133. tite v.
V Ljubljani, v torek 3 decembra l »78.
Letnik VI.
InMratl •« aprejsmajo io »elji triitopoa mil :
8 kr., (« •• ti»ka Ikrat,
4 ii ii h i» ® »i " » Ii n n Л n Pri »nčk rat nem tiikaii) н wo« primerno «ni»nji».
Roko piti
ne vra/ajo, uefrm kovan* piama M) n« »prejtmiijo.
N»ro6nlno ptfjrm* oprarniHvo (adniiiistriiciia) in »k«| rdirija na t) ta rem trmi ''• "t- •
Pilincei iim 2» шт\ narod.
Po polti	prajaman	velja :
/a celi. Ivi«	, . |0 — kr.
«a put lota	. . 6	„ — „
ta »Vtrt lata	. . *i	„ 50
V administraciji v«l|«:
/.a celo lato . . H |[l. 40 Kr. «a pol Irta . 4 „ 30 „ ta .'»tri li ta	't „ 10 ,. *
V Ljobijaui na dum poliljan E relj/i dO kr. v.-, na leto.
VrednMIvO je t Roinili ulicah it»*. 26
lihaja pn trikrat na t*di-n in •iccr v torek, ('«trtfk in aobotu
(I sedanjem solsUn.
Iz vprašanju , katero je minister uka in bogočustja slavil češkim ordinarijatom o zh-devah reda sv. Frančiška, sledi, da so v nevarnosti tudi nekteri redovi ženski, piše neki dubovuik v „Čtchu
Če sem dobro razumel, misli minister podpore iz verski ga zakladu vzeti tudi hčeram sv. Uršule in dragim nunam, ki ee bavijn a podučevunjrm mladine.
Odvzetje dotične podpore priti ima bitje na korist svetnim učiteljicam. Takim novicam, zttdcvnjočiin nas naravnost v srce, ne snu ino se čuditi. Liberalni ministri morajo žalibog plesati tako, kakor j:ni liberalnost poslaucev gode.
Pri nas, žaiibog tie elišimo v prvo, kako tudi v dunajekej zboru ci neka stranka huj^ku im ministra bngnčastja in poduka, da bi on provzročil popolno eekularizucijo šol in du hovn h redov.
Mogoče, da hoče imeti minister v rokah dokaze, da prepriča ono prijazno mu množico interpelujočih poslsncev.
Ali bi ne bilo bolje predložiti zbornicam pravičnih izkazov o posledicah novega sistemu po kterem so narodne šole oproščene konfest-jonaloega (verskega.) značaja, duhovekega in cerkvenega nadzorstva ?
Bi-li nc bilo pripruvneje, po pravici ozna čiti leto za letom hujše nasledke vedenja mladine. ki zaradi omejenja v poduku krščanskem istinito daje krasne in vesele nade za bodoči čas?
Skrajui čas je v resnici, da bi obrnil svojo
pozornost na d«tično stranko Javnega poduče vama vsakdo, ki >e brini ali peča ta razvoj in zdravje naše države.
Vrhovna nesreča bi bila, ko bi imel pro-tikrščanski liberalizem pripravljati pot onej filozofiji, iz katere so Izšli proglasitelji blaženosti narodov „brez Boga, brez duhovnov in kraljev." —
Ostudno, straš'j.vo ge>lo, polog katerega bi unel poslednji kralj zadušen hiti na vislicah z vrvjo žile zadnjega duhovnika, m jrnjalo biti geslo radikalnih internucjonalcv, ki hote obla-ieiati »vet z vlado brez Boga, brez duhovnov in seveda tudi brez kralja
Ali obnrm» se raje od tnk h neznosnih spominov in ra/matranj, ki mi nehote' teko v pero, če tinslim na šolo v^trojeco po načrtih Ditesovih - ua šolo brez duhorstva in brez verstva.
Prepričan sem, da minister poduka sam ve, da «e naše narodne šole, napolnjene z brezbožnim liberalizmom, morajo spremeniti v brezbožne šole.
Naj ini bo toraj dov djno , opozoriti čita-telje rut nekatere stvari, ki se naslanjajo na vsakdanjo -ku.šnjo.
Jaz sem duhovnik in več let že delujem v nekem mestu, ki je oblagodarjeno zadnji čas tu li „h svetnimi učitelj cami". Ne daleč v drugem kraji pa so oddane dekliške šole „nunskim sestramA kje te bolje isomikajo go jenke, tam kjer imamo nunike šole, ali tamo kjer so svetne učiteljice ?
Kar se tiče omike in pedagogičnega na-obraženja: meriti moramo nune in svetne učiteljice po enej in istej meri. Vse so нс mo
rule podvreči skušnji, pri katerej je sodelovala komisija, nastavljena od države; vse so prejele spričevala o zmožnosti podučevanja.
Ali pridimo na realna živenjcl
Če »o svetne učiteljice povsodi takove, s kakoršnimi smo ublaženi mi, potem etarišev nikar ne zavidujmo zaradi takega napredka. IVI nadzorstvom liberalnih koketk izobražujejo se bodoče koketke, kajti tie vsadi ee jim v srce to, kar bi moralo biti ženskej sveto in drago. Uboge učenke nc vidijo na takih go-spiuličimih — učiteljicah druzega, nego svetno mišljenje, navdano z liberalnimi nazori o ven, iiobožnosti, skromnosti in gospodarjenjem. V šoli dotičnih sedanjih gospodičm vzgojujejo ee deklice, dejal bi popolno „pobalinsko". Sedanje učiteljice malokedaj vidiš v cerkvi, in če je to sem in tje „muss", je navzočnost njihova bolj graje ko hvale vredna. Gospodičine — učiteljice obnašajo ee tako, da ee razsvitljenim g, kolegom ne zamerijo.
Se bolj n iprodajaškt učiteljici si drzne celo v šoli pomenkovati ee o neobisku cerkve.
Kar se tiče gorečnosti v šolskem poduku, moram lahkim srcem omeniti, da zidnr in tesar ne poslušata tako željno ure, ko bije, ko naše učiteljice.
Tako tedaj je pri nas I Vem in pa rad prizoam, da jc v drugih krajih to drugače, da drugod tudi učiteljice bolj pazijo na mladino, ter ji svetijo z dobrim izgledom na potu omike.
Sedaj bi bilo pravično opisati tudi učitelj* sko delavnost nun in bližnjega mesta. Ali da mi kedö, ker sem duhovnik, nc poreče, češ, da sodim enostrausko, prepustim popisovanje
Slovenci na Beneškem.
Popotnik gredoč iz Padove ali Benetk v gore njo stran zagleda daltč proti severju eivo-megleno obzorje, ktero mu zakriva, kar je naprej eveta. Ko ga j" pa hlapon v malo minutah za miljo bliže oni megli potegnil, spozna zavzet, da ui pulila megla na poti radovednim očem, marveč dolgo od mogočnega Stvarnika nastavljeno gorovje Pred seboj ima karuneke in juljske planine. Predeli in strmeče soteske, po kterih peljejo bele ceste nad kamnitimi strugami šumečih voda. delč gorovje, po kterem »o bili naseljeni že od nekdaj ljudje različne govorice iu nravi. V2e 15. leta pred Kristu-nm sta podjarmila Drnz in Tiberij vrč planinskih ljudstev posebno keltskega plemenu. fte dun-daues prebivajo po južnih planinah meječih na lombardsko nižavo ljudje romanske, german ske iu slovunske nuroduoeti.
Stanovali eo nekdaj Slovenci po teh gorah proti zapadu; segali ho globoko v današnjo Furlanijo, kar naui jasno pričajo imena krajev in vasi. .Segali eo daleč čez Pontebo in bili so v zvezi z gorotauskimi Slovenci. Pa dan-1 danes se jc njih število jako skrčilo in avet.l
kterrua zavzemajo, je skoraj povsod le gorat in slabši od nižave.
Slovenci na Beneškem prebivajo od eevera a spodne strani rezijanske doline tje do tistega kraja, kjer mejaa rečica Idrija »topi ua furlansko ravnino, in od goriške meje do vznožja juljskih planin. V nižavi ob gorovju jc le malo vati slovenskih. Njih dežela jc tedaj dolga pa o/ka tnko, d» stanujejo skoraj vsi le ob meji goriški.
Število v- h beneških Slovencev znaša okoli 30.000. Vel ko jih ni in šc ti eo po naravni meji ločeni drug od drugih. Hezijani prebivajo v svoji z gorami obdani Reiijatnki dolini. Od kod prihaja to ime Rezija? O tem se je žo veliko ugibalo. F.ni so izpeljevali to ime od starih prebivalcev R< cije. Po tem takem bi b li sedanji Režijam ostanki starih Hrtov ali Ilecijanov. Drugi pa so razlagali to ime od imena Rusija. Zadnja izpeljava sc nekoliko potrdi, ker v mnogih besedah spreminjajo po Tolminskem u in večkrat, tudi o, v, e. To pa problematično vprašanje uaj rešujejo le tisti, ki so se temu delu posvetili. Dolina rezijanska jo blizo 20 italj. milj ali 5 ur hoda dolga in H italj. milj ali 2 uri pa široka. Rezijani se
ločijo od drugih Slovencev po kakovosti dežele, kakor tudi po posebuosti narečja.
Drugi Slovenci na Beneškem spadajo pa večidel pod župnijo in pravico šempetersko in žive tudi v farah Praprotno, Foida (Faiidie) in Nimii.
Ker jc laški žtvelj prepodil slovenskega v teku več stoletij iz lepili ravnin na gorato mejo goriško, zato mislim bi bilo na pravem me tu našteti, kako daleč proti laškemu se šc slovenski govori. Naj imenujem tukoj le skrajno ilovenske vasi po vrsti od Poutebe do Kor-inina Naj bližja Pontebi in naj severnejša slovenska vas je Možnica (Moggio). V Reziji je Sv Jurij (S. (liorgio), nad Trčentom je San M rdeng'o, potem dalje proti jugu I.usevero, Va vrhom (Villa Nuova), Vieoot, Skuršuo (Monte aperto), černev, Mehna (Forome), Porčinj, Pod vrutmi, Sv. Helena, Pod cerkvijo, Mažarole (Mctorolil) iu blizo Čedodu je Most, kjer je vas na obeh krajih vode Nediže, severni del vasi je Se slovenski, Ajžla (Osila), ki je pa šc v ravnem, Stara gora, kjer je znana romarska cerkva, Praprotno, ki je ura hoda od Kormina.
Slovenci nu Beneškem se silno trudijo, da
te delavno Rti drugemu nepristranskemu peresu. Naj k cd o drug — vsaj delavnost uuu je daleč na okolo /.nana — napiše priduoit in nrnvoo omiko šolskih sester. Le nekaj omenim, kar tuko rekoč že nnmo v oči bije, da duh požrtvovalne ljubezni, delajoč za Kristusa , prijatelja nedolžnih otročičev, je vsakako mogoče netilo za vnestraasko gorečnost v bogoljubnem poklicu. Nune , ki se cclim srcem darujejo šoli, morajo provzročiti ogromen vspeh pri poduče-vanji, nikakor pa svetne učiteljice, ki ko „z eno nogo v Soli, z drugo pa na plesišč h , po drevoredih in drugih zabavah. Valjda bi toraj tudi mnrsikak liberalni oče svoje hčere raje dal v .šolo k nunam, nego k gOHpodičinam.
l/.rekši svoje misli, ki so zidane na vHak dnnji HkuAnji, molčim Ae o nekaterih drugih, bolj ali inunj matcrijalnih, kamor bi itak trebalo obračati pozornost. — Naše nove Sole so drage, — jako drage; bremena, ki ho jim vzrusla ho nepregledna. Ali bi ne bilo primerno , da He dado Sole pod undzorHtvo du-hovnkih redov, ki nikdar niso države slekli za krasne Hvojc čine. kateri' so ji že storili. Reč je vredna razuinnrga premisleka pri mnogih.
Politični pregled.
Avstrijske (Icicle
V l.jubtjiiui 'J. ilcccinlira.
1 1>«'1<'и1М'1|нк«-1И odseku za pre tresovnnje proračuna je grof Andrnssy 30. novembra opravičeval svojo vzhodno politiko. Avstrija je dolgo silila Turčijo k potrebnim premembam m ni mislila na osvojitev novih dežel. Okoliščine in lastne koristi pa ko jo k temu prisilile; če bi Avstrija ne bila markirala v Itosno , bi bili mi zgubili Dalmacijo in pa vso veljavo tin vzhodu. Stroški so res veči kakor hc je iz prva iiiihIiIo , pa tie znašajo Ae polovico tega, kar bi bilo Malo splošno obo-roženje vojne, ktero ho nekteri zahtevali. Po govoru ministrovem hc prične daljši razgovor. Poslanci hočejo od ministra zvedeti: Koliko časa bode zasedenje trpelo; hoče li vlad» deželi osvojiti in kako ji potem \ roditi; zakaj hc Avstrija м Turčijo ni pogodila itd. Minister prosi, da bi nu ta vpratanja ne odgovoril pre cej, kar mu bodo gospodje tem rajši pritrdili, ker v<5, da ве bodo njegove besede takoj tele-grnličuo raznesle po vnem «vetu. Seja нс potem
sklene. Še te dni bodo delcgacije za nekoliko časa prenehale in 10. t m. ne ima Hiiiditi državni zbor, da hc reši predlog o berlinski pogodbi, ali da jo prav za prav vzame nu znanju. Kajti grof Aiidressy ни je v delegaciji zavaroval proti temu, da bi imel državni zbor sklepati o veljavi berlinske pogodbe. Vse je radovedno, kako не bo rešila borba , ktero so delegacije pričele proti našemu viiaiijcmu ministru. Nekteri liHti sodijo, da bo uiorul ali Andraaay vsled tega odstopiti, ali pa da bodo morali razpustiti državni zbor, ker je Gi.skra državnemu denarnemu ministru boje rekel, da delegacije tudi stroškov za 1.1H7S) grofu Audras-syu ne mislijo dovoliti
Оцсгмк! zbornici se jc naznanilo, da so cesar ndreso nu znanje vzeli. Govorilo se je, da bode Tluza sostavil novo ministerstvo, v ktero bi Htupila groin Szapary in Zichy. l'n vsled glasovanju o odreši ju to zopet jako dvomljivo postalo, ker zuušu vladinu večina ttuiuo glasov, ali (o odštejemo ti ministrov in -I uuuistemkc tajnike, prav za prav lc IU glasov, kar pa ue zadostuje za vladanje. Nekteri listi povdarjajo, da je Szlnvi odstopil, ko je večina njegova znašala samo l& glasov. Tiazn hc pač tolaži, da jc bila večina sauio pri adresi tako majhna, da ju pa nicer veliko večja, ker ima tudi Hrvate na svoji strani, ki ho proti adreni glasovali. Pa Hrvatje menda nprevidijo, kam pes taco moli, in ne bodo podpirali niiuisterstva, ki zu Hrvate ni imelo nič druzega kakor ošabno prczirauje in zaviranje pravih hrvatskih k risti.
It»sen»l«ii dcputacija je 28. novembra sprciuljcvniia od nuijorja Milmkoviču tez Travnik in llunjaluko od.Ua na Dunaj. — Geueral Filipovič pa danes odpotuje iz Snrujeva v Monter, ter не po morju čez Trst vruc im Düna) in v Prag, kjer zopet prevzame višje po-veljinštvo. ( e se lin pomlad vnovič prične vojska, se bode tudi Filipovič neki zopet podal v Itonno.
Vnanjc države %нц1г/1 iz Algniiistnnn več ne morejo poročati tako Hrečuih dogodkov, kakor o pričet k u vojske. Major Pearson bil je 29. nov. na višinah nad Kibersko sotesko od Afridov napaden; dva vojaka slu bila ubita, eden ranjen, majorju pa konj ustreljen. Soteska je od istega due zaprta in no se morali vozovi /arud tega
pridelajo potreben živež, ker le po malo krajih rabijo kolovoze iu vozno živino; večidel je svet gorat in Htrtnan , zato pa morajo vne za ljudi in živino prinašnti in odnašati. Gorovje, po ktcrcui stanujejo, m sicer tako mrzlo, kakor bo druge juljske planine, pa vendar smemo reči, da oni ho posedli slab, morda eden uaj slabših delov cele Slovenije. Nektere občine so v velikih Htrmočinah. Pridelujejo sicer pšcnce, rži in ječmena, ajde in turšicei, vina in kostanja, a krompirja repo in korenja pa skoraj povsod največ. Ali domači pridelki ne morejo vseh prirediti, zato zahajujo obilno možki v „svet" kupčevat; naj rajše pn hodijo na ("'енко, Oger-нко. Poljsko, Nemško iti celo na Rusko, kjer prenašajo narodno drobniuo (GalnnterlcartikiT), podobe ali obleko od нетпја do Hcnitijn, od hiše do hiše. Tudi Rczijani, kterih peščeni svet ne more vseh prerediti, hodijo radi po Sloven-skeni, kjer ntrojijo kotle, popravljajo dežnike, vežejo lonce in drugo ropotijo.
Dragemu čitatelju, ki sliši pripovedovati od ubogih naših brntov na lieneškcni, нв sili morebiti vprašanje, kedaj in kako no prišli v te gornte in trudapuliie kraje. To nuni razjts-nujejo nuj bolje beneški Slovenci sami, ker
oni vejo vsi po eni poti povedati: „da no не lc silam ni vojskam v te kraje odtegnili." Stari ino/je v šempetemkem okraju znajo povedati tako-le: Ko je bil kralj Atilu mesto Oglej raz djal, jc bila po laškem (Purlnniji) huiinka sila tako vse.popustošila, da ni bilo slišati sedem let iiobcnegn potelina pet). V tej »tiski, pravijo dulje, ho utekli njih očetje v te krnje iz lepih ravnin, dn no Hi le življenje rešili. Takoj no ni začeli izdelovati zemljo, dn no »c preredill." Čeravno se zgodoviriorji ne zmenijo veliko zn narodna ustna sporočilu, vendar bi v tem hIu čaju не to ne smelo popolnoma prezirati. To sporočilo potrdi gotovo mnenja onih, ki prn vijo, da no Slovenci vsaj deloma bili vže pred letom &U3 na sedanjem Slovenskem.
Tudi Rczijuni vežejo hvojo naselitev z liunskimi vojskami. Slavni MikloHič je priobčil v hvoji knjigi : ,,Kopitar» Handschriften" staro narodno sporočilo o začetku Itecijanov, ktero pravi, da je nek velikuš od kralju Anin vtekel iu ne naHcIil v skrivni zaprti dolini rezijanski ni ncdniiji Hczijnui so vsi njegovi potomci Tedaj obojno poročilo ne vjema in eno drugo podpira.	(Konec sledi.)
vruiti. Kompnnijn 0 polka in 46. polk sta tj» oduiarAirnln; slišalo че je ntreljanje, izid pa še ni ziinn. Tudi pri Ali-Musjidu bilo je 29. nov. slišati močno streljanje. Od Afridskib narodov je le edeu (?) Angležem novražen. Hrust ju kraljici izročil hvojc odzvnvno pismo.
ItiiMkl car je iz Livad ije odšel v Moško, kjer не bode dva dni mudil. Ruski listi poročajo, dn ho vsa poročilu o govoru generala Knotlmunun pred nfgnnistnnskeiii emironi pri izročitvi častne nabije zgolj izmišljena.
^»«■iJtiliMf«' začeli no povsod preganjati; nu Italijanskem ho ruzreAili več njihovih društev in znprli nekaj Hocijalisličnih žen, na Španjskem so pn vse tujo socijnliste izgnnli iz dežele, češ da je njihova navzočnost nevarna r.n javni reil na Špiuijskein.
Ilalljanoki kralj je te dni poklicni iiiiuiHtra /.auardelliu, da bi zvedel, kakšen duh In navdaja zbornico. Levičarske stranke sc skušajo združiti, dn bi нкирпо prijele mini-ntcrntvo, kako pa dn hc bode vedlo HrediAčc in desnica, se Ae ne ve. Več društev v llorencu se posvetuje o tem , dn bi poslalo deputncije v Kun, ki naj bi kralju Čestitale znrad srečne rešitve in izrekle svojo gnjunobo nad znvrat-nim nnpndom.
V Hin» je po iiaznnnilu „Cor. Dur.' došlo več vnanjib škofov, ki so bili boje tjc poklicani, dn nu posvetujejo o cerkvenih zadevali.
Ixvirni dopisi.
If. Ге1|и, 'JH. novembra. (Izvrntna nein ščitia. Občni zbor čitalnice in častni udje) Tu Vam pošljem nemško pismo Hrenjskegn p.sača iz N N, v kterem prosi gospoda zdravuika dr. T., nnj nekegn dečka iz J. ordiniru to ju v duhovnika pocvcti. Klasično Pismo ne od besede do besede tnko-le glasi:
Herrn Dr. T........ Ar/.t
in.....
F.uer Wohlgeboren werden ersucht, den Klin-ben N N von N auf Rechnung den Bezirke« zu ordiuircn.
Gemeindeamt N N
den . . 1878. L 8.	N. N.
Sekretar
Po slovenski se to pismu glasi:
Gospodu dr. T . . zdravniku
v.....
Vaša blagorodnont se prosi, dn tulita J. J. v J. na okrajuu stroške v duhovnika posvečite.
Zupaiiijntvo N N . . 1878 L. 6.	J. J.
tajnik
Do zdaj ho lc škofje smeli odra hI e mla-denče in nicer zastonj v duhovnike posvečevati; po želji tega pisača pn bodo ta posel v prihodnje zdravniki in sicer na okrajne stroške opravljali.
Dne 17. novembra ju obhajala celjska čitalnica občni zbor. Na dnevnem redu je bilo med drugim: imenovanju ča-tnili udov. (J. prof. Zolgur ju omenjal v kratkih besedah /»slugu g. dr. lUeiweisa za slov. narod : toda ker Je g. jubilar že leta 18G3 izvoljen bil v čuHtnegn uda celjHka čitalnice, ni treba, ga zdaj Ac cu-krnt imenovati; temveč gospudju čitalnični udje, ki gredo k svečanostim v Ljubljano, naj gn v imenu celjske čitalnico kukor njenega častn. udn pozdravijo. Kakor vente, hc jc to tu Ii zgodilo. Izvolili no ne pu pn v tem obču. zboru triju drugi za tinA narod zaslužni možje v častiie ude, iti sicer Ktnrosta štajerskih Slovencev g. dr. Šttfau Kočevar, c. kr. «vetovalcc