile v prodaji na drobno, a so nazadovale v prodaji na debelo. Slednje so narasle samo krušni moki, rižu, limonam, kakavu, maslu, delno tudi govedu za zakol, padle pa so krompirju, semenskemu olju, siru gorgonzola in jajcem. Cene na drobno so napredovale svežemu telečjemu mesu, delno svinjini in vinu; cene gnjati in perutnine so ostale v glavnem nespremenjene, medtem ko so padle olivnemu olju in jajcem.
TUDI V DRUGIH DRŽAVAH
VIŠJE CENE
Indeksi cen so se v lanskem novembru zvišali tudi v nekaterih tujih državah. Medtem ko se je indeks cen na debelo dvignil v Italiji v minulem novembru za 0,6 odsto v primeri z oktobrom istega leta in za 6 odsto v primeri z novembrom prejšnjega leta, se je dvignil v Švici za 0,5 in 3,9 odsto, a v Kanadi za 0,4 in 2 odsto. V prodaji na drobno je narastel indeks v Italiji za 0,4 in 7,8 odsto v primeri z oktobrom 1963 in novembrom 1962, v Švici za 0,6 in 4 odsto, v Zah. Nemčiji za 0,3 in 3,4 odsto in v Kanadi za 0,3 in 1,6 odsto.	\
Tovarna superfosfata v Kosovski Mitroviči
Pred kratkim je pričela obra tovati v Kosovski Mitroviči v Srbiji nova tovarna superfosfata. V njej bodo proizvedli vsega 120.000 ton žveplene kisline, ali 30.000 ton na leto. Od tega bodo 90.000 ton uporabili za izdelavo 250.000 ton umetnega gnojila v prahu in zrnih. Omenjena žveplena kislina bo zelo čista, sai računajo, da bo njena čistota 99-odstotna; ker postavljajo na trg običajno kislino s 93-odstotno čistoto, bodo z redčenjem kisline lahko pridobili še 9 tisoč ton žveplene kisline. Poleg tega bodo izdelali tudi 2310 ton umetnega kristala letno, in sicer iz škodljivih fluor-nih plinov. Za gradnjo tovarne in njeno opremo so potrošili 12.6 milijarde dinarjev. V njej bodo namestili okoli 600 kvalificiranih delavcev.
Kontrolna posoda za ugotovitev vzleta češnjeve muhe: a) cilin-drast kozarec, b) gosta mreža napolnjena z zemljo izpod češnjevega drevesa, c) tesna povezava
V glavnem škropijo zgodnje sorte pa tudi pozne, ko so v zorenju. Pred škropljenjem se pa pripravijo sadjarji, da odstranijo čimprej iz sadonosni-kov vse stare pokveke dreves. Okoli mlajših dreves pa napravijo kolobarje, v katere pod-kopljejo potem še apneni dušik, s katerim tudi zatrejo bubice v zemlji. Na 1 kvadratni meter površine vzamejo 3 dkg apnenega dušika, šele potem, ko se pojavi muha se lotijo škropljenja proti njej.	Fr. K.
irunsiiilriu
IM PO RT . E X P O R T
TRST Ul. Cicerune 8-11 Tel. 30-214
Skladišče: Sculo Legna mi
Vse vrste lesa . eksote . furnirje
poliesl ere - dekorativne plastične profile . laminate
stroje in druge artikle za lesno industrijo
PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE
LA GORIZIAN\
Gorica Via D. d Aosta N. I8d • jel. 28-45, 54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
(CIP — Banco Congiuntura)
di Sicilia —
A V TO PR E VOZNIŠKO PODJETJE
A. POŽAR
TRST - VIA BOCCACCIO. 3 Tel 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
..GOSPODARSTVO"
Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9. tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir - Pošt. tek. rač. ((Gospodarstvo« št. 11-9396 - Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 000 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. Založnik: Založba ((Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst, Ul. Montecchi 6
adriaimpex
Sp. A.
TRST,
Via della G e p pa, 9 Tel.; 38-770. 29-135
IMPORT - EX POR T industrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM. RIV v Jugoslavijo
URADNA IN ZLATARNA
Ml KOLJ KAREL
i k s r
Uampo S. Giacomo 3 tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika
izbira zlatih skov za vse
znamk
okra
prilike
Burgher & C.
Soc. a r-1.
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZI
Sedež: TRST, Via Milano 4 Telefon 61.573 Filiala: Milan, Via Filzi 27 Telefon 61-573
DIREKTNI PREVOZI S TOVORNJAKI IZ IN V JUGOSLAVIJO
InUAJtuAoita ICofieA,
mednarodna špedicija in transport
GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 • TELEX: 03-517
5?
Mednarodna špedicija ln transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet Iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem vagonsklh in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu ln uskladi-ščenje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
FILIALE:
Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor. Sar rajevo, Sežana, Subotica, Novi Sad. Zrenjamn,
Jesenice, Nova Gorica, Kozina. Podgorje. Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Ploče-Bar.
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 - Tel. 37-823
imXP0RT
UVU/ - izvin /.Ah llll-bl VA
TRST, Ul. Cicerone 8 lelet 38-136 - 37 725
Ocicinlok m kolonialno hliigo
Ul rini Himen 21) IhI S(M)ll) lelngr.; lmiiHX|iort - I rinstH
U VA Z. A :
VSAKOVRSTEN LES . CEMENT IN GRAD. BENI MATERIAL . MESO IN ŽIVINO
IZVAJA:
TEHNIČNI MATERIAL . RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO
Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
»MUSILI JIADALOSSO
TRST . TRIESTE, ulica XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, telef. 35-740
Pohištva za imulH
Razstave: Ul. Valdirivo, 29 Ul. F. Filzi 7
(j-latune
p c rinili! c x
dnuvne sobe opernim
viiair.kl - unsluliice