It Poštnina p latam v gotovini LJUBLJANA, 22. AVGUSTA 1934_____LETO 47 — Štev. 34 'DOMOEJVB [Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. — Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stane 10 Din. — Naročnina Stane 7(1 Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka I Din. inserale in reklamacije sprejema uprava fDomoljuba«. — Telefon 2Q-Q2. Sv. oče PijXL m narodne mmmjšime >Domoljubt je že naglasi!, da je sedanji sv. oče opetovano ugovarjal krivicam, ki se godijo Slovencem in Hrvatom v zasedenem ozemlju. Danes pa poglejmo nekoliko podrobneje te njegove izjave. 7.o v prvi okrožnici s-Ubi areano« je obsodil pretirani nacionalizem. Ljubezen do domovine in do naroda, pravi, je velika krepost in nagiba k junaškim dejanjem, dokler jo vodi krščanska postava, toda je kal za mnoge krivice in hudobije, ako prekorači meje pravičnosti in se razvije v neizmerno strast. V tej strasti |>ozabi človek, da smo vsi člani ene vesoljne družine, da naj v bratovski ljubezni ined seboj občujemo, da ima vsak narod pravico do življenja in blagostanja in da se poštenost ne sine nikdar zavreči. Kar se pridobi za družino, narod ali državo na škodo bližnjega, ne bo ostalo, razdrlo se bo, pa naj se ljudem fie tako izvrstno i n sijajno pridobljeno dozdeva. SajfjftftjBhggSfc, Duh: Pravičnost narod povzdigne, greh pa ljudstva nesrečna dela. V božičnem nagovoru 1. 1930 opozarja zopet tudi na blodni nacionalizem, ki je ena izmed velikih ovir miru med državami in narodi. Še težje, da ne rečemo nemogoče je, da bi se ohranil mir med narodi in državami, če namesto resnične in pristne domovinske ljubezni vlada in divja sebični, trdi nacionalizem. To pomeni, da vlada sovraštvo in zavist namesto vzajemnega teženja za dobrim; vlada nezaupanje in sumničenje, kjer bi moralo biti bratsko zaupanje; sovražno tekmovanje in j borba izpodrivata soglasno sodelovanje; lilepe- • nje za hegemonijo in obvladovanjem, ko bi bilo treba spoštovati in varovati prava vseh, pa čeprav so ti slabotni in majhni. V encikliki iCaritate Christi« znova kaže na najgloblji vzrok žalostnega svetovnega položaja, na sebičnost. »Če se ta sebičnost vrine še v mednarodne odnose in zlorabi pravo domovinsko ljubezen in narodno zavest (katere prava krščanska ljubezen ne le ne graja, ampak jo lepo urejajoč še posvečuje in poživlja), potem pač ni več zločina, ki bi se ne zdel upravičen; kajti isto dejanje, ki se med posamezniki najhuje obsoja, se smatra za častno in vse hvale vredno, če se izvrši v imenu narodne zavesti. Odtod izvira za vse pogubna mržnja do tistega božjega zakona, ki zapoveduje bra-tovsko ljubezen in ki vsa ljudstva in vse narode druži v eno samo družino nebeškega Očeta...« Kot ponoven odmev teh misli moremo smatrati tudi namen sv, očeta za letošnje iz-"redno sv. leto, za katero kliče katoličane k molitvi in pokori, da bi katoliška Cerkev povsod uživala svobodo, ki ji po božji volji gre in v kateri more svoje zveličavno poslanstvo nemoteno vršiti med vsemi narodi; da bi med vsemi narodi zavladal mir, soglasje in blagostanje v pravem pomenu. Vemo, da je ovira za nemoteno izvrševanje poslanstva Cerkve tudi ravnanje z narodnimi manjšinami ter poskusi Cerkev samo pritegniti kot sredstvo za cilje raznarodovanja in nasilja. Zato naj bo tudi vsem katoličanom ta namen sv. očeta v letošnjem letu glasen opomin, da je treba tudi nadnaravna sredstva uporabljati za to, da dosežejo naši bratje pravico in mir. Nujno potrebujemo Nn tem mestu smo že pred nekaj tedni Pokazali, kako krvavo izžeina tuji kapital naše ljudstvo v tej obliki, da vzdržuje na nozmagljivi višini vse proizvode, ki jils kmet Potrebuje in da vedno bolj beraško plačuje svoje delavstvo. To je zadeva, ki reže ves naš narod tako globoko v meso, da se mora tudi kmetiški 'lst z njo še in še pečati. Kajti današnja beda na kmetih nikakor nima enega samega vzroka, temveč jih je cela vrsta in če hočemo Priti na zeleno vejo, ni dovolj, da zamašimo "amo luknjo, temveč je treba temeljito za It rpati in prenoviti vse. Gospodarstvo je namreč kakor veriga: če spusti eu sam člen, Pa se veriga strga. In kmetiško gospodarstvo je morda še bolj nego katerokoli drugo v najtesnejši zvezi s celo vrsto gospodarskih vprašanj, ki se na prvi pogled kmeta ne tičejo, a ee premislimo stvar natančnejše, hitro opazimo, da je tudi za kmeta nedo-gledne važnosti. In ravno vprašanje tujega kapitala je pri nas zadeva, o kateri je treba zopet in zopet govoriti ter jo tudi rešiti, kajti danes je položaj tak, da izžema iz naše zemlje in iz našega naroda ogromne vsote, ki potem bogatijo tujce, naše ljudstvo pa od leta do leta bolj propada. Še mnogo važnejša zadeva je pa vprašanje delavskih plač. Mi smo na tem mestu že pokazali in dokazali, da so danes plače ogromne večine naših delavcev take, da z njimi ne morejo ne živeti in ne umreti. To ima tudi na kmetiško gospodarstvo ogromen vpliv. Prvič so skoro vsi otroci bajtarjev in večine otrok malih kmetov navezani na to, da se prej ali slej ozrejo za delom in jelom po bližnjih tovarnah in rudniških ter pomagajo pri vzdrževanju doma, ki se ga še v boljših časih ni dalo držati le iz lastnih dohodkov. Drugič je pa le od zaslužkov delavstva odvisna njegova kupna moč. Ako delavec ne za-služi, nima s čem plačati svojih potrebščin in tako izgubi tudi večji kmet prav važnega stalnega odjemalca. Pa to sta le dve direktni, neposredni zvezi, ki ju imajo delavske plače s kmetom, vse polno je pa že indirektnih, posrednih. Pri sedanjih plačah je n.. pr. nemogoče, da bi si delavec ali mestni posel kaj prihranila za stai-a leta, zato prideta prej ali slej ua rame občine, da ju preživlja. In ti stroški bodo vedno večji, kajti na eni strani se bo število občin, revežev nujno množilo, na drugi strani je pa neobhodno potrebno, da se skrb za to reveže izdatno izboljša, oeemer smo govorili obširnejše že zadnjič. Pomislimo nadalje na silne vsote, ki gredo za vzdrževanje i aših bolnišnic vseh vrst. Slaba plača ima za posledico slabo prebrano, to pa povzroča silno naraščanje vseh bolezni, zlasti jetike, kar so učenjaki že davno nepobitno dokazali. In kdo mora vzdrževati zdravljenje vseh množict Zopet kmet. Tako bi lahko naštevali še naprej in prišli bi do neizpodbitne resnice, da slabe delavske plače prav zelo, zelo uplivajo tudi ia hiranje kmetiškega gospodarstva, zaradi cesar mora kmet. seveda v svojo lastno korist zahtevati, da se s takim krvavim izžemaiijem delavstva, kot se je počelo zadnja leta pri nas, kratko in malo preneha. Kako bi se pa dalo doseči. 8 samimi prošnjami in pridigami prav gotovo ne, kajti kapital je brez srca, brez vesti in brez vere. Zato zaleže pri njem le sila in taka sila je zakon. Seveda ne postava, ki bi ostala zgolj na papirju, kakor žal toliko drugih najboljših in najpametnejših postav, temveč taka, ki bi se res neizprosno tudi izvajala. Ta zakon bi se imenoval zakon o najmanjših ali minimalnih plačah. Takoj in za vsako ceno je treba preprečiti strašno krivico, da bi naše kmetiško dekle garalo tujemu kapitalistu ves dan za borega kovača ali pa še za manj, kar se dtnes v resnici godi in ne le na enem kraju. Postava o minimalnih plačah bi morala ugotoviti, koliko delavec nujno potrebuje za pošteno in dostojno preživljanje in pod ta znesek bi potem ne smel noben zaslužek, -- pridnejši ln sposobnejši bi pa morali dobiti seveda več. Postava o minimalnih plačah bi pa morala na vsnk način upoštevati tudi rodbine, do katere ima vsak človek po vseh božjih postavah pravico in ki je marsikateremu pogoj nravnega življenja, kajti nobena stvar bolj ne pospešuje nravnega propadanja kot RAZGLED PO SVETU Ljubezni manjka Bivši vodja italijanske ljudske stranke don Sturzo, ki živi v pregnanstvu v Londonu, je napisal te dni članek, ki ostro biča tako hude napake fašistične Italije, kot velike zmote hi-tlerianske Nemčije. Nato podaja smernicc, potrebne k obnovljenju novega zdravega življenja- Don Sturzo trdi: Javno življenje se more obnoviti le z obnovitvijo nravnosti. Obupanei bodo seveda vprašali po pilatovsko: »Kaj je nravnost?« Za KATOLIŠKA CERKEV s Nekoliko statistike. List »Illiistrazinne' j Vatie-ana« priobčil],* g!eet krvava nasilja. Zlasti groze v-em sod. nikom. ki so obsodili narodne socialiste na uniči! hišo Aloj- smrt. — Letošnja trgatev v Avstriji bo srednje velika, kakovost vina pa prvovrstna. — Tmli Hardtmutova tvornica svinčnikov je bila baje vmešana v hitlerjevskl ptint v Avstriji. Dunajska vlada je zni.i prepovedala vsako nabavo teh svinčnikov. Vod-j stvo domorodne zveze v Avstriji je pozvalo vse avstrijske mestne občine, naj imenujejo eno ulico po dr. Dollfussiu s Temelj demokracije jo splošna, enaka in tajna volivna pravica. Na Madjarskem so imeli doslej javne volitve, pa tudi enake niso bile, ker so imeli študirani ljudje po več glasov. Nedavno je madjarsko vladno časopisje poročalo, da pripravlja sedanja vlada lajno volivno pravico. Te dni pa je grof Szigray imel v svojem volivuem okraju govor, v katerem je ostro napadal vlado češ da goljufa ljudstvo z obljubami o volivni nnemogočenje rednega in krščanskega družinskega življenja. Zato morajo dobiti ože-njeni več, in sicer toliko, da bodo lahko pošteno in dostojno preživljali tudi svoje rodbine. Da bi se podjetniki ne branili oženjenih delavcev, kakor dandanes, bi morala postava o minimalnih plačah tucji določati, koliko odstotkov delavstva mora biti v vsaki vreti podjetij oženjenega. To niso nobene sanje ali fantazije, kajti po mnogih res naprednih državah so vse take stvari že davno urejeno na en ali na drug način. V Nemčiji je to tako, da imajo sicer oženjeni in neoženjeni enake plače, toda vsi delavci dotičnega podjetja morajo prispevati precejšnje zneske v posebne izravnalne blagajne, iz katerih dobivajo po- vecje | tem oženjeni posebne doklade po številu otrok V Belgiji je stvar urejena še boljše Prav! Ne gre iu toliko za obliko knt za načelo in naravno pravico, kateri je na vsak način treba pripomoči do zmage Iu ta pra viea se glasi: takojšnja postava o mmirnal- Plaeah, ki mora upoštevati tudi potrebe oženjenega delavstva. Ta postava postaja tem nujnejša, ker opazujemo vsak dan, kako neusmiljeno iz rablja kapital današnjo stisko ter skuša vsak dan iznova zniževati prejemke delavstva 'ki so ze itak več kot berški. Temu je treba storiti za vsako ceno konce, kajli m JlL nji poti drvi ves naš narod'v SzImžnTt lesni, duševni in „rnvui prepad. Zato: ven s t a k o p o s t a v o! J, •— tV AMERIKA_______ s Kazen božja? Neki ameriški pilot poroča o vtisih svojega poletn nad pokrajinami Amerike, ki jih je zadela poletna suša. Tisoče kvadratnih kilometrov ie sama pustinja, polja so črna. jezern in reke izkušene, pokrajina je brez živega bitja, vsa živina in ptice so poginile v vročini. Proizvodnja bombaža bo nazadovala za polovico. Vlada je preklicala nagrade, ki jih i« luni obljubila kmetom za zmanjšanje pridelka. Cene žita in drugih pridelkov rastejo BANKA BARUCH 15 fine Letopise, Pariš Odpremlfa denar v Jufjoslavli« najbitreie in po najboljšem dnevnem kuna Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji. Holnudiji in Lukseffl-ourgu sprejemajo plačila u» naše čekovne rsfi"»-KBI.0i.IA. u»8M4 BrucIlSM, HtAKUA: *• UI7-« l'srts. "UA: \„ | us.66 Ncil. tllrert l,BKSEMBtrii«: X« M« lam*"*' Na zahtevo onšljemc brezplačno naša ?ek. n.i!in">icft le sedaj brez sioer običajnega sežiganja in uničevanja. s Drobiž. V Washoe Montana se je ponesrečil v rudniku in umrl v bolnišnici 48-Ictni Frank Kastelic iz Št. Petra na Notranjskem. — V Porterville je vlak do smrti povozi! Matijo Jakša s Kalu pri Semiču. -V Cleveiandu je umrl 44 letni Janez Pobega jz vasi Istra oa Primorskem. — Istotam je preminil im posledicah operacije slepega črevesa .'i4-letni Frank Somrak iz Kala, Java Prečna pri Novem mestu. — V Cleveiandu je mi poškodbami, ki jih je dobil pri padcu, preminil Ifi-letni samec Anton Mejač iz Sp, Kašlja pri Zalogu. Ker ni spadal k nobenemu društvu, so njegovi prijutelji in znanci skrbeli, da je bil dostojno pokopan. FRANCIJA s Posledice vzgoje hrez Boga. Na zborovanju francoskih učiteljev v Nizzi je veliko število ijudskosolskih vzgojiteljev odkrito '.ugovarjalo komunistične nauke. Na koncu zborovanja s<> zapeli učitelji komunistično mednarodno himno. Francoska vlada je o tem razpravljala na izredni seji. Kar so francoski framasoni s svojo prosvetno politiko sejali, to bodo želi. DROBNE NOVICE__ Ker so se kmetje uprli dražbi živine jc orišlo do krvavih izgredov ua Irskem. Da prepreči grozeče notranje nemire, hoče odrediti španska vlada mobilizacijo vojske. En milijon oboroženih Japoncev lioce .laseliti japonsko vlada v »neodvisni« Mandžuriji. Velika deniaiitna polja so odkrili v afriški zamorski državi Liberiji. 150« ton ruskega le*a je dospelo v Romunijo. Mi Imamo tudi dovolj lesa na razpolago! Zopet so našli peklenski stroj v pariški IHiilzemeljski železnici. Iz zaporov so izpustili bivšega dunajskega župana Zajca. 1,046.877 avtomobilov su izdelali v letošnjem drugem tromesečju v Severni Ameriki. Uporaba latinice bo od leta 1935 dalje popolnoma prepovedana v Nemčiji. 1575 dnevnikov so ž«; udušili nemški hi-tler.jevci. Irska so hoče proglasiti za republiko. Glavna mesta sovjetske Rusije obišče praški župan dr. Baxa. Potopil se je parnik, ki oskrbuje promet med Južno in Severno Ameriko; 30 potnikov utonilo. Sod s smodnikom je prenesen z Balkana v S.odnjo Evropo, je dejal grški politik Venizclos. Bodoča nizozemska kraljica Julijami se saroči s švedskim princem Karlom. Samoupravno židovsko republiko dobe žirije v sovjetski Rusiji. Bivšega dunajskega župana socialista Seitza so izpustili iz zapora, 22.734 ljudi je bilo ubitih 1. 1933 v Nemčiji zaradi raznih nesreč. Ruski zunanji minister Litvinov obišče v »atkem Berlin, Pariz in Rim. 42.000 Židov se je 1. 1933 naselilo v Palestini, Ze njegov vonj razodeva njegovo vrednost OZ* i Ji ji ..Mltimi""""!'!!' ;! ' miimiiiii I >' GAZELA terpentinovo milo Stratosferni halon ie pristal v Sloveniji celo 20.000 m. Zadnji polet se je pa končal nesrečno, ker so bili pri padcu na zemljo ubiti vsi trije Rusi, Vsak polet v neznane silne višave je za ves svet zelo pomembna novost, zato je tudi naša Slovenija in z njo vsa država upravičeno vesela in ponosna na izredni dogodek, ki se je pripetil v soboto dne 18, avgusta 1934 proti večeru pri vasi 2enavlje pri Petrovcih v Slovenski krajini. Kaj pa je bilo? Belgijska znanstvenika Cosyns in njegov tovariš Nere van der Elst sta daleč tam v Na-murju v Belgiji že dolgo pripravljala stratostat (balon z gondolo), da se dvigneta v stratosfero, V soboto dne 18. avgusta zjutraj sta splavala in dosegla višino 16.000 m. Nameravala sta pristati v Nemčiji, a ni bilo mogoče. Veter je gnal balon z gondolo dalje in dalje proti vzhodu. Nad Avstrijo so opazili balon istega dne ob 3 popoldne. Po 7 zvečer pa je plaval balon zelo nizko že v neposredni bližini občine Ze-tovlie v Slov. krajini. Drzna letalca sta vrgla iz gondole vrvi in kmetic so zagrabili 7.a vrvi in r.a povelja, kakor pri postavljanju mlajev, srečno potegnili gondolo in balon, ki je bil seveda že brez plina, na tla. Letalca sta stopila iz gondole zdrava, a zelo izčrpana. Prijazno sta se zahvaljevala kmetom, ki so tako uspešno dokončali nenavadno delo. Kmalu so bili na mestu ludi orožniki, ki so prevzeli varstvo gondole, balona in dragocenih aparatov. Letalca sta našla zavetišče in prenočišče pri tamošnjem šolskem upravitelju, Naslednje jutro 19. avgusta sta se na vse zgodaj vedra in poživljena podala k balonu, ki je preletel 900 km dolgo pot. Prijazno sta letalca nagovarjala naše kmete, žal, da je jezik deial težave, zakaj prof Cosyns in njegov spremljevalec ne znala nemščine, še manj pa našega jezika. Lctalca sla prišla v Ljubljano, potem pa se v najkrajšem času s svojimi aparati in svojimi važnimi zapiski vrneta v domovino. Prosimo ju, da ohranita Slovenijo in slovenske kmete v dobrem spominu. H' Mnogi čilatelji »Domoljuba« že vedo, da se poskušajo drzni učenjaki posebno zadnja leta dvigniti visoko v zrak in proučevati prilike v silni zračni višavi ali s tujo besedo v stratosferi. Z aeroplanom za enkrat še ne morejo doseči izrednih višin, čeprav so se junaški piloti povzpeli tudi z aeroplani že več tisoč metrov v zrak. Pomagajo si z baloni, na katere pritrdijo gondolo, to je večji krogli podoben popolnoma zaprt obesek. Balon napolnijo s primernim plinom, v gondolo pa, ki je preskrbljena z vsemi aparati potrebnimi za raziskavanje silnih zračnih višin in seveda tudi z radio oddajno in sprejemno postajo, pa zle- zeta dva smela — opazovalca. Ker je v višavah zrak precej bolj redek, se nahaja v gondoli tudi zaloga kisika, ki ga opazovalca po potrebi uporabljata, ker bi drugače imela visoko v zraku nepremagljive velike težave z dihalnimi organi. Gondola ima mala steklina okna, da je pogled na vse strani odprt, Dosedaj je svet doživel pet poletov v stratosfero: leta 1931 je Piccard dosegel 15,780 m, leta 1932 isti učenjak 16.500 m, leta 1933 Rusi Prolfopjev, Birnbaum in Gudonov 19.000 m, leta 1933 Settles (Amerika) 17.500 m in leta 1934 Rusi Vasenko, Fedosejenko iri Usičlfi KAJ JE NOVEGA Prava beseda »Otadžbina« (Očetnjava) glasilo bivšega pravosodnega ministra dr. Ljotiča je te dni objavila težke besede o sedanjih razmerah. Članek je ponatisnil »Trgovski list« in naj zvedo tehtno vsebino tudi naši čitateiji. Glasi se: »Takoj moramo naglasiti, da nismo nasprotniki ne proslav, ne parad niti svečanosti in podobnih manifestacij, pa čeprav so te v zadnjem času že kakor povodnji zajele cele pokrajine. Vendar pa morajo te svečanosti v trenutku. kadar so gospodarske razmere v deželi izredno težke, kadar se državne in občinske dajatve z dneva v dan povišujejo, cene kmetijskih pridelkov pa z vsakim dnem zmanjšujejo, napraviti za narod — kakor se ponekod izvajajo in zaradi ljudi, ki jih prirejajo — čisto nasproten vtis, kakor pa ga pričakujejo prireditelji od teh manifestacij... Brez vsakega načrta, v večnem iskanju j boljših in srečnejših dni, so ljudje pozabili na mnoge znanslvene, socialne, pa tudi nravstve- j ne temelje Mnoge stvari se rešujejo napačno, j odgovornost posameznika je uspavana, nagra- ! ja pa se neznačajnost v javnem življenju Zme- i den je razvoj javnega mnenja, posameznik pa je brez obrambe proti njemu. Ideali se ponižujejo, nravnost je potegnjena v nižino in človek je samo še sredstvo, ki ga hočejo vsi izkoriščevalci uporabiti za svoje osebne cilje Takšni ljudje uporabljajo vsa sredstva in spletke, da vzamejo pogum vsakemu pravemu rodoljubu in da mu preprečijo, da bi pošteno in odkrito povedal in zagovarjal svoje mnenje. Najbolj zadovoljni so, kadar se jim posreči, da napravijo iz borbenega in krepkega moža, pajaca iri kukavico — da nečast proglase za krepost, laž pa za resnico . .. Ni redko, da vzamejo v svoje roke prirejanje teh proslav in parad ljudje, katerim je vse to le ugodna prilika in sredstvo za izvajanje svojih osebnih stremljenj, načrtov in računov. Prav tako se na drugi strani pojavljajo pogosto kot predstavniki raznih ustanov in organizacij ljudje, ki v resnici zastopajo samo sebe same ,.. Te parade delajo vtis. kakor da se prirejajo samo zato, da se kritični duh ljudstva ubije ... Nc morejo sc s praznimi besedami zamašiti globoki prepadi, ki so jih nekateri od dneva našega zedinjenja kopali in vedno poglabljali, niti ne smejo vzklikniti pravi rodoljubi tudi le za hip: naj gre vse, kakor hoče! Pravi rodoljubi dobro vedo, da se more samo z resnico in socialno pravičnostjo začeti uspešno reševati gospodarska, nravna in finančna kriza in da se s samimi proslavami in paradami, zlasti, kakor jih izvajajo nekateri, ue more utešiii glad drugih za resnico niti njihove žeje za pravico. Lepo pravi naš narod: zaman kravi lepo ime, če pa je njeno vime prazno ... OSEBNE VESTI d Tretji sin angleškega kralja princ Jurij je priletel oni dan z aeropianom na ljubljansko letališče. Z avtomobilom je nadaljeval potovanje v Bohinj, kjer ostane več dni kot gost kneza Pavla. d Iz Amerike je nedavno prišel na obisk v domovino profesor Franc Missia, doma iz Kapele pri Radencih, nečak pokojnega kardinala. Gosp. profesor se je 16. avgusta v spremstvu svoje sestre zopet vrnil v Ameriko. d 85 letni jubilej rojstva je obhajala oni dan v Srednji vasi v Bohinju gospa Marija Golfova, mati tamošnjega gospoda župnika. Bog jo ohrani zdravo in čilo še mnogo let! d 80 let je dočakala vdova po šolskem upravitelju gospa Marija Slemenšek v Podčetrtku. Na mnoga leta! d 70 let jc dopolnil g. Franc Prijaetlj, posestnik v Skrajneku, župnija Vel Poljane. Jubilant je zgleden krščanski mož in skrben gospodar. Njegova hiša je naročena na Domoljuba, Bogoljuba, Glasnik presv. S. Jezusovega, Cvetje, Katoliške misijone, Tuii svet in na knjige Mohorjeve družbe. Še na mnoga leta! d 60 letnico življenja je slavil te dni upokojeni učitelj in znani skladatelj gosp. Franc Serajnik v Mariboru. Se mnogo srečnih let! Bevmatiseem, ISias zdravi termalno kopališče dolenjske toplice Zdravnik: Pr. R BoM«, dosedanji M-i,travnik Blatiiia-Ks,,,e,,i?'- Ten^ija in.kopeli: I. razred Din G5'—, II ra" red Din M.-, III. razred Din 35-. - .Tnlii-avirnst Din prihitek. - Pošta Topliee »ri Novem mosta 4' d 25 let že opravlja težko samaritansko službo v ptujski javni bolnišnici častita sestra prednica Gervazija Zaje, rojena v Stični leta 1886. Enak jubilej ste obhajali pred kratkim v istem zavodu sestri Fermina in Flora. Vse tri požrtvovalne katoliške redovnice Bog živi še mnogo let! d Za predsednika Jugoslovanskega učiteljskega združenja je bil izvoljen Slovenec gosp. šolski upravitelj Ivan Dimnik Zborovanje je na splošno potekalo precej nemirno. DOMAČE NOVICE d Ob 4C0 letnici Jezusove Dražbe. Dne 15. avgusta je preteklo ravno 400 let, ko je na praznik Marijinega Vnebovzetja leta 1543 šest mladih srčnih mož v še danes stoječi Marijini kapelici na Montmartru v Parizu ustanovilo sloveči red Jezusove družbe. Spominjajmo se ob 400 letnem jubileju Družbe Jezusove v goreč! molitvi, da bi s svojim velikim zaščitnikom sv. Ignacijem ostala tudi naš svetilnik v somraku sodobnih duhovnih gibanj in da bi predvsem ostala naš varni, neustrašeni vodja v j bo)u za naše najdražje svetinje! d Mariborski škof dr. Ivan Tomažič e ne-davno odpotoval v Nemčijo, kjer je obiskal slo-venske rojake, ki so zaposleni v tamkajšnjih rudnikih. Obiskal pa je tudi Slovence na Ho-landskem in v Belgiji. Na praznik Velike ?o-spopuce je vodil škof dr. Tomažič Slovence iz tamkajšnjih industrijskih krajev na veliko romanje v Materi Pomočnici na znani romarski bozj, pot, v K.vel.er ob holandski meji, Tam skof <™zdrav,l svoje rojake ter se z njimi priporočil zaščiti in pomoči Matere božic y naslednjih dnevih se je škof mudil med razni-mi slovenskimi naselbinami v Nemčiji. 17. avgusta pa je tudi škofa v Miinstru obiskal — Z obiskom slovenskih izseljencev v Holan diji in Belgiji, bo tokratno apostolsko potovai nje gosp. knezoškofa končano. Pri vsaki prirodni mineralni vodi je glavno, koliko ima raznih zdravil. nih nns>tnvin • <"im vno iIU :____ nih sestavin: čim več jih ima, vei M ^fflSSpr velja ! Radenski Zdravilni vrelec jih ima preko 20, poleg težkih kovin ki so bile v njem ugotovljene lansko lelo in katerih nima nobena druga mineralna vod. v Jugoslaviji. Zato pa je Radenski Zdravilni »relei ia zdravje tako koristen in tako izbornega okusa Primerjajte analizo drugih mineralnih vod i Ral densko, pa se boste tskoj odločili ter odslej vednt in povsod zahtevali izrecno Radenski Zdravilni vrelec. Zahtevajte obširno brošuro o Radenski pri upravi Zdravilišča Slatina Raileuei. d Le j i članek v spomin prof. Anionu Sušuiku priobčil jejo tudi »No v i ne . glasilo Slovenske Krajine. Med drugim rit umu sle-deče: Mnogi ne vedo, da je pokojni Anton Siišnik tudi za Slovensko Krajino dusli ik,. brepa napravil. Za časa njegovega ministrovanja se je dovršilo delo na železnici med Soboto in Ormožem. Znano je, da je odlok za zidanje te, za našo deželico prevažne železnice podpisal dr. Anton Korošec. Z denarjem, ki ga je on nakazal, so železnico trasirali (zmerili). Nato je delo zastalo in je stalo, dokler ni prišel g. Sušnik za železniškega ministra. Takoj, ko je prevzel posle, je prišel sam osebno, da pregleda, kaj je še treba vse napraviti. Ni minil teden in žc so začeli voziti tračnice, železo za mostove, začeli so delavci delati in graditev je hitro napredovalo. Malo prej, kol je bila železnica grotova, v sredi svojega z blagoslovom ohdarovanega dela. je gosp. Sušnik moral zapustiti ministrstvo in železnico so otvorili drugi.« — Pri trdovratnem saprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdraženosti, tesnobnosti, splošnem slabopočutju in utrujenosti pospeši naravna »Franz-Jose!*-jSreačies brez napora in bolečin lahno izpraznjenje črev vseh neprebavljenih ostankov in v mnogih slučajih obvaruje pred vnetjem slepiča — Naj-odličnejši zdravniki stoletja so vporabtjali »Franz-Josef«-vodo z najboljšim uspehom pri moških, ženskah in tudi otrocih. d Zagrebški naškof-pomočuik dr. Stepi-nae si jo te dni ogledal tiskarno t Na rodne prosveten, kjer se tiska hrvatski katoliški dnevnih Hrvatska straža«. V upravi lista je g. nadškof priporočal pažnjo. da vsak naročnik list res tudi plača. Prevzvišeiii j« nato v drugem nadstropju nagovoril urednike. Tiskarske delavce je prosil, na.i nc sedajo marksistični agitaciji, ker je rdino krščanstvo postavilo prava načela za naprsno rešitev vseh socialnih vprašanj. Končno se je g. nadškof razgovarjal z ravnateljem lista o raznih vprašanjih, posebno o tem. kako bi izvršili za razširjanje hrvatskega katoliškega tiska uspešno propagando «(l mesta do mestn in od vasi do vasi d Za bančne dolžnrke-kmctovalce. Kinehl" ski minister je v celoti odobril sklep upravnega odbora Privilegirane agrarne banke ° 20. julija o znižanju obrestne mere, podaljša11!11 Tfc. z» <*ško delo Vam z % za vsa posojiia, ki jih je banka dala kmetovalcem, v kolikor so pod zaščito uredbe od 22 novembra 1933; 2, da se naj roki za dolžna posojila podaljšajo za šest let, tako, da sc za rok od 23 novembra 1933 do 23. novembra 1934 tekom letošnjega leta plačajo samo obresti, glavnica pa plača v 12 polletnih ofrokih ob rokih, ki dospevajo po 23. novembru 1234; 3, da se roki hipolečnih posojil podaljšajo, in sicer tisti, sklenjeni od 5 do 10 let, na 15 let, in tisti, sklenjeni do 15 let, na 20 let; i. da se naj zapadle, pa še ne poravnane obre-ste od 23. novembra 1933 kapitalizirajo. — Člani upravnega odbora prejmejo za svoje delo v Privilegirani agrarni banki mesečno nagrado do 2000 Din. Člani upravnega odbora, izvoljeni v ožji izvršni odbor, dobe poleg te nagrade mesečno še 1000 Din. Člani nadzornega odbora prejmejo za delo v Privilegirani agrarni banki mesečno nagrado po 1000 Din. d Ministrstvo je prepovedalo popravo obleke in obutvi s strani industrijsko-tovaf-niških obratov. V tem pogledu so torej obrtniki za enkrat zmagali proti gotovim blagovnim in čevljarskim vclepodjeljein. d 60 let že obstoja gasilno društvo v ljubljanski tobačni tovarni. d Trgovci z živili bodo vsakih 6 mesecev zdravniško pregledani. Po sklepu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje se izdajo zdravstvena izpričevala o zdravju lastni-nikov, ozir. vodileljev trgovin z živili vsakih 6 mesecev. Ta izpričevala izdajajo brezplačno vsi zdravniki v javni službi (okrajni in občin-ski|. Vendar pa se morajo izpričevala taksirali z državno takso 20 Din ter z banovinsko, kje r ta obstoji. d Zopet je dospelo 23 avstrijskih beguncev v Varaždin, tako da jih je sedaj samo v tem mestu 758. Vsi se resno pripravljajo, da pre-zimijo v Varaždinu. Pričela so se že pogajanja za preureditev prostorov, kjer zdaj bivajo. Hitlerjevskira beguncem posebno dopade va-raždinski muzej, ki ga neprestano obiskujejo. d Nizke cene zelenjadi v Slavoniji. Na teden.kili sejmih v Slavoniji so cene tako nizke, kakor že dolgo niso bile. V vaseh so dobi po in do 30 velikih paprik za en cel dinar. Tudi zelje je zelo poceni, Velike glave st dobe že sedaj po pol dinarja. Paradižniki ne prodajajo po Sli do 70 par kilogram. Tudi kumarice so zelo poceni in za mal denar si jih morejo preskrbeti gospodinje za vso zimo. d Kupcev nimajo. Lastniki velikih stavbišč v zagrebški bližnji okolici so zaprosili mestno občino, da jim odobri njih nameravane parcelacije. Občina se prav nič ne trudi, da bi hitro rešila njih prošnje, ker namerava nekatere parcele obdržati za parke in občinske potrebe, na drugi strani pa jc kupčija s stavbnimi parcelami v Zagrebu tako slaba, da ne morejo prodati svojih parcel niti posestniki stavbišč, katerih parcelacija jc že izvršena. Razpisane so sledeče vojaške podčastniške Me: Vazdnhoplovna, bolničarska, stružna pri mornarici, pomorsko vazduhoplovna in vojno-godbena. •piasnila se dobe pri Pcr Francu, kapetanu v p., MUbljana, Maistrova ulica 14. Priložiti znamko 3 Din za odgovor <1 Pijača na sejmih. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal to pojasnilo: ri ^dajanju dovoljenj za točenje pijač na M\imih jo treba plačati te takse: Če so izda taksno dovoljenje osebam, ki nimajo stul-n<'K:i obrata nn področju občine, v kateri je 8,1 Jeni, je h-eba plačati polno lakso po tnr. Vse fako lepo čisfo — zares apelifno! V3 2.-34 Mize, stoli, stolice, deske iz gladkega, nepleskanega lesa — kako lepo in hkrati tudi občutljivo za uma-zanost in madeže! Tvjnpn mm* InaM luni ▼ hud Ako se hoče, da bo vse lepo čisto, malo Vima na vlažno krpo, pa malo podrgniti: in vse se zopet svetit V w v ZA ČIŠČENJE BOLJŠIH IN NAVADNIH PREDMETOV post. 92 taksnega zakona. Ce pa ima oseba, ki prosi za takšno dovoljenje, že neki stalni obrt v kakšni občini, potem se plača tuksn po lar, post. 94, točka 3, pod c v višini lihi Din, kakor za prodajnlnieo. Če se pa izda dovoljenje zu več sejmov, se plača le ena taksa in ne za vsak sejem posebna tak-a. Torej: za eno dovoljenje se mora plačati ena taksa, brez ozira na lo, za koliko sejmov ise izda dovoljenje. d Ceno industrijske soli so povišali v so-larnah v Pagu in Stanu od 40 na 60 Din za 100 kilogramov. d Žrtev železniške nesreče. V nedeljo dne 12. avgusta zvečer je tržiški vlak do smrti povozil 73 letnega Florijana Zaletel, Ui se je vračal iz vasi Sebenje domov. Vse kaže, da je starčka preslepila luč lokomotive tako, da se ni mogel takoj zavesti in je namesto na varno, stopil na železniški tir in v islein hipu ga je zgrabila lokomotiva. Nesrečo so opazili šele v Kranju, ko so videli kri na stroju. Nazajgrede so našli nesrečno žrtev že mrtvo pet minut od doma. Pogreba priljubljenega moža se je udeležila velika množica ljudstva. Naj počiva v minil d Preserje je zapustil g. kaplan Mirko Bartol. Vsa fara se je s teškim srcem poslovila od priljubljenega gospoda, ki zapušča v svojem delokrogu neizbrisne sledove. Krasni društveni dom in Jsujno razvito društveno življenje, vse v glavnem delo g. Mirkota, bo trdna podlaga za bodoče krščansko gibanje v naši fari. Bog naj mu povrne vse, kar je storil dobrega pri nas in naj blagoslavlja tudi v prihodnje vsa njegova delal d 1000 konj hočejo nakupiti Švicarji v Sremu. Tako zvano pasmo »nonius« bi plačali po 5 do 6 tisoč dinarjev. d Strašne posledice toče. Dne 12. avgusta okrog poldne so doživeli v Starem trgu ob Kolpi in v okolici strašne ure. Opoldne je za-divjalo strahovito neurje s silnim viharjem. Vihaj- je divjal s tako silo, da je ruval drevje s koreninami, ali pa lomil debla kakor bilke. V tem strahotnem divjem plesu pa se je usula debela toča, ki jc padala in neusmiljeno klestila celih deset minut. Ljudje so jokali in molili. Ko je vihra prešla nesrečne kraje, so si ljudje upali izpod streh in videli so neznansko opustošenje. Vinogradi so uničeni, polje zbito, sadni nasadi okleščeni, da se jih Bog usmili. Že po naravi tako revni kraji so sedaj čisto na beraški palici. Če se jih ne usmili oblast z izdatno podporo, bodo morali iti beračit. Nujna podpora je potrebna. Prizadetih je več vasi, med njimi so posebno udarjene Stari trg, Kovačevas. Deskova vas, Paka, Prelesje, Predgrad, Kot, Doi, Laze in Sodevce. —' l'r:*h in znoj. ki tvorita največkrat umaznnost perila, sta strup za vsako tkanino, Razjedata jo in te ju dodobra ue spravite iz njo, jo predčasno raztrgata. Obilna, gosta in nežno lielu pena Zlatorog-ovega mila pa obere do vseh potankosti vlakna iieriln vsake nesnage tako, da dobi zopet svojo prvotno odpornost in sijaj. Zlalorog-ovo milo je izdatno in zato poceni. Zahtevajte pri svojem trgovcu izrecno vedno le Zlatorog-ovo milo! d Opozarjamo cenjene filntelje, ki bo!eh;ijo boleznih srca, jeter, ledvic, iolJnili in želodčnih kamnih, da uživajo stalno Radenski Zdravilni »rele«, ki je tudi izborna plječa «:im zjfc ali poni š;tr z vinom. S? NESREČE d izginil je dne 5. avgusta in najbrž padel v Savo pri Fuelisovi brvi pri Kamni gorici 10 in jxil let stari Slavko Hartmnn, sin strojnika Jugoslovansko tiskarne. Fant je bil oblečen v kratke sive hlače in v pišimo srajco. Ker ga še dosedaj niso našli, prosimo vso naše čitatelje, ki jih zanese pot k Savi od Radovljice navzdol, da se za ta primer zanimajo in v slučaju najdbe proti povračilu stroškov brzo javno« poroča jo našemu uredništvu. d Pečina se je udrla in kamenje je zasulo 10 letnega učenca Draga Ovsenjaka v kameno-lom umed Krškim in Cesto. Revček je v bolnišnici podlegel poškodbam. d V stenah Jalovca se je hudo potolkla gdč. Pavla Jesihova iz Ljubljane. Padla je precej visoko, si zlomila roko in nogo in dobila tudi hude notranje poškodbe. Zdravi se v ljubljanskem Leonišču. d Požar je uničil krasno poslopje g. Ko-bana v Sp. Poljskavi pri Pragerskem d V ptujski okolici je gorelo pri posestniku Alojziju Boletu v Jiršovcih, kjer ie uničeno gospodarsko poslopje in pri posestniku Martinu Čušu v Gradišaku v Slov. goricah, kjer so uničili ognjeni zublji gospodarsko poslopje in pa strešni sloip hiše. d Zemeljski plaz je zasul potniški vlak blizu Sarajeva. V vlaku je nastalo veliko razburjenje, čeprav ni bil nihče ranjen. Po 8 urah jc bila proga zopet očiščena. d V Ovšali pod Sv. Goro je uničil ogenj Kovačevo gospodarsko poslopje d S kolesom se je zaletel v traiuva, pri j Dravljah, padel vznak in dobil smrtonosne poškodbe oženjeni Alojz Stare, tesar pri tvrdki Dukič, stanujoč v Dragučevju pri Smledniku d Po nesreči je prišel pod vlak, ki mu jc glavo odrezal, posestnik Zaletel Florijan iz Re-tenj Bil je pošten rnož, a nekoliko gluh in v tem ni opazil vlaka, ki je vozil iz Tržiča. d V škaf vrele vode je pade! v Trbovljah 2 in pol leta star Franc Narbergar V bolnišnici je podlegel poškodbam. d Do tal jc zgorelo gospodarsko poslopje z orodjem in poljskimi pridelki vred, last posestnika Antona Bombeka v Starošincih na Dravskem polju d Vlak je povozil do smrti 23 letno Lizo Čuč. hčer uglednega posestnika Mihaela Cuča v Mergovcih pri Ptuju in nečakinjo g. okrajnega načelnika v Krškem. d Strela je udarila v kozolec posestnika Antona Pinlarja na Uncu in ga zažgala, Zgorelo je vse poljsko orodje, do 20 000 kg sena in precej pšenice. d Pri nabiranju planink pod Mrzlo goro v Hudem prašku se jc smrtno ponesrečil abitu-rijent mariborske humanistične gimnazije Kro-pej Franc iz Konjic. d Dva požara v Mariborski okolici. Plameni so uničili gospodarsko poslopje Franca Krambergerja v Setarovi — Gospodarsko in stanovanjsko poslopje je zgorelo posestniku Mihaelu Hojniku v Požegi pri Racali. d V krop je padel in se hu«.'o opekel triletni Maculi Albin, sin posestnika z Gornje Slemenice pri Celju. Je mora! v bolnišnico. Starši, pazite na otroke! d Krava je ubila posestnikovega sina 20 letnega Jožefa Zajca na Ilovi gori pri Krki. Jožeta so dobili v hlevu mrtvega poleg živali. Ležal je v gnojnici, nekoliko pobit na glavi. Ker je bil fant božjasten, ni izključeno, da ga je v hlevu napadla bolezen ter je padel na tla. Krava se ga je ustrašila in ga pobila do smrti. d V kamniških planinah se je smrtno ponesrečila Zagrebčanka Tilda Kohn. Od spremljevalcev so bili 3 težje, 3 pa lažje poškodovani. Utrgal se je nad njimi ogromen blok skalovja. d Zgorelo je gospodarsko poslopje posestnika Krambergerja v Setarjevi pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. — Pri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežemr pri vsakdanji uporabi male množine »Frani Josciove. »ode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska NOVI GROBOVI d Le Križ nam sveti govori, da zopet vidimo se nad zvezdami. V St. Gandolfu, občina Kotniara vas na Koroškem jc odšla k Gospodu po večno plačilo bivša posestnica Marija \Vald-hauser roj. Sašelj, prava slovenska žena in mati. — V Kranjski gori so pokopali vlakovodjo državnih železnic Franca Savpaha. — Na vi-škem pokopališču je našla zadnji zemski dan soproga sodnika Magda Pance roj. Marn. — V Brezovem pri Litiji je odšel v večnost 90 letni Franc Uhernik. — Pri Sv. Ani v Slov. goricah je zapel mrtvaški zvon 46 letnemu Janezu Lasbeharju, posestniku v Krambergu. — V Kaplji vasi pri Sv. Pavlu je izdihnila svojo blago dušo Angela Vošnjak. — V Crešnjevcu pri Slov. Bistrici so pokopali mlado mater go. Pivko iz Leskovca. — V Ljubljani so umrli: Jerina Cimperman, piolesor bogoslovja dr. Josip Dolenec, kolar Franc Prek, soproga uradnika državnih železnic v pok. Ivana Hader-bolec in računski kontrolor Nejko H"čevar. Naj počivajo v miru! RAZNO_ d Karitutivna zveza v Ljubljani je z velikodušnim sodelovanjem preč. gg. župnikov in po naklonjenosti naših dobrotnikov širom ljubljanske škofije v letošnjih počitnicah poslala na dober zrak in krepko domačo hrano 120 dečkov in deklic (lani jih je bilo 105). V prihodnjih 'dneh se bodo ti srečni in veseli malčki jeli vračati na svoje domove (dne 2. septembra naj vsi odpotujejo nazaj v Ljubljano). Karitativna zveza vabi tem potom starše ali varuhe teh otrok, da se na praznik Marijinega rojstva, dne 8. septembra, z otroci vred udeleže zahvalne službe božje, ki bo ob 7 zjutraj v Križanski cerkvi. Med sv. mašo bo skupno sv. obhajilo za starše in otroke. Zahvalili se bomo pri tej priliki božjemu Prijatelju otrok prav iz srca za vse prejete dobrote in ga prosili obilnega blagoslova za dobrotnike, ki so, čeravno morda sami večkrat v stiskah, tako obilno obdarovali našo ubožno, oddiha potrebno mladino. Zahvala. Podpisani se g. dr. Ludoviku Kožuhu, zdravniku v Ribnici, lepo zahvaljujem za njegov trud in požrtvovalnost za zdravljenje moje hčerke Tončke, ki je bila dolgo holna na očeh in bila, v nevarnosti da izrtub, vid, v zelo kratkem času jo je pa temeljito pozdravil. Zato mu bodi na tem mestu izrečena javna zahvala. — Struge dne 3 avgusta 1934. — Anton Pogorele Razstava poljedelskih strojev in orodja. Letošnja razstava strojev ob priliki iesenske-ga Ljubljanskega veleseima .od 1, do 10 sept bo prav zanimiva Sestavljeni bodo vsako-' vrstni ^ 0,1. 00 preprostega do najbolj dra-,n za VSB vrs'e gospodarstva. Nudena Žepni radio. — Na pravkar otvorjeni radio-razstavi v Londonu je med drugimi razstavljen sprejemni aparat, ki ni večji od fotografske kamere in ga more vsak brez težave vzeti s seboj na počitnice. bo velika izbira poljedelskega orodja in strojev za mlekarstvo Večina strojev, ki bodo obsegali približno 1000 m- razstavnega prostora, bo v obratu. Razstave se udeležijo domače tvrdke in one iz inozemstva, zlasti Češkoslovaške, Avstrije, Nemčije, Ogrske. Francije, Amerike, Švedske in Danske. Za polovično voznino na velesejem zahtevajte na Vaši železniški postaji železniško izkaznico, ki jo dobite za 5 Din- Kmetovalce opozarjamo, da bodo razstavljeni na velesejmu najrazličnejši predmeti. Naj omenimo samo še gasilsko orodje, jermenarske izdelke verige, različne vozove, bicikle, obleke, perilo, blago, čevlje, sirarske izdelke, plemenske ovcc in koze itd. Romarjem božje poti na Krki sc priporoča za obisk zopet otvorjena gostilna Rebolj, pri mostu. Postrežba dobra. Cene nizke. n Romarski shodi na Krki so sledeče dni: 0 binkošliti: Nemški Kočevarji; o sv. Urliu: romarji iz Škocjana: dugo nedeljo po Vel. Šmarnu: tio-renjci: tretjo nedeljo po Vel. Šmarnu: Dolenjci in okolica. Pripeljejo se t vlakom do Stične, nato gredo z lojtrekimi vozmi. včasih so nekateri prav lejio okrašeni. Fantje se pripeljejo tudi na kolesih: lansko leto smo našteli nad «0 takih romarjev. d Bratje k bratom — oh romanju v slovenfln I.urd. Velika Marijina družina iz vseh krajev Slovenije, pohiti K. in p. septembra s posebnim vlakom k Mariji Lurški v Rajhenburg in na celodnevni izlet k bratom Slovencem v Zagreb. Sam prevzv. g. knezoškof dr. Gregorij Rožman gre z romarji. Ho to eno najlepših letošnjih romanj. IV" kazimo Slovenci, da gori v naših srcih ljubezen do Brezmadežne. Slovenski Lurd Imenujemo Haj-henburg Slovenci. V vedno večjem številu se zbirajo Slovenci pred prestolom Brezmadežne in šle; vilne zahvale pričajo, da je Lurška Devica It"" v slovenskem Lurdu milostna Pomočnica. Kdor le more, naj ne zamudi tega lepeaa skupnega romanja! Prijave sprejema do avgusta d«™"1' delno društvo »Varstvo«- v Ljubljani. Tvrševa ce «ta 17. Podrobna pojasnila v listu jPo b<*if" Bvelu'. pošlje bree.plaČno. Izkaznice in vozovnice se dobe ob vplačilu v društveni pisarni. Gospodinje, Šivilje, zakaj =e mučite oo cel« >ineve s krpanjem perila na roko, ko Vam P° esT Patent Stopf Twist pripravo omogoča z« zmerno ceno, da opravite to delo neprimerno hitreje m lepše na šivalnem stroju z enostavnim šivanjem naprej in nazaj Zahtevajte PST Pate"1 Stopf Tw|st še danes pri svojem trgovcu. PO DOMOVINI Marlinfcvemu očetu v slov« (Hiuje) Na Hinjah to na praznik Marijinega Vnebo-I vjclja umrli dobro znani in spoštovani Martinčev l) zaplaški Mariji so v zadnjih dneh pred stnrljo govorili in o romanju, ki s o ga tako radi napravili v prejšnjih letih k Njej na petek po Velikem šmarnu; pa jih je Marija na svoj praznik g seboj povabila, ker je videla, da ec je očetu mera trpljenja dopolnila. Že dolgo časa so hudo trpeli; srce jim je odpovedalo. Zadnja dva meseca je bila bolezen še posebno huda; težko je bilo njim in 1 Kili tistim, ki so jih radi imeli, pa pomagati niso mogli. Življenje je bridko in ko gre h koncu, lako rado pokaže svojo revščino do dna. Pokojni oSe i=o bili mož-poštenjak. S pridnostjo so si zbolj-šali gospodarstvo: njihova gostilna pa je slovela in še slovi po 6voji poštenosti. Kili so delavni, na svoj do ninaveaani z dušo in telesom; razumljivo, iia do zadnjega niso mogli rok križem držati. Pri »sem tem pa so imeli bistro glavo in dobro srce. Človek ne bi mislil, pa je res: njihovi vrstniki — sedemdesetletniki — ne znajo mnogo brati, pokojni ofe so do zadnjega čitali »Slovenca« in »Domoljuba- in si tudi ustvarjali samostojno sodbo o dogodkih po svetu. Dva sinova sta študirala in »ta zdaj sredi svojega življenjskega dela vsak v tvojem poklic": to sta gospoda Vencelj Skube, dosedanji upravitelj ljudske šole v Novem mestu, in Silvester Skebe, dosedaj duhovnik med našimi izseljenci v Krnnciji Na predvečer Marijinega pra-jnika ko ec je že smrt zelo približala, so slišali očeta vzdihniti: Dolga je rajža. temna je noč, prid' nam Marija na pomoč!* Drugi dan pa je bila končana rajža in dan je postal svetal; prišla je Marija in šii so z njo. Pogreb je dokazoval, da so bili ofe priljubljeni. Poleg sosedov in sorodnikov je bito v sprevodu tudi deset duhovnikov. Pevci s frančiškanskega kora v Novem mestu so dovrš-no in občuteno zapeli pred hišo. v cerkvi in ob grobu. Ljudje so upravičeno rekli, da takega pogreba kinjska fara še ni videla. Tako pokopavalo duhovnike. Pa oče «o tak pogreb zaslužili tudi zato. ker so vzgojil i duhovnika, ki jim je to zadnjo čast pripravil. Oče, zemlja vam je dala prostorček, kjer naj se odpočije telo, dala vam jo in še bo molitev, ki naj dušo okrepča. Drugega vam Ireba ni. »Bog vam daj večui pokoj«, želimo v trdnem prepričanju, da se je že zgodilo. Za čiščenfe krvi in proti slabi prebavi zahtevajte v lekarnah izrecno: MR.BIHOVEC eaf Batiovec v plombiranih paketih z varstveno znamko in imenom proizvajalca: APOTEKA MiBAHOVEC Ljubljana Rts.br 76 od o. 11.1932. Vtisi z evliarisiičnega kongresa (Sodražica) V nedeljo. 12. avgusta je bil za Sodražico izreden dan. Oh 7 se je začelo pomikati nešteto okrašenih voz izpred cerkve po glavnem trgu proti Ribnici. Naših je bilo nad 30: gasilci, narodne noše. Marijina družba, štiftarska godba in udeleženci vseh stanov. Pridružili eo 6e slikoviti vozovi z Loškega potoka, Drage in Gore, da je bila cesta etična reki zibajočega se cvetja. Zrak je odmeval in trepetal od pobožnih pesmi in prisrčne molitve. V vsem trgu pa je takoj nastala skoraj grobna tišina in mir, ker so ostali doma le varuhi, onemogli ljudje in nekaj otrok. Smelo trdimo, da je šlo pol-drug tisoč faranov v Ribnico z vozmi in peš. Veličasten je bil prizor v Gorenji vasi, kjer smo se seSti z udeleženci t*J Sv. Gregorja, Velikih Lašč, V»l Poljan itd. Le izvrstnim rediteljem se je zahvaliti. da je ta ogromna množica kot živa reka v vzornem redu prispela na glavni trg v Ribnico te! dvignila sijaj celc prireditve. Ni bila saino zunanjost pri celi 6tvari, kajti množice so se na kongresu navzele takega navdušenja, da ga niti plohe dežja niso mogle pogasiti. V07. za vozom se je vračal ob popoldanskih urah med glasnim petjem Marijinih posuti. Kdo se je zmenil za dež in vse zunanje neprilike, ko je vsako srce prekipevalo čuv-slev, ki jih ne doživimo več in ne pozabimo nikdar! Trideset let (Šmarjeta) Saj vemo, da bo naš g svetnik Pcrko spet slabe volje, ko lio o sebi bral. Pa nejevolja gor ali dol, spodobi se pa le, da duhovniku, ki že trideset let v eni in isti fari pase svoje ovčice, v »Domoljubu«- posvetimo inal prostor. Na šentjernejevo nedeljo 1904 je prvič spregovoril Šmarječanom in od takrat je z dušo in telesom njihov. Saj ga ne bomo poveličevali, ampak Hranilnica in posojilnica, kmetijska podružnica, razne Marijine družbe, impozantna nova farna cerkev, cesta Smarjeta--Zbure, letos novo pokopališče itd. je njegovo delo. Da je neštetokrat, posebno kot župnik in občinski odbornik za svoje nesebično delo dobil polena pod noge, na to naj ga ne spominjamo. Ta širitelj in pospeševatelj kraljestva božjega in duša fare je skoraj gotovo edini v ljubljanski škofiji, ki ni imel še nobenega drugega šefa kot -}- vlč. g, Zamana in se ni še selil od 'drugod kot ia šmarješke kapla-nije v šmarješki farovž. Star je 54 let, pa v hoji prekosi marsikaterega mladiča. Bog in Marija Pomagaj naj ga naši župniji ohranita še toliko let, kot je bil do sedaj med nami! Jubilej — Smrt (St. Vid — Prevoje) Na dan sv. Lovrenca je stopii v »Abrahamovo« naročje Lovrenc Cerar, cerkvenik, p. d. »Majhnič« iz Št. Vida. Petdesetletnik pa obhaja tudi 40 letnico, kar je začel kot strežnik streči pri sv, mašah. Svetovno vojno je srečno prestal. Tako zdrav in čil je zato, ker ne pije nikdar alkohola. Bog ga ohrani še mnogo let zdravega in čilega 1 — Dne 16. avgusta srno spremili na zadnji poti mater 16 otrok, 70 letno Frančiško Kurent, p. (1. Zotlarjevo mater iz Prevoj. Kot dobra in skrbna mati je bila vzor potrpežljivosti v težki bolezni. Pokropit jo je prišel tudi zadnji preostali sorodnik Damjan Grin-tal. Spotoma je šel v cerkev. Kar naenkrat mu pride v cerkvi slabo, spravijo ga v mežnariio, n« kar mu je zopet bolje, zato stopi par korakov na- KRIZEV POT I Konec.) pa ui bil tako zelo globok kakor so mislili iti je l>il povrh lega tudi zelo ozek: ta <1 -držala Beatrika dolgo časa glavo nad vodo, ker se je s svojimi nogami ha.š dotikala trupla utopljene strežnic«. Na Ia način je zvesta ženska še v smrti rešila svoji gospodinji življenje. Ko je Gilbert slišal to zgodbo, so tudi nj° potegnili iz vodnjaka ter jo nesli izven mesta, da jo pokopljejo. Tisto noč sta ležala Gilbert in Dunstan na svojih plaščih za zlomljenimi hišnimi vra-ki jih ni?ta mogla popraviti, ker sta bila preveč izmučena, ko sta vso prejšnjo noč čula "•> Božjem grobu. Mali Alrik je sta) na straži dvorišču ter hodil gor in dol, da ne bi za-SN; bal se je, da ga ne bi močno sirijsko vinn opijanilo, katerega je imel celo steklo-rilco- Pil je počasi fti premišljeno, kadar pa 1" ruti], da mu glava ni vedra, je pustil vino, ™il gor in dol, govoril sam s seboj ter se °Poininjal, da mora ostati trezen. Ko se je Jopet streznil, si je privoščil drug požirek, začel iznova hoditi sem in Ija. Tako je . '' Vso noč, in ko je zjutraj napočil dan, ju, lako llezen in svež kakor vedno, le ve-]' ,a "snjata steklenica je prazna in žalostna • • a na tlaku. Bij je namreč h rodov i ne J1;"1 angleških lokostrelcev, ki so bili vrli , ' 1 P" Pijači in so dobro ln trdno stali a nogah. Ko se je Gilbert zjutraj prebudil in je Alrik stopil k njemu, mu je dal znamenje, da nuj Dunslana še ne zbudi, marveč ga pusti počivati. Zrl je v obraz spečega oprode in premišljeval, koliko je moral ta siromak do-zdaj pretrpeti, dasi ni bil skoraj nič manj plemenitega rodu kot on sam. Spomnil se je, kako se je vedno hrabro bojeval in prelival svojo kri, da ni nikdar vzel denarja od svojega gospodarja razen v veliki sili. in da ga je zaprosil za meč namesto za nov .jopič, da je povzročil tisti mali punt pri Niceji in rešil Beatriko in kraljico. Gilberta je bilo sram, da je moral biti lak človek, ki je bil v resnici prvorojenec velike hiše, njegov gladili služabnik. Ko se je Dunstan prebudil in skočil na noge. ko je videl svojega gospodarja že pokonci, ga je Gilbert nagovoril: »Bojeval si se z menoj,< je rekel, »prenašal si z menoj vse napore in težave; skupaj sva se postila na dolgi poti in v bitki sva pila iz istega studenca, ko so pušice švigale okoli naju; zdaj pa postaneva brata, ako Bog da, ko se poročim z gospico Beatriko; če bi tebe ne bilo, bi danes žaloval ob njenem grobu. Ne pristoja, da bi bila še dalje gospodar in služabnik; saj v tvojih žilah se pretaka plemenita kri, kri velike hiše.« »Gospod Gilbert,« je Dunstan zamrniral morčno zardel, Jzelo ste dobri do mene; ampak jaz nočem plemstva po očetu, ki je bil morilec in tat.« »S temi besedami izpričuješ, da si plemenit,« je odgovoril Gilbert. »AJi ni imel druge krvi, ki bi jo dal tebi, razen svoje lastne? Potemtakem je tudi gospica Beatrika hči morilca in tatu.« »Ampak od gospe iz visoke rodovine. To je vse nekaj drugega. Nimam istega plemstva kot moja sestra. Ako naj se pa zgodi, da bom smel imeti ime in se smel imenovati plemenitega, potem, gospod, vas prosim, da bi se obrnili do naše angleške vladarice, da mi dovoli, da si nadeneni drugo ime in s tem pozabim na moje slabo rojstno ime.« »Z veseljem hočem to storiti,« je rekel Gilbert, »kajti tako je bolje.« Pozneje je držal dano besedo, in ko je Beatrika prišla do svoje dediščine, mu je odstopila tretjino svojih širnih posestev proti temu, da bi bil fevdni podložnik Gilberta Warda, dasi ni imel postavne pravice do njih. I11 ker ji je rešil življenje, se je imenoval Dunstan Lo Saveur, ker je rešil njo in mnogo drugih. Kralj Henrik mu je bil zelo naklonjen in ga je povzdignil v viteza. Tisto jufro je prišla Beatrika iz hiše na malo dvorišče, še vedno slabotna in izmučena, ter radostnega obraza sedla poleg Gilberta v senco. »Gilbert,« je rekla, ko mu je povedala, kaj se je bilo zgodilo vse do tedaj, »ko sem se v kraljičini sobani v Antijohiji tako razsrdila na te in ti nisem verjela besede, zakaj se nisi obrnil in odšel, si videl, da nisem imela prav?« »Tudi jaz sem se ozlovoljil,* ju odgovoril preprosto. prej, nato so pa zgrudi in izdihne. Tako sta šla zadnja sorodnika skupaj pred obličje božje. Vsem naše sožalie, dušam pa večni pokoj pri Bogu! Lepa smrt (Višnja gora) V Dedendolu je umrl na praznik Marije Vne-bovzeto stari Suliorebernik, Franc Križman,' elar 78 let. Bil je prej občinski svetovalec bivše občino Dedendol ter cerkveni ključar Marijine božje poli v Dedendolu do svoje smrti. Zanimivo je, da se je rodil in umrl na isti Marijin praznik. Še bolj zanimivo pa je to, da je mož še zdrav napovedal, da bo letos umrl na Veliki šmaren. Seveda mu tedaj ni nihče verjel; pa se je le uresničilo. Čudno! V njegovi družini žive res krščansko življenje in bero samo katoliške časopise. Naj mu Marija Dedendol« V-a izprosi nebeško krono. Povest na odru (Reteče pri Škotji Laki.) Morda se kdo čudi in bo neverjetno zmajal z glavo, pa je vse čista resnica. Celo poveš! bo naše prosvetno društvo predstavljalo na odru. Ono lepo povesi z naših planin, ki je pred leti izhajala v »Domoljubu« pod naslovom »V goliškib plazovih Igra se imenuje »Izpod Golice«. Vsak, kdor je to povest čital, ve, kako lepo je znal opisati kmečko življenje priljubljeni slovenski pisatelj Slavko Sa-vinšek. Igra je tudi drugod .vzbudila veliko zanimanja. Naše društvo jo bo vprizorilo 9. septembra. Takrat so pri nas zreli vsakoletni krofi. Zato pa, kdor ljubi lepo igro in ocvrte krofe, naj takrat gotovo pride v prijazne Reteče. Mu ne bo žal. Proslava 500 letnice (Zalog pri Cerkljah) V nedeljo, 26. avgusta se bo vršila tu v Zalogu izredna proslava, za kalero se zanimajo domačini že delj časa, in ki je vredna, da za njo zve tudi širši svet. V zvoniku iukajšnje cerkve sv. Matije sloluje r.amreč veliki zvon, ki je bil vlit lela 1434, torej pred 500 leti. Kot starosta med zvonovi ni poslal žrtev vojnih dajatev iu tako je dočakal svoj 500 letni jubilej. Veliko bi nam pač vedel povedati zgodovine skozi vsa ta stoletja. Za prvih dvesto let se o njegovi usodi ne ve ničesar gotovega, pač pa je bil od začetka 17. stoletja v zvoniku kapucinske cerkve v Ljubljani, odkoder je prišel v začetku 18. stolelja v Zalog. Teže ima do 25 etanh stolov ali okrog 1400 kg. — Proslava se bo vršila v nedeljo, 20. avgusta ob 10 s slovesnej- šim opravilom, popoldne ob treh (po končam božji službi) pa s predstavo »Igra o izgubljenem ginu«. Ker je čisti dobičok namenjen /,a kritje stroškov pri preslikanju prezbiterija cerkve v /-"logu, zato ste k tej izredni slovesnosti vabljeni vsi bližnji in daljni Okoličani. Igra bo zunaj na prostem pri cerkvi. Smrt poštenega moža (Cerknica) Oni torek so unir-i li, po naših krajih znani Zajčkov oče. Prav je, ako se tudi v »Domoljubu:: spomnimo tega moža, saj ga je z Velikim veseljem vedno čital. Še, ko je ležal na bolniški postelji, so mu ga morali čilati. Zajčkov oče so imeli 72 let. V mladosti so «e mučili po ameriških in hrvaških gozdovih in služili kruh za svojo 8 člansko družino. Vedno zvest katoličan, Bogu vdan, so bili član »Apostol-slva mož in fantove in z veseljem vsak mesec pristopali le angelski mizi. Za popotnico v večnost jim je prinesel Gosjioda g. kaplan Kirar. ki je kmalu nalo odšel v št. Vid pri Stični. O božiču pa so se vlegli v posteljo, iz, katere niso zdravi več vstali. Še isli dan, ko so umirali, so rekli svoji ženi: »No. čez par dni bom pa gotovo že umrl.« In res! Ravno na vigilijo Marijinega Vnebovzetja jih je Marija poklicala k sebi. Dragi oče! Odšli ste v večnost, po plačilo, ki vam je bilo pripravljeno, mi pa smo ostali v solzni dolini in bomo za vas molili! Požar za požarom ... (Sv. Gora nad Lilijo) Cerkveni shod je minil. Nenadoma zadone v noč glasovi zvona in silen žar naznanja nesrečo. Vžgal se je hlev posestnika Andreja Zalogarja na Vovšali. Goreti je začelo okrog pol desetih zvečer pred skednjem. Ali je ogenj nastal iz neprevidnosti al: zlobe, se ne ve. Ker se je vžgalo ob času, ko so ljudje podajo k počitku, požara seveda niso takoj opazili. Preden so prišli ljudje, je bil site- j denj v ognju, vdiral se je sirop v hlev, tako, da so Ona pa mu je odgovorila. »To je bilo nespametno. Vzeti bi me bi! moral v roke in me poljubiti, kakor si storil nekdaj pri reki. Potem bi ti verjela, kakor ti ve-jantem danes.« »Saj nisi hotela verjeti niti mojim niti kraljičinim besedam,« jo dejal; »niti tedaj, ko se je sama izročila kralju, da bi se pokazala zvesto,- niti tedaj ji nisi hotela verjeti.« >Samo ako bi moške vedeli,« je rekla Beatrika iu se ne>žno nasmehnila. »Samo ako bi moški vedeli,« je rekla >Ako bi moški vedeli — —« Umolknila je in zardela ter se vnovič nasmehnila. »Ako bi moški vedeli, kako zelo ljubijo ženske nežne besede, kadar so srečne, in drzna dejanja, kadar se ljutijo! To je, kar mislim. Svojo kri in kraljičino kraljestvo bi ti dala za en poljub, ko si me pustil tam.« »Ej, da bi bil to vedel!« je zaklical Gilbert ves srečen, toda skoraj začuden. »Moral bi vedeti!« je odgovorila. Njene oči so bile napol odprte in zrle nanj s pogledom, ki ga je on ljubil, usta pa so se ji smehljala. »Tega ne bom nikdar razumel,« je rekel in se tudi nasmejal. »Nekaj ti povem. Predvsem se ne bom nikdar več jezila nate — nikdar več! Ali mi veruješ, Gilbert?« »Seveda verujem,« je odgovorih k« »; vedel kaj dnigega reči. 5' »Pa dobro. Ako bi se pa kdaj zgodilo —« »Saj si mi pravkar rekla, du se nikdar ne bo zgodilo!« »Vetn; ako bi se pa vendarle kdaj zgodilo — samo enkrat — tedaj me vzemi v svoje roke, ne reci ničesar, marveč poljubi me, kakor takrat pri reki.« »Dobro,« je rekel. »Si še jezna?« Smehljal se je. »Skoraj,« je odgovorila in ga smeje pogledala postrani. »Ne popolnoma?« »Da, popolnoma!« In oči so se ji pomračile pod napol zaprtimi trepalnicami. Tedaj jo je prijel in tako pritisnil k sebi, da ji je malone sapa pohajala, in jo je poljubljal, da je prebledela in zopet zaprla oči. »Glej,« je rekla zelo tiho, »zdaj ti verujem!« ★ S tem se konča zgodba GilOerl Wardove križarske vojske; dospel je namreč do konca svojega Križevega pota v Svetem mestu; naposled je našel mir za stojo dušo in luč in mir za svoje srce; in to po mnogih križih in težavah m izkušnjah ter po mnogih hrabrih bojih za dobro stvar vere proti neveraikom. Pozneje se je zopet bojeval z armado pri Damasku; videl je, kako so se po vrnitvi kne-I zi cesarja Konrada izdajali drug drugega, tako da se je obleganje močno utrjenega mesta izjalovilo; vojska se jo razkropila po bo- v skrajni nevarnosti komaj rešili par glav živii druga je pa zgorela. Zraven stoječo hiš« „„ primemo jiožrtvovalnostjo in marljivostjo rešiip prav tako blizu stoječi kozolec-dvojnik, napolnjen s snopjem in krmo. Gasilcev ni bilo od nikoder Šo nekaj naj sodijo bralci »Domoljuba : Pridoij ljudje 1: ognju, pa se lepo vsedejo, kadijo cigaret« in se smejejo tistim, ki se trudijo rešili hišo |jro(i ognjeni, ter zbijajo surove šale iz žensk, ki v zine. denosti in smrtnem strahu begajo napol opravlje" ne okoli pogorišča. Ljudje božji, ali imale v prefo kamen namesto srca? Razno (Sv. Frančišek v Savinjski dolini) V nedeljo, 26. avgusta sc bo vršil pod kozol-cem gospe Jožefe Šliglic v Radmirju okrožni pevski koncert pevskih zborov gornjegrajske dekani-je. Nastopijo najprej posamezni zbori, nalo pa vei skupaj v mešanem, moškem in ženskem zboru. Na sporedu so pesmi naših najboljših skladateljev Koncerta se udeleži tudi zastopnik Pevske zvoy.e iz Ljubljane. Vstopnina ne bo visoka, zato pričakujemo obilne udeležbe. — Tukajšnja gasilska četi si je nabavila novo motorno brizgalno, da bo tako uspešneje priskočila v primeru potrebe bližnjemu na pomoč. — Kakor že znano, je meseca februarja ogenj močno poškodoval jiodružno cerkev v Okoniifi. Sedaj je cerkev zopet lepo popravljena iu se je v nedeljo, 5. avgusta slovesno obhajali lepa nedelja pri lej prijazni cerkvici sv Jakoba, Nesreča (Dragatuš) Da je pri nas v Obrhu prejšnji mesec ubila strela gospodarju Evgenu Goršetu na paši troje živine: vola in dve kravi, ni več novo iu je daleč okoli znano. Novo je pa in nič znano, da temu po nesreči tako zelo prizadetem gospodarju tekom enega meseca ni še od nikoder prišla pomoč. V nesreči gotovo vetja pregovor: Dvakrat da, kdor hitro da! V prvi vrsti naj bi bil mož deležen pomoči iz javnih sredstev 111 to hitro. Navajeni uno pa sedaj že na tekme in bi bilo zelo primerno poizkusiti tekmo, kako bližnjemu v nesreči pomagati, Predstava na prostem (Sostro) Kat. prosv. društvo v Sostrem bo v nedeljo 26. avgusta otvorilo svojo dramsko sezono s se-deindejansko dramo »V Goliških plazovih«. Predstava se bo vršila zvečer ob 7 na prostem, na zato nalašč narejenem odru pod društvenim domom. gatih vrtovih, trgala sadje iu pila močno vino, poveljniki pa so se prepirali med seboj. Tndi pri Askalanu je zopet zavihtel meč in iznosa je videl, kako je neuspeli spremljal kakor zli duh in jemal vojakom pogum, da so godrnjali in zahtevati, da se vrnejo domov. Videl je, kako so velike vojske razpadale, ker v njih ni bilo vere nekdanjih dni. kakor jc rekel sveti Bernard, pa tudi zaradi lega, ker ni bilo pravega in velikega poveljnika, kakor je Eleaior povedala samemu opatu v Ve-zelayn. Žalosten je bil prizor, ki je zabolel v dno duše vse dobre možake. Dasi se je pa bojeval z vsemi svojimi močmi, kadar je bilo treba, ga vse to ni ni-malo žalostilo, zakaj pred njim je bilo življenje in upanje. Sčasoma je izvedel, kako so vsi ubogi romarji, ki so jih bili pustili v Ala-lji, nesrečno poginili; zavedal se je tudi, da M poleni, ako bi jih 011 kdove s kakšnim uspehom vodil, Beatrika umrla na dvorišču majhne hiše v Jeruzalemu; «jemu je bilo njen11 življenje dražje kakor življenje mnogih d"1' gib, ki bi jih s svojim lastnim itak težko da rešil in še sebe pogubi!, So daije in končno je izvedel in spoz"al' da stvar Božja ne leži pokopana med kamenjem ne enega mesta, niti v najsvetejšem vseh mest; zakaj mesto Kristusovega trpljenja 1« v pregrešnih srcih človeških, in slava Njegovega vstajenja pomeni odrešenje duše i» li v večno življenje, v življenje in luč in l!,if' KONEC stev. ji4._____;_______ .—-------- " Vsebina drame je bravcem »Domoljuba« dobro atnn iz listka v »Domoljubu« in bo zato zanje ie vse bolj zanimiva. Vse naše prijatelje vabimo j, udeležbi, da nam bodo pripomogli s svojim zanimanjem in podporo do še večjega napredka, |[er lc tako bomo zmogli uprizoriti v tej sezoni vsa tista dramska dela, ki jih imamo v načrtu. Tombola (Ponikve-Dobrčpolje) Pri nas v Ponikvah gradimo dobrodelai zavod sv, Terezikc, v katerem bo tudi hiralnica. V nedeljo 26. avgusta bomo imeli popoldne ob dveh dobrodelno tombolo v korist hiralnice. Najprvo bo ob dveh rožnivenska pobožnost in nato takoj tombola. Dobitkov je 600, ki so lepi in raznovrstni. Tombolske karte so samo po 2 Din. Dobite jih pri prodajalcih in na dan tombole tudi v Ponikvah v 2avodu. Tombola se vrši ob vsakem vremenu, ker ie v novi stavbi prostora za vse. Prihitite ta dan vsi ua tombolo, da boste deležni sreče pri Jobitkih. RADIO Program radijske oddajne postaje v Ljubljani od 23. do 30 avgusta 1984, Vsak delavnik: 12.lt) Plošče 12.45 Poročila 13 Cas, plošče. -- Četrtek, 23. avg.: 19 Plošče po željah 10.30 Regulacija Ljubljanice 20 Plošče 20.15 Prenos iz Salzburga 22 Cas, poročila. — Petek, 24. avgusta: 19 Srečanje « Hitlerjem 10.30 Prizori iz narave 20 Plošče 20.15 Prenos iz Zagreba 21.45 Cas, poročila 22 Lahka glasba. — Sobota, 25. avg.: 19 Koroška ura 10.30 Zunanji politični pregled 20 Operne arije 21. Radijski orkester 22 Cas, poročila, harmonika. — Nedelja, 26. avg.: 8.15 Poročila 8.3<) Gimnastika 9 Orgelske skladbe 9.30 Versko predavanje 10 Prenos iz stolnice 11 Radijski orkester 12 Cas, plašče 16 Obiranje in spravljanje sadja 16.30 Šramel kvartet 20 Pevski oktet 20.45 Radijski orkester 22 Cas, poročila, valčkova ura. — Ponedeljek, 27 .avg.: IU Zakaj prireja zveza hranilnic razstavo 19.30 Zdravniška ura 20 Delavska godba »Zarja« 21 Slov. narodne 22 (:ae, poročila, lahka glasba. — Torek, 28. avg.: 19 01 roški količek 19.30 »Die Adrialrage« 20 Radijski orkester 21 Mala Floramy na ploščah 22.10 Cas. poročila 22.80 Angleške plošče. — Sreda, 29, avg.: O verstvih 19.30 Literarna ura 20 Vokalni koncert 21 Slov. vokalni kvintet 22 Cas, po-rofila, labkn glasba. + MIh« Babuik (Dobrova pri Ljubljani) V soboto U. avg. smo položili v prerani grob vzor fanta, podžupana naše občine, Miha Babnika, starega 37 let. Doletela ga je nenadna nesreča. K sosedu je šel iskat z voli mlalilnico. Ko so voli potegnili, so se ustrašili neobičajnega ropota in se splašili. Nekaj časa jih je še zadrževal in jih skušal pomiriti. Naenkrat so ga pa voli dobili podse, ga pomandrali, nakar je prišel pod kolesa mlatilnice, ki- so ga popolnoma polomila in prehla. Več let se je zdravil za jetiko. Letos je ozdravil, se počutil popolnoma trdnega in se pripravljal na prevzem obsežnega gospodarstva, pa ga je doletela nenadna nesreča. Kako je bil pokojni Miha priljubljen, jc pokazal njegov pogreb. Mnogo cvetja, mnogo vencev, mnogo ljudi. Takih pogrebov smo na Dobrovi še malo videli. Pri odprtem grobu se je poslovil od njega z lepimi besedami naš ljudski župan Černe in zastopnik Bojevnikov iz Ljubljane. Zraven težko prizadete družine, kateri izrekamo naše sožalje, je prizadeta tudi občinska uprava. Njegova pametna in premišljena beseda je vedno mnogo zalegla. Bil je dobra pomoč županu. Dragi Miha, počivaj v miru, in Gospod Bog Ti bodi obilen plačnik! NAZNANILA n Duhovne vaje za žene in dekleta se bodo s septembrom spet pričele v Domu Bre.zmadežne v Mali Loki. Od 7. do 11. septembra bodo najprej duhovne vaje za žene. Ta čas je za gospodinje posebno prikladen, ker sta vmes dva praznična dneva, tako da izgube kar najmanj delovnega časa. Za dekleta bodo pa duhovne vaje od 22. do 26. septembra. Poletna vročina bo že za nami, zato se v takem času toliko lažje premišljuje in moli. Priglasite se kar po dopisnici na naslov: Dam Brezmadežne, Mala Loka pri Ihanu, p. Domžale. Oskrbnina za ves čas znaša 100 Din. n Duhovae vaje v Lichtcnturnovam zavodu za dekleta bodo od 25. do 29, avgusta. Pričetek duhovnih vaj 25. avgusta ob 6 zvečer. Vodili jih bodo preč. gg. misijonarji sv, Vinceneija Pavelskega. Oskrbnina za vse dni 100 Din. Priglasite se čimprej na: Predstojništvo Lichtenturnovega zavoda v Ljubljani, Ambrožev trg 8. n Št. Jernej. Kmetijsko gospodinjska šola Ubogih šolskih sester de Notrc Dame v Si, Jerneju na Dolenjskem prične 15. oktobra petmesečni tečaj. Na željo sporoči pdtrebne podatke vodstvo šole. n Novo mesto. Podružnica .Zveze abs. kmet. šol v Novem mestu priredi 27. in 28. avgusta na Kmet. šoli na Grmu dvodnevni kmetijski tečaj, Predavali bodo kmetijski strokovnjaki o gospodarskih smernicah na izboljšanje kmetijstva. Za hrano in stanovanje je preskrbljeno. Prijave sprejema podružnica Zveze absolventov kmetijskih šol v Novem mestu, Prešernova ulica. Absolventom kmetijskih šol! Na praznik, dne 8. septembra ob 2 popoldne se vrši v Mariboru na Vin. in sadj. šoli članska skupščina »Zveze absolventov kmetijskih šol.« Na to zborovanje se vabijo absolventi kmetijskih šol vseh letnikov iz cele Slovenije; tako člani, kot tudi tisti, ki še niso člani, pa želijo pristopiti k svoji stanovski organizaciji, katera šteje že nad 550 članov. — Tovariši absolventi, prihitite ta dan vsi v Maribor, bodisi s kolesi, bodisi z železnico, kjer se lahko poslužite polovične vožnje ob proslavi »Maribora«, Absolventke kraet.-gospudmiskife šol pa imajo svoj sestanek v soboto 8. septembra ob 7 dopoldne v telovadnici v samostanu čč. šolskih sester v Mariboru. Vse, ki sc zanimajo za ustanovitev lastne organizacije, vljudno vabljene! Nemščino, espernnto in slovenščino poučuje pismenim potom Jezikovna dopisna šola na- ijese-nicah (Gorenjsko). Učnina nizka. Zahtevajte prospekt. Priložite znamko za odgovor. Nova knjiga: Pravni svetovalec, spisal dr. Go-razd Kušej, 1934, 312 strani, vezana 80 Din. — To je edina slovenska knjiga, ki razlaga vse kazenske zadeve na poljuden način, da si lahko vsakdo poišče pojasnila in tolmačenja zakonov v stvareh, ki jim ne ve razlage. Takega tolmača v pravnih zadevah smo Slovenci do sedaj pogrešali. Vsem, ki hočejo pojasnila v pravnih zadevah, najdejo v knjigi zanesljiv nasvet in nauk. Knjiga se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Frana Joscfot e« grenčice jako delovanje črevesa iD dela telo vitko. Guslav Strniša: Zemlja rešiteljica Prvi del vv»0če, najrajši bi ostal doma. Še imate košček kruha, da bi tudi meni ne bilo treba stradali! In doma je najlepše, to slutim in buli čila) sem o tem. Rad bi vam pomagal »i delal,' morda bi se dobilo za mene pri sosedi: kako delo, če ga doma ni, saj rad pri; Mem za vse. Ne vem, zakaj me silite, naj grem v mesto?« Mlad t.ršat, fant stoji na pragu lesene bajte, nizke in vegaste kakor poveznjene vrhu_ položenega grička za vasjo. Mladenič vprašaje gleda starejšega slabo oblečenega Moža, šibkega in bledega, globoko vdrtth sivih od, ki sedi v veži, vleče svoj vivček in Knbam-i podolgovati skoro beli obraz, ki je gladko olu-it in pohlevno žalosten, kakor je mnogo obrazov bednih kajžarjev, ki so vajeni. vse življenje delati in molče prenašati J™ l,sodo in skrbi, ki jih redno tlačijo in Jim ne dajo dihati. hi« renceiev oče se imenuje ta možakar, mastno potegne iz, pipe, se komaj vidno "asmeime in zamahne z levico: Učitei-ltu ' i>0® doma. samo to mi povej! šlu, i,., "L ,K".Pnik sta ti pomagala, nekaj si sh , ,dn:> sta te priporočila v mestu, ko nai n', ' t a meni ,le sto in ne gre. Kje In e,, „yz,n.mem' ,Xe "i, pač ni. pa mir besedi! XII ('/>>iiii 1 • « ' m, fjfA, iuu MCnvi 11 - beli k - i'-1 obotavlja.) f V mestu te čaka lepše"1',!,1" s!ast"a pečenka, pa tudi delo bo Ponuja „ °.e™!,ls l>0 krompirju, če se ti mesto ca' uunui lioeeš neslani krop, »stavl-ins eg-a vinca? P«, danes se Javljaš, a en-/ t.,(o v,,.:; _____i :.. i.....i mi boš "za vsePto}"mrnutJBt <1 > RDEČA NEVARNOST (Nadaljevanje.) Tedaj sc poskušali ixi nasvetu TrocKega delavstvo kratko malo m i l i t a r i z i r a t i. Osnovali so posebne delavske bataljone ter jih pošiljali na najpotrebnejša mesta, toda veselje do dele se 111 dalo izsiliti. Produkcija je up vzdržno propadala, kradlo je vse vprek. če so p« 1 kakem podjetju vendarle delali, jm izdelkov niso hoteli izročati centralam, temveč so delavci sami r njimi verižiii, da so prišli vsaj do kruha. Večina tovarn je staia. drugod ae je vršilo pravo roparsko gospodarstvo, okorna boljse-viška upravna organizacija je bila pa nesposobna vse to preprečevati, zato je ni! p o 1 o ni pred dur m i. To razsulo industrijske produkcije so pospeševale še vedno večje prehranjevalne teži; oče. Cilj boljševikov je bil slejkoprej poleg .socializacije industrije tudi socializacija zemlje. Ker so pa vedeli, da te ne morejo izvesti čez noč. so iz skrbi za redno prehrano mest in da pridobe kmete zase. z odlokom z dne 9. novembra 1917 odložili razlastitev k m e -t o v in odredili posebne komisije, ki na.i bi razdelile de! dotedanje veleposestniške zemlie kmetom v užitek, i?. ostalega dela naj bi pa organizirali posebne državne komunistične velekmetije (tako zvane -solhoze:). — Kmetje se za vat te vladne odred ne niso »rigali, temveč že poprej sami pregnali veleposestnike iu si razdelili nad 75* njih zemlje, obenem p» še tisti »mj rt, kar gs je ostalo od Stolvpinove agrarne reforme. Toda vlada je smatrala zemljo slejkoprej za državno last in ko so hotele začeti komisije z razdeljevanjem. so jih kmetje kratko malo pregnali, češ. da vlado vse to nič ne briga. Boljševiki so se morali sprijaznili z izvršenim dejstvom, če so hoteli zagotoviti prehrano mesl. le nekaj zemlje se je komisijam posrečilo še rešiti. Iz te so potem meseca februarja 1 1919 organizirali 35 vsolliozovs s 13,000 ha skupne površine. Bili sc prepričani, da bo cvetoče blagostanje na njih najniv zornejše pokazalo kmetom bodoči komunistični raj. Toda razmere na solhozibf so kmete kmalu le še utrdile v odločnem odporu proti s o c i a I i z a r i j i zemlje. Preskrbo mest s hrano so uredili boljševiki tako, da so 7 naredim 7. dne 15. decembra 1. 1917 r 8 7. d e 1 i 1 i vse prebivalstvo v 6 razredov, in sicer: v delavce. \ nameščence, v družinske člane teh dveh. v iruee meščane, v armado in v kmetiško prebivalstvo. Pravico dn javne preskrbe z živili naj bi imela poleg armadi ie večina prvih treh razredov, kmetje bi se preskrbovali sami. a »drugi meščani so bili kratko malo izročeni smrti od lakote, kajti niso si monli tudi kupit: ničesar, ker je bila vsaka zasebna trgovina najstrožje prepovedana v državnih k o n s u m -ti lii zadrugah, ki so nadomestile trgovine, pa ni-č'-sav dobili niso. V breme javne aprovizacije po mestih je tako že v začetku padlo (i—K milijonov oseb (brez armade). S temi odredbami so hoteli izvesti razredni boj. glavno načelo marksizma, prav do poslednjega zverinskega uničenja meščanstva., na drugi strani pa pokazati delavstvu njegove predpravice v komunistični državi, a istočasno ga pritegniti v še tesnejšo odvisnost od boljševiške države, kajti kdor bi se poskušal upirati boljševiški diktaturi, mu je grozile nevarnost izstradan ja. Končno so hoteli s tako ureditvijo izvesti tudi svoja načela o popolni izpremembi vsega dotedanjega »kapitalističnega'. mezdnega sistema. Ta način javne preskrbe z živili je povzročal boljševikom stalno največje težave, zato so ga spomladi 1.1920 izpremeniii v toliko, da je bil pri nakazovanju živil upoštevan le tisti, ki je res tudi delal. Toda tudi ta omejitev ni prinesla nober.ega izboljšanja. Kmetje so prve čase po revoluciji še izročali državi svoje pridelke, čeprav jih je plačevala jako nizko. Smatrali so to za nekako nadomestilo odpravljenih drugih davkov. Toda vrednost denarja je hitro padala, vlada je pa ceno m odvzete pridelke še zniževala, z to ae je pojavljal med kmeti vedno hujši o d p o r. Ker so pa 3' nn drug, Stran, potrebe mest httro naraš^le. e m^ls vlada kmalu poaefi po r e k v i z i c i j a b , nasilju. Kmet je odgovoril s tem, ds |e vedno bolj I posejano površino (v najrodovltnejsih ■jp po krči pokrajinah ob Volgi je n. pr. pustil tri četrtine zemlje neobdelane). Stiska v mestih je naraščala, delavstvo je in os preprečijo najhujše, so zaceli boljse- komuni-leti nato neohueiam j viki "r"vojaško" silo iemati kmetom še Uato. k"? "<» ! obhodno potrebovali za lastno prehrano m w setev, lako je začela že 1. 1920 doživljati polom tudi stična' aprovizacija prebivalstva, ki se je dve končala z znano strašno lakoto* Te obupne razmere so končno silno poslai»fevale še politične stiske, n katerih so živeli boljševiki. Eno ., --, „ -i ____( J„ .»111 o tsl i if. I.ils. ■»»_ l> laVTiHl niiiiviViil K-rftni Uu p,r,Zf.»w ...... — tiipva po takojšnjem koncu vojne. Dober mesec dni po nastopu vlade so res ponudili Nemčiji in Avstriji mir. tod« z mirovnimi pogajanji t Brest« Litovskem sploh niso resno mislili, temveč so jih izrabljali ie v propa-gadno za svetovno socialno revolucijo, v katero so t rano verovali in ua katero so gradili veli!: del svojih načrtov. Ket sin osrednji Telesi! nastopili jako odločno, so dne r,. marca 1 1918 končno res podpisali mir. vkliut> popolnemu razsule stare armade so se kmalu začeli ? antanto vnovič dogovarjati, ds hi vojno nadaljevali. Toda Francozi, razdraženi, ket s<. bili boljševiki že meseca januarja odklonili priznanje milijardnih inozemskih dolfjov iz predrevolucitmarne dobe. so odbili vsako sodelovanje z boljševiki. Kmalu nato so začeli Nemci in Avstrijci vnovič prodirati v r krajin o. ki n. bila hotela priznati boljševiške nadvlade. od juga so začeli zasedati rusko ozemlje T u t k i . v vzhodni Sibiriji so prodirali .lepotici v Murman-skem ozemlju so se utrdili A ne leži. a ' zapadm Sibiriji sr Cehi organizirali lastno armado i? svojih vojnih ujetnikov. ra7en le«:; jp pa zbral tatu admiral K o! ca k nekaj ostankov stare carske armade in tiotei z njo vreči boljševiške oblast. V tej slrašni stiski je začel Trnek i meseca februarja 1. 1918 7. mrzlično naglico organizirati 17. nekdanjih mon-golskih polkov novo -rdečo armado . ki naj bi ubranila boljševiške diktaturo preči neštetimi zunanjimi sovražniki, n notranjih so se hoteli iznebiti s k r v a v i m terorjem. Ustanovili so v to svrho posebno lajno policijo >f e b o' imenovano, ki je brez vsakih zamudnih okoliščin kratko malo p »morila 1 i s o č e in desettisoče. ki so bili na sumu. da kakorkoli ogrožajo holjševiško -diktaturo, v splošnem so pa itak zlomil1 odporno moč meščanstva že s tem. da so povsem uničili gospodarsko življenje, ki je bilo dotiej vir tudi politične sile meščanstva Tako so v zaledju v. zverinskimi sredstvi ustrahovali vse prebivalstvo, a pred zunanjimi sovražniki so jih rešile neizmerne daljave ruske zemlje, izredno junaštvo in požrtvovalnost -rdeče armade in naravnost caristične protirevoiucije. ki so se ie hali delavci in kmetje. Skupna nevarnost je še bolj kot vse drugo skovala iz boljševikov trdno reloto, v kateri so izginila vsa morebitna nasprotstva. S svojo neumorno propagando za svetovno revolucijo so izzvali proti sebi vso Evropo, a ta je bHa 1. 1918 še tako zaposlena 7 vojno, da ni utegnila obračunati še 7. boljše-viško nevarnostjo. ZaiMMln«, u,,^ tovarnam P,lmvf; . ' ž m> bre, ,„.„•„„ ;ny Zu domovini, Bu d •I: največje ;.-,vl, ' «e(lan, ,, j„, * w»e priznani ri71,"Ka veliKo vojni mvalirl Kako m- iiejsn-u itni jajo zakonit" uulbHie ki bi- ».dane v i.ori«-l.dom. vidimo tudi , Kranju pr zaposlit,- ,„. valitiov v podjetjih (i zaposlujejo ve: aauai j) delavcev InvulidRL u. koi: namrej dolučnjt- i točk: a,, a: 80 ,Wlll tai;a p»dzaposliti nek« vojn.!, 'iivai.dor «vojen; obratu v Kras, je veliki) jio(:■ iJt-br-rev v svodi; obrsiil vendar je kljui Združen ia vojnih :;nit dO* Ziipi»,l »nit; tnvurnai milj n«. števiio mviiiidav Si, veSie levili zapo^j delavrev m. na« Kranju lova-nn Jueoiirv lili, k: mi:' Ifc.ili/i'*1!! nari t^iii zadnjll1 tue-- !!»«). v.-iMi;i Ii 1® it Meti- I? raznifr* -k s a- ' Leta 1920 so imeli kmetje prvič že mani posejanemu nesrc; prejšnje leto, a vlada jim je odvzela še več, zato je že 1 KPl ttr v l6 gobernijah 14 milijon« ljudi. Tedaj velik del kmetov posevkov zc sploh m imel in zato se ie potim i 1022 razširila lakota na vso iužjio in večino vzhodne Rusiie nri eemer ,.: gladovalo 35--I0 milijonov ljudi Večina teb e b la sploh brez vsakega kruha Ruska žitu ca, Ukn"na k, ' je ^ U ? if 60 "astopafe ,od tasa *> v posameznih «*vo ie doživi ia t,. i7«V,'-T; «'" ,5t!ri'cn,° komunistično' gospodarni pomniSI katastrofo, kaMne doflej zgodovinaSpioh še Zu oslu invalidi i--te jir true Le pr Ju2i. pasluj" iikrii; +V cm. f»- rirr.ii,—p-ki, bolj«, ke- nn nnsiii-ijenih 14 rriv.i! nov je «fdu: izdak sr«nu-čf«tvo v K tovarnam o lun. o,l S iulija I 1. v Kal«w zahteva strfn.': -m'-!* 7,'iknna. ^ pričakovat, ii: bn din zaiMKlit-v intilii« -iril; pr»tit» M«!»r«p Ipuki b Ooriri m lilrii nbsojf uit.- 2S alov-iB-.ih det«-rev na 2 rt" letna t» -tr; ir> i o loke lavrev :t;iiii:nwk f1!-,in aa napadi« vaj** živilski trnr.-norl iti i oplenile \«1 71*i «ifla»rpi t zaprosilo z.- d"lo pr * lik: bečk-prečk siadci« tvomic; k p: I"1 «Ii!a I, 5<>" dela vpet. Vniika raprav« P* 1S(| komunisiiini ne « tp dn' v bolgarski » AnpMkr »elemi«ar skr strokovne orsam«-djr «c. zahtevale jvinitf plač in zaprozilf t «« ko. s 1. oktobrom «'' sniMlu nove P1«"* plaee zvišajo AnP«] želraniriirske družbe r— do f. tem P"^^ plačale na nif^ah 1» lijnn IfKiOOd funtov šilingov. .. 'Vseh i nožem«™ lavrev se bore francosko vlada i» ? to svrho sprejete P^ ber, zakon iKtelej Besa vsakega del.«. '' tevalo posebno 0»™,, nje no .— . zadeti bodn zlasti mini8twh» polj«; fT>alje sledi) | ki, pa tuo OROB TINE___ Mentati s strupenimi iglami, »Kxchaiige Te-rm,li« poroča i z Kalkute, da so nedavno pre--Imi 1 i v oiidotne bolnice kakšnih 10 uradnic angleškega poreklo, ki so jih neznanci med potoma v urade v bodi i » strupenimi iglami. Deklet" kažejo znake z.astriipljenjn. Ni dvomn, »I« izvirajo li atentati nn Angležinje od indskih fn-nnliko^. ki so v zadn jem času začeli lin t« način deinoiisi riali proti angleški upravi de/.olc. Strah jc bolezen. O tem, kako je treba le-fili strah, razpravlja dr. Jaroslav Barih v članku .Ncnoznost in nje lečelije« v časo,.im >.\'o-kultura«. Nervozni ljudje česlo tarnajo, da jili je strah, pravi dr. Barih. Boje se vsega, nekateri se hoje, da jih zadene kap, drugi, da jim otrpne srce, tretji ee boje viharja, naliva in moči,'. mnogi ljudje sc boje gledališča, kina in vlaka. drugi zopet «e boje osamljenosti, velikega prostranstva, teme, nalezljivih bolezni, nečes« neznanega, groznega, kar jih čnkn, imajo strašne slutnje, boje se bolezni, ki se jim baje obetajo. r.ika, ontehčanja možganov itd. Od strahu ne morejo delnli, pot jim obliva čelo. tresejo se. po vsem telesu in ne morejo spati. So celo primeri. ko si hoče človek od strahu končali življenje. Proti strahu se priporoča v prvi vrsti glolmko dihanje. Če«io zadostuje, tla nekajkrat globoko dihnemo, pu jc strah že premagan. Če lo ne jiomaga, je treba ostati neknj, časa na svežem /raku in čim več spati. Hrami naj bo liolj mlečna, močna in sadna. Človek, ki ga umri strah, jc živčno bolan in naj se obrne na zdnmiiku. Strelovod — polrcsovod. Zadnja leta sc dvi-gajo |>• j svetu potresi za potresi, ves svet sc maje od notranjih nemirov. Grš-ki |K>tres je zbn-ilil nov struh. V bližini ilalkidike so se vršila posebna opazovanja, ki imajo /a znanost in človeštvo ta pomen, kako bi znanstveniki potrese odpravili. 2e nekaj dni pred potresom jc bila (Kislin žival koze iu ovce, izredno razburjena, laku. da sc domneva, da so živali čutile bližnjo™ se zemeljsko nesrečo, številni kmetje tudi pričajo, kako so videli, da se je nekaj časa pred potresom nebo zasvetilo od žarkih luči. Če se torej javlja potres s takimi svetlobnimi pojavi (in jo potemtakem zveza med obema), se bo jnič lahko našlo sredstvo proti potresom. Kakor je Bonj amin 1'ranklin odkril načelo odvajanju strele, bodo poklicani učenjaki nn podlagi od-kriitij na otoku Ilalkidki izdelali taJcozvani po-, tresovod. Nii fu način moremo upati,, da ni več daleč čas, ko sc bomo nehali bali najstrašnejšega prirodnega pojava, potresa. Čc bo le res. . Trdnjave rušijo. Belgijska vlada jo porušila več starih obmejnih trdnjav, ki ne odgovarjajo več svojemu določenemu namenu. Nn njihovo mesto bo zgradila nove silne utrdbe, ki bodo zgrajene tako, da bodo mogle kljubovati vsem napadom najmodernejšega orožja, pa naj si bo s suhega ali iz zraka. Vojaštvo, ki se bo v času vojne nahajalo v trdnjavi, bo baje v teh novih trdnjavah popolnoma varno tudi pred strupenimi plini. Nevarna pot. V Torquayu, znanem angleškem morskem kopališču, so izpraznjevali veliki kopalni bazen. Iz bazena vodi 32 em široka iri 10 m dolga betonska cev v morje. Navzlic svarilom se je približala tej cevi 15-letna Pkyllis Bastinova, hči nekega bankirja. Hipoma jo je zagrabila odtekajoča voda, jo zagnala skozi cev in še dober kos na .od-, prto morje. Pol nezavestno se je dekle tu oprijelo nekega plavača, ki jo je takoj spravil na breg. Prepeljali so jo v bolnišnico, a k sreči ji je pot skozi cev odnesla samo kopalno obleko in ji neznatno opraskala kožo. Njena sreča je bila tudi ta, da .ie izredno vitka, ktijfi drugače bi bila obtičala v cevi in hi se bila zadušila. Nezgoda se ji je primerila tudi baš ob času oseke, kajti ob plimi je cev precej globoko pod morsko površino. Junaški župnik. Veliko prisotnost duha je dokazal župnik Wiedemann na neki vožnji z vzpenjačo iz Jenbaeha na neki visoki hrib na Tirolskem. Med vožnjo so namreč izstopiln nekatera nazobčana kolesa s tira in vlak se je spuščal navzdol. Strojnik je pustil vseh 50 potnikov na cedilu in skočil z voza. Brez dvoma bi se na bližnjem ovinku (flutiajiki ue&uejotn.) 2.-8. septembra 1934 (Rotunda do 9. sepl.J Semenj za luksuzne in vporabne predmete —- Razstava pohištva — Mednarodna radio-razslava — Tekstilno blago — Obleke — Plelenlne — Kožuhovina — Domača tekstilna industrija — Mednarodna litmskq in hino-razstava Tehniška razstava — Zgradbe in cestne zgradbe — Iznajdbe — Pisarniške potrebščine — Razstava zimskega sporla — Živila Posebne razstave Brazilije, Bogarije, Italije in Ogrske Pol/edelska in gozdarska razstaua Brez polnega vizuma! S sejinsko izkaznico ia potnim lislom prost prehod v Avstrijo — Ogrski prehodni vizum se dobi s sejmsko izkaznico na meji — Znatno znižana voznina aa jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, nO Donavi, na Jadranskem morju Icr v zrnčnem prometu — Pojasnila vseh vrsi kakor ludi sejmske iakaznice (po Din 50'—) se dobo pri W1ENER MESSE A. G. DUNAJ VII. in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat. Dunajska cesta 31 — Z»ezn za tujski promet v Sloveniji (.Potnik")—Tyrševa cesta 1 Zveza za tajski promet v Sloveniji (.Pulnik), podružnica hotel Miklič, nasproti glavnega kolodvora zgodila težka nesreča, če ne bi opazil imenovani župnik položaja pa se splazil do stroja in do zavore. Vlak se je ustavil in 50 potnikov se je zahvalilo za življenje junaškemu župniku. V VSAKO HISO DOMOLJUBA! B- vki: Ob dvajsetletnici svetovne morije (Nadaljevanje) l'i'ed odhodom vlaka iz Bohinjske Bistrice v Ljubljano me vpraša službujoči železničar: »Gospod nadučitelj, kdo bo zmagal?« In tedaj se mi je za trenutek zdelo, da sem tel vojak slavne srbske armade. In švignila je kri po žilah in ne da bi premišljal, sem gla6iio povda-ril: Srbija bo zmagala.« Železničar, ki je lo slišal, še živi. Naj mi opresli, da ee mu šele zdaj, ob dvajsetletnici svetovne morije v svojem, kakor tudi v imenu sroje družine iskreno zahvalim, da me ni izdal. Kje in kako sem preživel prvi mesce Skoraj vsi vpoklicani učitelji smo se naslednji "•m. v ponedeljek, javili k zdravniškemu pregledu, zakaj, vsakemu je »kaj manjkalo«, vsi smo bili Miarod-. ludi najbolj vneti »bogohranarji« vseli kranjskih svetovnih nazorov. Zdravnik dr. Lavrič jc preiskal drugega za drugim — učitelje namreč, ne nazore, da ne bo pomote — in je menda za vsakega pedagoga napisal, da ni sposoben za težko vojaško službo, ampak za lahka dela ... Med drugimi neučitelji sem videl tisti dan P'j zdravniški preiskavi ranjkega voditelja liberalne stranke dr. Gregorja Žerjava. Kot drugi, je nekaj metrov od mene siekel srajco tudi ta — v ! izberi sredstev, potrebnih za dosego začrtanih ci-!ev Neizprosen, neverjetno zagrizen, a neumorno '"'laven in nesebičen mož. Pokimala eva v po- i »trav m videl som, da je slaboten in zdelo se mi [ 80 bile očitajoče njegove obrazne poteze. i , v prvih mojih učiteljskih letih nama je bila ««?Pna politična pot. V ožje stike sva stopila te-"t 1° som bil v Črnem vrhu nad Idrijo reden irudnik njegovega tednika »Notranjca«, za ka-nS'JB, mn°8° žrtvoval in s katerim je upal, da nnvJs •' kmel8lt0 ljudstvo za napredno misel. Cr-Pravh port vo ! kojne monarhije preveč hvalil. 20. avgusta pride ukaz, naj se vsaki smar-iikoni- i panijk prideli še toliko in toliko vojakov. Zopet t smo odrinili na zdravniški pieglcd. Sedaj i>a je bila stvar težja, ker ie vršil preiskavo neki čeSkt zdravnik. V svojem dnevniku sem ga označil s posebnim, ne ravno laskavim imenom. Učilelji smo mu bili tri! v peti. Prepričan sem, da se je nem-škular, če Se živi, v svobodni češkoslovaški republiki potuhnil in sedaj kol največji patriot preganja in ovaja dobre in iskrene rodoljube, samo in edino zato, da prikrije svoje sisre narodne grehe. Preiskava je bila kratka: jezik nam je pogledal — se ga je pač najbolj bal — zavpil je »tau-glich-r in sli emo drug za drugim. Zapustili smo »cukrarno«: in odkorakali v šolo na Ledino. Tam so nam .pobrali modro uniformo ter nas preoblekli v sivo obleko. Potem pa, hajdi, na vcžbališče z okrog 40 kg težko forniafro, ki je še nikdar v svojem življenju nisem noeil. Ko smo se 22. avgusta 1&14 vrnili okrog poldneva z vežbališča v vojašnico, smo zvedeli, da se odj>eljemo naslednji ponedeljek, 24. avgusta iz Ljubljane na bojišče, in sicer kol prvi »niaršbata-ljon« 17. pešpolka. Na katero fronto nas bodo gnali v mesarijo, narn seveda niso povedali. Od doma in oddaljenih znancev sem se poslovil pismeno, zakaj Ljubljane nisem smel več zapustiti. Nekateri smo poskušali šo enkrat z zdravniško preiskavo. Prijatelju Emilu jc uspelo in je zdravnika prepričal, da je bolan. Emil se je vrnit k nadomestni rezervi. Drugi smo se pa udali v svojo usudn. Mimo — tako smo j>o domače klicali Emila Schiffrerja — je bil začasne rešitve seveda zelo vesel. Sočiivstvoval je z menoj in me je povabil v znano ljubljansko goulilno rPri belem volku . Plačal j« vso »ceho«, podaril mi je nov žepni nožek, nabasal žepe s cigaretami in še pelltron-ski srebrni novec mi je stisnil v roko. Prijatelj Mimo, nepozabni mi II. basist našega ufiteljiškega kvarteta, š? enkrat: Hvala Ti in Bog Ti bodi obilen plačnik! Zadnjih par ur I Litega večera pred odhodom iz LJublja.no seni preživel v primeroma dobrem razpoloženju pri stricu Pepelu Coliču na Martinovi cesti, kjer sem tudi prenočeval in tako vsaj zadnji večer bil varen pred ; cukerfabriškim komarjem«. Drugo jutro na vse zgodaj seui se v frančiškanski cerkvi spravil z Bogom in še poprosil varstva Mater božjo v kapelici, tam za velikim oltarjem. Nato pa i=e"i vedrega čela In mirnega srca od-5el na zbirališče, da r. božjo pomočjo nastopim zelo, «ek. neverno pot življenj«. (Nadaljujem.) Po naših .drarrlkll, t« »dr.v.tvenih «»- HTAjUlU" fiKSllIft Sil liitTO IHCClI it«e)»i" IfftliCilC ^81«. »Htucljah je dokazano ln potrjeno, da "»" .. brMDlatn0 »Fitou« dr. ž o. i., Zagreb 1-78. Ret. pod Sp. br. iw m a vri , Steklenica 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 stekl. 50 Din. Poučno knjižico št. 17 pošlje brezplačno - .laiod a.vil., I9JJ. SANATOPHM EMONA Ljubljana Koeruskeea al. 4 Zdravnik: Telet.3623 Dr. Franc Derganc, kirurg, šef-primarij v. p. Neki govornik navaja navzoče k preprostemu življenju ter je med drugim dejal: »Poglejte mene, jjetdeset let jih bom. a še nikoli nisem bil bolan. Vsako jutro ob šestih pokonci, nato mrzlo kopelj v vsakem letnem času, potem pa na delo ob kruhu iu vodi.« Ko je nekoliko prenehal, se je iz ozadja dvorane nekdo oglasil: »Koliko časa ste pa wdeli?« Sodnik: »Vi trdite, da vas je lakota privedla do tega, da ste kradii. Obtojenec: Da. Sodink: »Če ste bili lačni, bi vam ne bilo treba ukrasti celo pleče.« Obtoženec: »O pač, gospod sodnik, vi ne veste kakšen apetit imam jaz.« Stric Matije, ki je bil še bolj »obilen« kot pokojni Trebušnik, je dejal svojemu malemu nečaku, ki je imel v roki fotografski aparat: »No, Mirko, ali me boš fotografiral?« Mirko je strica ogledoval od vseh strani ter končno dejal: »Ne, ne morem, imam samo žepni aparat.« Najboljšo in najcenejšo p&nitno, rženo in koruzno moko kakor tudi koruzo, rž, pšenico kupite pri J«S. Kršili, Ljubljani. Jaariičrr* 13 (Pmle) Telefon 37-14 Zahtevajte ponudbe. Sodnik (priči): Obiskali ste torej gospodično Strletovo in bila sta ravno v pogovoru, ko se je pojavil vlomilec. Zakaj ste potem prepustili gospodično samo njeni usodi ter skočili skozi okno?« Priča: Mislil sem, da je bil njen oče.« m, pn, ANION liSIAR idtamar w naznanja, da je preselil dosedanjo lekarno „Pri sv. Petru" v palačo tvrdke Bate ¥ Sei€fsiMirH«¥i ižfcž f nasproti glavne pošte »Janko, vzemi vrč ter prinesi pive.» — »Dobro, oče, dajte denar.« — »Fant, z denarjem lahko vsak dobi pivo, poskusi ga brez denarja.« Janko je odšel, a se kmalu vrnil, postavil vrč pred očeta ter dejal: »Tako, zdaj pa pijte.« Oče vidi, da je vrč prazen: »Kako pa naj pijem iz praznega vrča?« — »Očka, iz polnega vrča bi lahko marsikdo pil, poskusite iz praznega.« Ali veš. da so v Berlinu leta 1(41 prvič pokazali ljudem nosoroga, kar je povzročilo veliko presenečenje. Vse polno slik in opisov se je objavilo, celo medaljo so kovali v spomin; da je bilo v Raveni nekoč vino renejse od vode, tako da si .ie želel pesnik Martial rajši vodnjak kakor vinograd; da so nekoč na' Angleškem škotske gosi tako čislali za prazniško pečenko, da so celo javno molili za njihovo pomnožitev; da je leta 1540 na: ročil magistrat v Niirnbergu, naj se postavi pred mestno stražnico voziček, s katerim bi se spravljali pijanci z ulic domov; da je zapustila angleška kraljica Elizabeta po svoji smrti tri tisoč oblek. Katarina 11. jin je imela še več, med njimi mnogo takih, ki jib sploh ni nikoli nosila. Pri nekem slavnostnem sprejmu je prišla Elizabeta v obleki katero je delalo sto oseb tri tedne. ★ Uvedbe mere v Turčiji. S prvim januarjem 1933 leta so Turki opustili dosedanjo dolžinsko merilno enoto oko (približno 1280 gramov) pa sprejeli po vseli pokrajinah države evropski meterski sistem za merjenje dolžine, prostornine in teže. V tav namen so že zdaj naročili primerno množino novih uteži in metrov ozir. tehtnic. Mali oglasnik vsaka drobna vrstica ali uie prostor velja enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico. Hko kupujejo kmetijske po trebšiine ali prodsisjo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočniko« ali vajencev In narobe Minile posestva v Sevnici (Šmarje pri Jelšah). S mmut oddaljeno od kolodvora Sevnica, naprodaj --Cena in drugi pogoji se izvedo pri g. Trupi, lesnem trgovcu v Sevnici Šivalni straj „Pfaff* z okroglim čoluičkom. malo rabi.en za 1500 Diu prodam. Kladezna ulica 20 Ljubljana. V dosmrtno oskrbe se sprejme oseba ki posodi Din 50.000 —. ii krščanski uradniški družini na deželi. Ponudbe na upravo pod »Oskrba« 9405. Pasestio » ^'»Tkov poselve redi se 20 glav živine, 15 prašičev,nova gospodarska poslopja, krita z opeko, hiša pripravna za trgovino in gostilno, poleg farne cerkve uro od žel. postaje. naprodaj celo ali parcebrano ali sama hiša Lahko prevzem hipoteke na 12 let. Lepa solnčna lega, sadni vrtovi, zaraščeni gozdovi. — Marija Mene-galja, štanga pri Litiji. Ubž diiafeini ^,reime z vso oskrbo. Galjot Cecilija, Sv. Petra c. 43/1., Ljubliana. Viiiiii mteM brez, lastnega kapitala nudimo vsakomur, posebno na deželi. Dopise 7. znamko za odgovor nasloviti na: Persson. Ljubljana, poštni predal 307. 1 'sta mladina. Dijaki-inje osnovne in meščanske šole sprejmem v vso oskrbo in pomoč pri učenju. — Skofja Loka, Poljanska cesta št. 5. HBdiffifiVrrdtera oblačila. A. Presker, Sv. Petra cest« 14. SlrtkfaiB Mdia bi ji želje ne pustil.« :-: Novi služkinji Mari je_ bilo med drugim naročeno, da mora vsako jutro ob 7 prinesti v sobo kozarec mleka. Zjutraj je Mara prišla v spalnico ter med prsti tiščala vrni kozarec mleka. »Ne tako. Mara,« jo je poučila go-.pa. »Mleko morate prinesti na podstavniku.t Naslednje jutro je Mara previdno odprla vrata, nosila mleko razlito na podstavku ter počasi stopala proti gospe: »Gospa, ali boste rabili tudi žlico, ali pa boste mleko kar tako posrebali?« CENENI DNEVI 1)0 10. SEPTEMBRA! Dajemo Vam izjemne POfUSTE ria naša KVALITETNA KOLESi: Toroedo - Adler ■ Dirk ■ Age i»r TigrSeva ceste I poleg nebotifnika Oglejte si naše blago! »Kako to, da mi niste jx>slali nolieneg-računa?« — »Poštenjaka nikoli ne tirjam za denar,« je odvrnil krojač. — »Kaj pa napravite. če ne plača?« — '»0e ne plača, potem vem, da ni poštenjak iu takemu pošljem račun.« To je pa nekaj drugega. Vodnik voza m prevažanje pohištva opazi dečka, ki ponuja konjema namazan kruh in torte. »To je lepo od tebe«, pravi voznik. »Z živalmi moraš biti vedno dober. Glej, kako se ubogim konjem prileze. Pa ve tvoja mati, na delaš lote -»Saj nisem dobil od matere,« je odvrnil dečko, »iežalo je v vozu.« »Presneta rec«, P zarjovel voznik. »Ti iiedak! Ne veš, da Je moj zajtrk.« »Ka j pa je s tvojim konjem, da nc gre "a-prej?« je vprašal štibernik Dobernika p<«l vrtnikovim klancem. , »Nekaj mu je v oko padlo,« se je odrezal Dobernik. »Kaj pa?« >1 kaj drugega, kot tale klanec.« Stanko: »Meni je zdravnik rekel, nW grem na jug.«. ' ^ Janko: »Meni jo pa rekel, naj 8f»® ' vragu. Vprašal sem ga namreč za njego hčer.« Izdajatelj: Dr. Gresforij Pečjak i* Urednik: Jože Košiče!/ 7-a -Jugoslovansko tiskarno: Karel C®'