OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
XXXIII.—LETO XXXIII.
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), APRIL 19, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 77
skušal umoriti da bi dobil
^^varovalnino
ANGELES, 18. aprila—
Pol ' ■	' ■*"
y "^'3^ še vedno vrši preiskavo
2 letalskim inženirjem Vil	^^^"tom, ki je izja
%no
na njihovo živ-
J® premišljeno pripravil načrt, v potniško letalo ' ® katerim je njegova žena
f je skušal umoriti svojo in dva otroka, da bi dobil
otrokoma nameravala ^ Diego, je pod ^'fal	bi bila eksplo-
Vn« ^ določeni uri, da jo pra-'-asno ni
'^talski _______^ J-
U	kovčeke. Uposlenec,
ael
'agio
VPRAŠANJE TRSTA JE ZOPET V OSPREDJU ZARADI SOVINISTKNE KAMPANJE ITALIJANSKEGA TISKA
BEOGRAD, 17. aprila—Jugoslovanski voditelji še vedno ostro odgovarjajo na šovinistično kampanjo italijanskih iredentistov, ki menijo, da je prišel za njih ugoden trenotek, da bi se zopet polastili ne samo Zone A Svobodnega tržaškega ozemlja, pač pa tudi Zone B, ki se nahaja pod jugoslovansko upravo.
lec pronašel neki uposle-tjio	družbe, ki je v le-
je opazil, da se je kovčega začelo dimiti. je pograbil kovček in ga
Med? PoUe. . je Grant spremil svo-
^0 in otroka do letala. Ko skup;
H
Vjto .® 13 ostalih potnikov v letalo, se je oddaljil Itji	družbe nervozno ča-
tik' letalo dvigne. Toda "ivigom letala so mu 'išče	Pfanil je na leta-
m
začel vpiti, naj se leta-
da se v njem na-^ ovček z gasolinom.
družbe Mayer je že gasil kovček, v ka-je nahajala bomba. Ko ® Grant opazil, je planil k ii
začel zahvaljevati
"jejiiu
Se , zahteval kovček ter
jG izjavila, da je
I
oplodi
pripravil bombo, da bi
^'fala pol ure po dvigu ševj Grant pa je na zasli-jeto izjavil, da ne ve zakaj ker da je ljubil svojo lilto ^®kel je, da je imel ve-Vji . Sov in da jih je namera-bil	^ $25,000, katere bi
SVojo v kot zavarovalnino za in dva otroka.
Viij pa je policija zaslise-letala Betty Sou-tci igj, ^ je izjavila, da je bila (Gr * ^ ljubezenskih odnošajih ko	ki da je obljubil, da
iji razporoko od svoje ®e pozneje z njo oženil.
SOV^M UREDNIK O ^®tSKl H BOMB,

Bus, 18. aprila. —
^-^gleške revije "Intel digest" Kenneth De t'fedgg' ki je tri tedne pred Trumanom na-^ Sovjetska zveza ^ Srv^	je danes rekel,
i
h ^0
'fos'i- ^^j^tski znanstveniki \jijj ' ^ntieriške pri razisko-% bn3 produkcijo hidrogen-
^ Cn
je rekel, da je pri ^ ®tio 1 ^^°nibe Sovjetska zve-pred Zedinjenimi dr-v'ja y da je od septembra '1 ^ju, da producira po .	bombe na mesec.
revije je pristavil, , Min zveza gradi veli
da veliko
^^'^'ttornic, ki bi bile v ft d ^ Popeljejo atomske ^ Atla ° ^oieriških pristanišč
Optiku.
stavka v kO"®" mestu
18. aprila— . dej. ^^e in ne-komunistič-
unije so oklicale > 5V(.^ ^1(^0 stavko za nekega p ,^^®'"ega je predvčeraj-ustrelila v krva-f\nVkupno je zastav-delavcev.
Zadnji teden je na kampanjo za priključitev Trsta k Italiji odgovoril Ivan Regent, član Polit-biroa Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije.
Regent je govoril na predvolilnem zborovanju v Kopru.
"Jugoslavija ne bo nikoli postavljena v poniževalen položaj, v katerem so se in se še vedno nahajajo Slovenci v Italiji. Borba, ki so jo Slovenci in Hrvati Julijske Krajine in Istre vodili skupaj z ostalimi jugoslovanskimi ljudstvi proti fašizmu, je istočasno bila borba, da se jugoslovanska ljudstva osvobodi zatiranja," je rekel Regent.
Ko je poudaril, da jugoslovanska ljudstva ne morejo dovoliti, da bi kakršen koli del njihovih bratov prišel pod režime, ki nikoli niso zajaničili nacionalne in demokratične pravice slovanskemu prebivalstvu, je Regent izjavil, da sedanji italijanski vladajoči krogi v Trstu nudijo dober primer o svojih ciljih napram lokalnim Slovanom. Pristavil je, da bi jugoslovanska ljudstva izdala same sebe in svojo borbo, če bi dovolila, da njihove rojake zatirajo bodisi Italijani ali pa drugi. Obenem pa bi jugoslovanska vlada izdala one principe, v katerih imenu so se jugoslovanska ljudstva borila.
Regent je omenil tudi govor italijanskega zunanjega ministra grofa Sforze, o katerem je dejal, da je zanetil italijanske nacionalistične strasti in reakcionarni zavojevalni apetit, kar sloni na imperialističnem pojmovanju, da je jugoslovanska vlada pripravljena mešetariti z interesi in bodočnostjo svojega lastnega in drugih ljudstev. Regent je poudaril, da se ne more mešetariti z interesi in bodočnosti ter s svobodo in neodvisnostjo ljudstva. Pristavil je, da je sporazum z Jugoslavijo mogoč le na osnovi obrambe doseg osvobodilne borbe, ena katerih doseg je upostavitev ljudske oblasti v jugoslovanski zoni Svobodnega tržaškega ozemlja.
dullesovi pogoji komunistični kitajski
LAKE SUCCESS, 17. aprila —Republikanski svetovalec Državnega tajnika Deana Acheso-na, John Foster Dulles, je v svoji knjigi, ki bo objavljena jutri, izjavil, da bi se kitajski komunistični vladi ne smelo odobriti zastopstva v organizaciji Združenih narodov, dokler ne dokaže, da lahko vlada na Kitajskem brez resnega notranjega odpora. Po mnenju Dullesa tega kitajska "Vlada v Peipingu ne bo mogla dokazati.
francoz, star 10 let, je ponovno oče
AMIENS, Francija, 18. aprila. — Zidar Paul Demais, star 70 let, je danes naznanil, da je postal oče svojega 36. otroka. S prvo ženo, ki je umrla leta 1935, je imel 24 otrok, z drugo pa 12. Poleg tega ima stara korenina še 29 vnukov in vnukinj.
Kratke vesti
"nervni plin" je ameriško orožje za možno vojno
DETROIT, 18. aprila. — šef armadnih kemičnih oddelkov major gen. Anthony C. McAu-liffe je danes izjavil, da bi Ze-dinjene države lahko zlomile brez krvolitja odpor sovražnika v bodoči vojni.
Na sestanku organizacije American Chemical Society je major gen. McAuliffe označil novo "brezkrvno" orožje za "nervni plin," s katerim bi se uničilo vojaško silo sovražnika in njegovo industrijsko zmogljivost.
Toda ameriški general je obenem opozoril, da Zedinjene države niso edina država, ki poseduje napadalne in obrambne tajne nervnih plinov.
zmaga ljudske fronte na volitvah v kopru
BEOGRAD, 18. aprila — Danes so bili naznanjeni prvi rezultati o volitvah, ki so se preteklo nedeljo vršile v Zoni B Svobodnega tržaškega ozemlja. Soglasno z volilnimi rezultati je Titova Ljudska fronta dobila veliko večino glasov.
V volilnem okrožju Kopra so rezultati kot sledi:
Ljudska fronta je dobila 88.36 odstotkov glasov. Socialistična stranka Trsta 1.7 odstotkov, Krščansko-demokratska stranka pa 1.14 odstotkov glasov.
1,476,000 mladenicev je pod orožjem
WASHINGTON, 18. aprila — Obramben! oddelek je danes naznanil, da se je z 31. marcem tekočega leta nahajalo v armadni službi 1,476,800 mož, kar je za 13,500 manj kot pa pri koncu februarja.
v moskvi se vršijo trgovinska pogajanja
LONDON, 18. aprila — Moskovski radio je danes naznanil, da je v glavno mesto Sovjetske zveze dospela trgovinska delegacija iz Afganistana.
pijane svinje
FRANKLIN, Tenn., 18. aprila —Federalni agent za davke na alkoholne pijače, Oscar Crowel, je danes izjavil, da je na dvorišču neke farme našel debelo svinjo in več prašičev, ki so bili tako pijani, da niso mogli stati pokoncu. Svinja in prašiči so se očividno napili v hlevu, kjer je lastnik farme protipostavno kuhal žganje in ga zlil v korito, ko it zaslutil, da prihaja inšpekcija.
kratki zakon
ST. LOUIS, 17. aprila. — Mrs. Uda Antinoro je postala vdova tri ure po poroki. Njen mož, stas 54 let, je v družbi s prijatelji proslavljal poroko, toda nenadoma mu je postalo slabo in par trenutkov zatem je umrl.
Clevelandčani proti Mundt-Nixonovi zakonski predlogi
Skupina Clevelandčanov je včeraj poslala predsedniku Tru-manu peticijo, s k;atero protestirajo proti Mundt-Nixonovi zakonski predlogi, na osnovi katere bi se preganjalo komuniste in vse osebe, ki bi bile označene "za prevratne."
Peticijo je podpisalo 135 oseb, med njimi mnogi profesorji na visokih šolah.
Podpisniki peticije pravijo, da bi Mundt-Nixonova predloga uničila civilne svobodščine in organizacije, ki sicer nimajo nič skupnega s komunizmom, kljub temu .pa bi lahko bile označene za "prevratne" in na tej osnovi preganjane.
Med ostalim so peticijo podpisali sledeči profesorji:
Charles C. Davis in Joseph H. Friend o d Clevelan,dskega kolegija; dr. Calvin S. Hali, dr. Ralph Dorfman, dr. Daniel Le-vinson, dr. Victor Lorber in dr. Willian Morrow od Western univerze; dr. Major B. Jenks od Fenn kolegija; prof. Stanton L. Davis in dr. Leslie L. Foldy od Case Institute of Technology.
Proti Mundt-Nixonovi predlogi so protestirali tudi člani Progresivne stranke, ki so včeraj piketirali na Public Square. V svojem proglasu so progre-sivci izjavili, da bo senator Kari Mundt govoril pred cleveland-sko Trgovinsko zbornico.
"Mi mu ne žfelimo preprečiti, da ne bi govoril. Mi smo tu, ker senator Mundt skuša ukiniti pravico ljudstva, da govori in misli, kakor želi. Njegova predloga, Mundt-Nixonova predloga, bi uničila pravice slehernega Američana, kakor je to Taft-Harleyev zakon skušal uničiti pravice organiziranega delavstva. Če bi ta predloga postala zakon, bi lahko bili poslani v ječo zaradi podpiranja politike Franklina D. Roosevelta. Miselnost senatorja McCarthya bi kontrolirala deželo."
Proglas se zaključuje z apelom na slehernega Američana, ki goji svoje demokratične svobodščine ter pravico, da misli in govori po svojem lastnem razumu, naj pomaga poraziti Mundt-Nixonovo predlogo.
Proti Mundt-Nixonovi predlogi so nastopile tudi mnoge znane organizacije, med ostalim CIO, AFL, American Civil Liberties Union, American for Democratic Action, National Association for the Advancement of Colored People, Episcopal League for Social Action, Baptist Ministers' Conference itd.
otroka se zadušila v stari ledenici
HAPEVILLE, Ga., 18. aprila. — Mrs. T. I. Kinsler je danes našla svoja dva otroka, stara 4 in 5 let, v stari ledenici, kjer sta bila zaprta celo noč in se zadušila. Policija je izjavila, da sta otroka očividno splezala v ledenico, nakar so se vrata sama zaprla.
VABILO NA OPERETO
"Grof Cigan"
ki jo poda
PEVSKI ZBOR "JADRAN"
V nedeljo, 23. aprila
ob 3.30 uri
v Slov. del domu na Waterloo Rd.
Zbor bo operelo ponovil 7. maja v Piltsburghu. Pa.
Ameriška vlada pravi v protestni noti, da so Rusi sestrelili ameriško letalo
Domače vesti
V bolnišnici
V Glenville bolnišnici se nahaja Charles Panchur, sin Mr. in Mrs. George Panchur, 16603 Waterloo Rd. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo skorajšnje okrevanje.
Pogreb
i.
Pogreb pokojnega Mile (Mike) Vukmirovich se vrši v četrtek popoldne ob 1. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Save na E. 36 St. in nato na rusko pravoslavno pokopališče sv. Teodosija. Pokojni je bil član društva Vitezi Zumberaška sloga št. 21 HBZ.
McCarthy zahteva
dve priči fbi
WASHINGTON, 18. aprila — Senator McCarthy je danes od senatnega pododbora zahteval, naj povabi na zasliševanje dve priči,, bivša agenta FBI, ki da bosta potrdili, če je ali pa ne Owen Lattimore 'vodilni sovjetski vohun" v-Državnem odelku.
V četrtek bo kot priča nastopil bivši komunist in sedaj profesor ha neki katoliški univerzi Louis Budenz.
Lattimora pa je medtem začel kritizirati tudi senator 0'Conor, ker je nedavno priporočil, da bi Zedinjene države morale pomagati, da se pripravi pot za priznanje kitajskih komunistov v organizaciji Združenih narodov.
kitajski nacionalisti odhajajo iz new yorka
LAKE SUCbES, 18. aprila — Kitajski nacionalistični diktator Čiangkajšek je danes pozval pet delegatov pri organizaciji Združenih narodov, naj se vrnejo na otok Formozo, kamor je njegova vlada zbežala po porazu na celinski Kitajski.
Obveščeni krogi pravijo, da Čiangkajšek ne želi več tratiti denarja za plače delegatom.
Eden od nacionalističnih delegatov pa je medtem izjavil, da bo rajši ostal v Zedinjenih državah, kot pa se vrnil na Formozo.
53 milijonov za pobijanje raka
Po poročilih, ki jih je objavila American Cancer Society, je razvidno, da je bilo v teku petih let nabranih $53,000,000 prostovoljnih prispevkov za pobijanje raka.
101 oseb pomilošcenih
COLUMBUS, O., 1. aprila— Parole Commission je danes naznanila, da je bilo v Mansfield jetnišnici pomiloščenih 101 kaznjenec.
okradla banko
AKRON, O., 18. aprila — Agentje FBI so danes aretirali dva uradnika tukajšnje Dime Savings banke, ki sta priznala, da sta poneverila v teku zadnjih treh let $13,740.
nemiri v franciji
PARIZ, 17. aprila. — Osem policajev je danes bilo ranjenih v spopadu s 300 odslovi jenih delavcev v podržavljeni tovarni Kellerman letal.
Predstavnik državnega oddelka pojasnjuje incident
Medtem je predstavnik Državnega oddelka Michael McDer-mott podal tudi ustmeno izjavo v zvezi z incidentom. Rekel je, da ameriški odgovor popravlja
WASHINGTON, 18. aprila—Zedinjene države so danes obtožile Sovjetsko zvezo, da so njeni letalci na odprtem morju in daleč od sovjetskega ozemlja sestrelili ameriško mornariško letalo, kar je povzročilo smrt 10 članov posadke.
Z ameriško noto, ki je odgovor na sovjetski protest, je sovjetska vlada obtožena, da je premišljeno potvorila dejstva glede incidenta z ameriškim letalom.
Obenem je ameriška vlada zahtevala, da Sovjetska zveza plača odškodnino za sestreljeno letalo in izgubljena življenja.
Ameriško letalo se je izgubilo nekje na področju Baltiškega morja pred več kot enim tednom.
Ameriška vlada pravi, da je to bilo štirimotomo, neoboroženo ameriško letalo Privateer, medtem ko Sovjetska zveza trdi, da je letalo bilo tipa B-29 leteče trdnjave in da je streljalo na sovjetske lovce, ko je letelo nad sovjetskim ozemljem.
Ameriško noto, ki je zelo ostra, je izročil sovjetskemu zastopniku zunanjega ministra Andreju Gromiku ameriški ambasador v Moskvi Alan'G. Kirk.
Zedinjene države so zahtevale od Sovjetske zveze, naj izvrši takojšnjo in natančno preiskavo v zvezi s to zadevo in da navodila svojim zračnim silam, da se takšni incidenti pod nobeno pretvezo ne smejo ponoviti.
V	ameriškem odgovoru je med ostalim rečeno
"Vlada Zedinjenih držav z gotovostjo pričakuje, da bo sovjetska vlada po izvršeni preiskavi izrazila svoje obžalovanje za protipostavno in izzivalno obnašanje svojih letalcev, ter gledala,
da bodo odgovorni za to akcijo takoj in resno kaznovani in v soglasju z ustanovljenimi navadami med miroljubnimi državami plačala odgovarjajočo odškodnino za uničenje ameriških življenj in imovine."
V	ameriški noti je posebno poudarjeno, da je letalo Privateer bilo popolnoma neoboroženo. Obenem je sovjetska vlada bila opozorjena, da so vsa ameriška letala pod strogimi navodili, da ne smejo leteti nad nobenim tujim ozemljem, brez dovoljenja določene tuje vlade.
"S preiskavo, ki jo je izvršila vlada Zedinjenih držav, je bilo ugotovljeno, da se je prizadeto ameriško mornariško letalo strogo držalo teh navodil in da ni letelo nad nobenim sovjetskim ali pa po sovjetih okupiranem ozemlju, ali pa pripadajočim teritorialnim vodam.
"Z ozirom na dejstvo, da je edino letalo, ki se je dotičnega datuma nahajalo v zraku nad Baltiškim' področjem, bilo neoboroženo ameriško mornariško letalo, ki je gori omenjeno, in da se to letalo ni nikoli po svojem poletu čez obalo Nemčije nahajalo nad kakršnim koli tujim ozemljem, ali pa tujih teritorialnih vodah, se mora zaključiti,
da so sovjetska vojaška letala streljala na neoboroženo ameriško letalo nad odprtim morjem,
nakar se je ameriško letalo izgubilo."
potvarjanje dejstev, ki jih je sovjetska vlada vključila v incident, in postavlja zadevo v pravo luč, kot napad na neoborože-ne Američane. McDermott je med ostalim rekpl:
"Po preiskavi je bilo ugotovljeno, da so dejstva v tej zadevi sledeča:
"Neko neoboroženo ameriško mornariško letalo z 10 oseb je bilo sestreljeno s strani sovjetskih lovcev nad odprtimi vodami Baltiškega morja. Kljub obsežnem iskanju se ni našlo nobenega preživelega člana posadke.
"Skandinavske države so zelo pomagale in sodelovale pri člo-večanskem reševalnem delu, ki je bilo podvzeto v zvezi z nestan-kom tega letala.
"Ameriška vlada je globoko hvaležna za njihovo pomoč, s katero je bilo omogočeno natančno iskanje, podvzeto tekom zadnjega tedna.
"Nasprotno pa ni bilo niti najmanjšega dokaza kakršne koli skrbi s strani sovjetske vlade tikajoče se usode našega letala ali pa osobja.
"To izgleda kot presenetljivo pomanjkanje običajne mednarodne vljudnosti in nenavadno preziranje človeških življenj.
"Kljub temu sovjetska vlada doslej ni pokazala nobenih znakov obžalovanja za svoj napad na ameriško letalo. Namesto tega je z izzivalnim tonom skušala opravičiti svojo akcijo z nemogočimi domnevami.
"Obtožila je, da je ameriško letalo prvo streljalo, medtem ko ameriško letalo ni imelo ničesar, s čim bi lahko streljalo, in je bilo prepočasno, da bi lahko napadlo lovska letala.
"Povrhu je sovjetska vlada poskušala, da bi zmedla vprašanje z lažnjivo propagando in napadi na Zedinjene države v kontroliranem sovjetskem tisku.
"To zadržanje sovjetske vlade jasno kaže neiskrenost njenih tako često objavljenih želja za miroljubne odnošaje z ne-sovjet-skim svetom na splošno.
"Stvar miru se ne pospešuje, ko Sovjetska zveza odlikuje sovjetske letalce na način, ki ustvarja vtis, da so bili odlikovani, ker so sestrelili ameriško letalo, ki se ni moglo braniti."
Imena izgubljenih ameriških letalcev
Prvič so bila objavljena tudi imena ameriških letalcev in članov posadke, ki so se nahajali v izgubljenem letalu. To so:
Lt. John Henry Fette, pilot, iz Conneslville, Pa.; Lt. Howard William Seeschf, drugi pilot, iz Arlingtona, Va.; Lt. Robert D. Reynolds iz New Yorka; praporščak Tommy Lee Burgess iz Ossawatomie, Kans.
Edward J. Purcell iz Juaker-towna. Pa.; Jack William Thomas iz Stilwater, N. J.; Joe Henry Denens Jr., iz Cutbank, Mont.; Frank Lloyd Beckman iz Newport, Ky.; Joseph N. Rinnier Jr., iz Philadelphia, Pa., in Joseph J. Bourassa iz Linwooda, Mich. Slednji so bili člani posadke.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RAT-ES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)____________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)________
For Three Months—(Za tri mesece) ___________________
$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto)______________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)_____
For Three Months—(Za tri mesece)_______
..$10.00 . 6.00 _ 3.50
Entered aS Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ČLOVEŠKI ODNOSI V RAZREDU
Slučaji diskriminacije in predsodkov napram onim, ki se razlikujejo po rasi, veri ali narodnostnem pripadni-štvu, spadajo med zadeve, ki bi morale živo skrbeti in zanimati slehernega Američana. Iz tega zanimanja in iz te brige vznika j o narodne organizacije, civične, soseske in izobraževalne skupine, katerih programi se sicer razlikujejo med seboj, toda njihov skupni cilj je ustvariti med ljudmi spoštovanje do posameznika oziroma do ljudi kot indivi-dujev. Ena od takih skupin delujoča na tem velevažnem polju človeških odnosov je Bureau for Intercultural Education v New Yorku. Njena poglavitna briga je izboljšanje človeških odnosov v šolskih razredih in njeno tekoče delovanje je osredotočeno na Westchester County—to je okraj meječ na newyorško mesto na severu.
V triindvajsetih krajih omenjenega okraja delujejo posebno izvežbani ljudje od zgoraj omenjenega urada skupno s šolskimi upravitelji, učitelji in starši ter razvijajo program za zmanjšanje in omilitev medrasnega in medver-skega trenja in napetosti med otroci od dobe otroškega vrtca pa do višjih šol.
Važnost vključenja prav mladih otrok se je pokazala v izvajanju prejšnjih sličnih projektov, v katerih je sodelovala ta skupina. Projekt, o katerem se je mnogo pisalo, se je imenoval Philadelfijski projekt za malčke. Njegov po glavitni cilj je pronajti, v kateri starosti se pri otrocih razvije čut predsodkov in zakaj. Proučevali so malčke v otroških vrtcih ter v prvih in drugih razredih peterih osnovnih šol v mestu Philadelphija. Projekt je izvajal prou čevanja tri leta in tekom tega časa so dognali, da se pred sodki, ki jih gojijq do drugih starši, odražajo že v pet in sedemletnih otrocih. Dognali pa so tudi, da se s pravilnim poukom in navajanjem v šoli odpravi čut predsodkov v otrocih, ki se radi izražajo; "Katoliki niso zanič," da "Židov ne maramo na naši ulici," in tistemu "nigru" ne bom pustil, da bi se igral z nami. Taki izrazi so odraz tega, kar sliši otrok doma, ali pa kje drugje v svojem neposrednem okolju. V šoli pa je mogoče ustvariti razmere za dobre medsebojne odnose otrok, ako učitelji razumejo vpliv ras nih in verskih razlik na otroke ter sprejmejo nov način postopanja in ravnanja v zadevah izvirajočih iz posledic mržnje med šolskimi otroci.	#
Bureau for Intercultural Education posveča tekom svojega sedanjega projekta v Westechester okraju posebno pažnjo vežbanju učiteljev. Naglaša potrebo opazovanja otrok v razredih, kako čutijo drug do drugega, s kom se spoprijateljijo, komu dajejo priimke in zakaj. Učitelji s tem opazovanjem ne spoznajo samo nagibov otrok, pač pa tudi prično boljše spoznavati sami sebe. Odkrivati prično, da imajo predsodke tudi oni, ter da pogosto utrdijo predsodke otrok, s kazanjem razlike in dajanjem prednosti nekaterim otrokom, namesto da bi si prizadevali pridobiti vse otroke enako in jim s tem priljubiti šolo. Ti nagibi so najčešče podzavestni in prav radi tega je potrebno učitelje opozoriti na nevarnost favoriziranja v razredu.
Četudi je projekt v Westchester County šele leto dni star, so učitelji pripravljeni, da uvedejo spremembo načina uvajanja boljših človeških odnosov med šolskimi otroci. V teku drugega leta bo Bureau pomagal učiteljem odkrivati, kakšne morajo biti spremembe in kako jih je treba uvajati, da bo šolsko življenje otrok to kar bi moralo biti —demokratično izkustvo za otroke vseh plemen, ver in narodnostnih izVorov ter ekonomskih prilik.
Bureau for Intercultural Education planira west-chestrski projekt s sodelovanjem Newyorske državne komisije proti zapostavljanju, dalje s sodelovanjem zastopnika Vzgojnega oddelka države New York in vzgojnih uradnikov okraja Westchester samega. Ti slednji so določili, v katerih šolah in krajih naj se demonstrira način izboljšanja odnosov med črnskimi in belimi otroci, med belimi in judovskimi otroci, med katoliškimi in protestantov-skimi otroci in med otroci raznih ekonomskih in socialnih ozadij, kot tudi raznih narodnostnih in kulturnih ozadij.
Urad pomaga s projektom tako dolgo, da so prebivalci prizadetega kraja, ali predelja zmožpi sami nadaljevati delovanje projekta. Svoje ljudi Urad nato pošlje v druga predelja in kraje. Dodatno k Westchesterskemu ima Urad sedaj v teku projekte v Battle Creeku in v Kalamazoo v državi Mich'igan. Od več kot sto krajev ima tudi prošnje za uvedbo sličnih projektov.
Dasi je poglavitna briga omenjenega Sveta za medkulturno vzgojo pomagati učiti otroke, kako je treba živeti v več-kuituniem svetu, ki je Amerika, se po drugi strani
UREDNIKOVA POŠTA
KRATEK OPIS OPERETE "GOSPODIČNA NITUŠ/ KATERO PODA GLASBENA MATICA
Vsebino opei ete "GOSPODIČNA NITUŠ", katero uprizori Glasbena Matica v nedeljo, dne 23. aprila ob pol štirih popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. je zelo težko opisati, ker je dejanje polno dovtipov, ki so zelo smešni, kadar se slišijo iz ust igralca, ne pa kadar so napisani. Vsebina gre nekako takole:
Prvo dejanje: Zgodaj zjutraj. Ljudje hitijo v cerkev. Za odrom poje zbor. Organist Cele-stin je bil ponoči n a skušnji operete, katero je on uglasbil. Glavna pevka te operete se je zaljubila vanj. Ko je organist klečal pred pevko Korino, ga je našel major, ki je bil tudi Ko-rinin ljubimec, je brcnil Cele-stina in ga je hotel pretepsti. Celestim mu je ušel, preplezal zid zavoda in v tem^ hipu pri-drvi jezni major in izgubi sled za Celestinom. Scena se spremeni in vidimo notranjost dekliškega zavoda, kjer se vzgajajo dekleta premožnejših slojev. Predstojnica zavoda je stroga, toda dobrosrčna. Major, (o katerem smo govorili popreje), je njen brat, ki ima gluho soprogo, zato si krajša čas pri operetni divi Korini. V zavodu poučuje glasbo organist — Ce-lestin, ki se zanima bolj za gledališče, kot pa za svojo službo. Na skrivaj je uglasbil posvetno opereto. Vsak večer se izmuzne iz zavoda, da prisostvuje skušnjam. V zavodu je poleg drugih tudi učenka Deniza, ki se zelo zanima za petje. Ko orga-nista ni bilo ob večerih doma se je na skrivaj naučila vso opereto. — Zavod ima stroge predpise. Moškim ni vstop dovoljen, razen profesorjem in bližnjim sorodnikom. —• Starši Denize so določili, da jo poročijo z mladim poročnikom Fernandom in pokličejo Denizo domov. Fer-nand nikdar ni videl Denize in se napoti v zavod, da bi jo spoznal. Ker moškim ni bil vstop dovoljen, sta se lahko pogovarjala sSimo preko španske stene. Fernand je moral igrati starega gospoda, tako da Deniza ni imela pojma, da je to njen ženin. Ko je dvospev končan, mora Deniza takoj odpotovati k svojim starišem in isti večer je premijera organistove operete.
Predstojnica določi Celestina, da spremi Denizo. Celestin je ves obupan, misleč da ne bo mogel i)risostvovati svoji pre-mijeri. Deniza ga {)otolaži, da bosta odpotovala na njen dom iz malega mesta drugi dan in tako bo tudi ona imela priliko videti predstavo. Deniza je izvrstna učenka in zna dobro hli-niti pobožnost kadar ima pogovor s predstojnico in je polna življenja, kadar je s kom drugim. Po žalostnem slovesu od tovarišic — Deniza in Celestin odideta. V tem dejanju so krasni ženski zbori, duet in arije.
Sledi scena za odrom gledališča, kjer se predstavlja Cele-stinova opereta. Celestin si je spremenil ime in kličejo ga gospod Floiidor. Prvo dejanje je velik uspeh. Vsi slavijo prima-dono Korino. Major je ves navdušen nad Korininim uspehom.
Razno iz Collinwooda
Foklon starem John Lokarju
zraven pa ljubosumen na Floiidor a (Celestina), ker ju je že poprej našel v objemu. Častniki častitajo igralkam. Floridor je prekasen, ker je moral Deni-zi preskrbeti hotel. Druge igralke povedo Korini, da so videle Floridora (Celestina) v mestu z mlado damo. V Korininem srcu raste jeza in ljubosumnost. Nato nastopi Deniza, ki se je izmuznila iz hotela, da vidi predstavo. Sreča Fernanda in eden za drugega ne vesta, da naj bo-deta zaročena prihodnji dan. Fernand jo vpraša za ime. Deniza se je zbala, da bi kdo vedel, da se je prikradla v gledališče, reče, da ji je ime NITUŠ. Zaupa mu, da je učenka Floridora (Celestina), da zna vso vlogo na pamet in da jo ima njen učitelj zelo rad. Korina je slišala ta pogovor, se razjezi in noče nadaljevati predstave, ter odide z majorjem.
Ravnatelj gledališča in vsi sodelujoči so v groznih skrbeh. Treba bo vrniti denar publiki in nihče ne bo dobil svoje plače. — Pride Fernand z Denizo (Nituš) (in jim pove, da zna Nituš (Deniza) vso opereto na pamet. Ravnatelj kratkomalo prisili Nituš (Denizo), da naj ona nadaljuje predstavo in tako reši situacijo. Celo dejanje je prepleteno s krasnim petjem zbora, arija Fernanda in Korine, ter barkarola Denize s zborovim petjem.
Drugo dejanje: Nituš (Deni za) je imela velikanski uspeh. Prav tako Floridor (Celestin). Celestin jo odpelje v hotel, jo zaklene v sobo, Deniza pa skoči skozi okno iz sobe, ker je hote la sprejeti povabilo proslave. Celestin jo ujame. Zaloti jih vojaška straža in odvede oba v vojaški zapor. Častniki spozna jo Nituš (Denizo) in Floridora (Celestina). Namesto v zapor povabijo oba na gostijo, da proslavijo uspeh predstave. Majorja ni v kasarni, ker je pri Korini zato imajo vsi izvrstno zabavo. Vstopi Fernand. Ne more se načuditi da je našel Nituš (Denizo) v taki družbi in je nesrečen, ker se je do ušes zaljubil v Nituš in sedaj noče več poročiti Denize (kar je ena in ista oseba). Zunaj rohni major. Vsi se prestrašijo in hitro skrijejo Nituš (Denizo) v skladišče (Dalje na S. strani)
jo vaje, za kar jim moramo dati priznanje. Da je pa zbor , tako napredoval, se mora dati Mr. John Lokar, starejši, eden	našemu učitelju
izmed pionirskih naseljencev na-j Vauterju, ki se v resnici še naselbine nam je podal v Ena-j trudi. Kakor veste, imamo kopravnosti prav zanimiv življe- ygtQpnice že v prodaji, ter jih
njepis. Ker Johna poznamo in ga vidimo na vsaki naši prireditvi, pa naj bo v dežju, snegu ali soncu in to navzlic njegovi visoki starosti, moramo pač dati temu
dobite pri vseh pevcih Slovana.
Torej, ko vam ponudijo vstopnico, ne odrecite jim, marveč povprašajte po nadaljnih vstopnicah, da jih boste razveselili
naprednemu možu vse priznanje, I in dali korajžo, obenem boste ker on je eden, ki se je vsa ta i pa tudi vašim boljšim polovi-
Zelo važen sestanek
Tem potom vabim vse, kateri ste se javili za delo pri otvoritvi našega novega doma, da pridete na važen sestanek v petek zvečer, 21. aprila, ob 7:30 uri v Slov. diuštvenem domu na Recher Ave.	i
Nadalje vabim tudi vse druge, kateri ste pripravljeni po magati, ker dela bo veliko in brez vaše pomoči nam ne bo mogoče postreči vsem posetni-kom, katerih pričakujemo v obilnem številu. Na tem sestanku bo vsak dobil navodila kaj bo delal in kedaj, tako, da bo vsak na svojem mestu ob času otvoritve. Imeli bomo malo jest-vin in pijače brezplačno. Upam, da boste upoštevali to prošnjo in se odzvali V velikem številu.
Za pripravljalni odbor
Frank SeguHn, predsednik.
ukvarja tudi z dajanjem nasvetov civičnim in drugim ko-munskim skupinami, dalje je pomagal pri ustanovitvi raznih odborov deluječih na polju izboljšanja človeških odnosov v posameznih krajih in deloval je s skupinami staršev. Njegova naloga in cilj vseh aktivnosti je pomagati ljudem doumeti, da je potrebno vzeti na znanje dejstvo obstoja razlik v veri, plemenih, narodnostih, kulturi in drugih svojstvenostih ljudi, s katerimi živimo v isti deželi, v istih [rajih in soseščinah in istih stanovanjskih zgradbah, radi česar je naša dolžnost, da se naučimo medsebojnega spoštovanja. To nam bo omogočilo, da bomo lahko živeli skupaj in delali skupaj kot zares enakopravni Američani.
—Common Council
dolga leta zanimal in podpiral naše napredno gibanje, društva in kulturo.
nedeljo pa k Jadranu
Na tej zborovi prireditvi v nedeljo popoldne vse, kar moremo pričakovati je prav dobre udeležbe, ker zbor Jadran podpira in sodeluje že 30 let v naši naselbini v javnem in socialnem delovanju Collinwooda.
Opereta "Grof Cigan" je prav lepa po dramski in pevski vsebini in kdor ne bo prišel videti tega, ta bo pač zamudil par ur dobrega kulturnega užitka.
Ob 30-letnici Jadrana moramo dati poklon pionirjem zbora: Gustu Kabaju, Vidu Jančiču, Mike Podboju, Tonetu Novaku, Petru Dujmoviču, Leo Jenku, Cirilu Ozbiču, Joe Vičiču, Louisu Pegelu in že preminulemu Franku Stanovniku. To so oni, ki so zbor ustanovili in ga postavili že v prvih letih med "prve slovenske zbore." Ker bo v nedeljo izvanredni dan za Jadran, se zato pričakuje izvanred-no dobro udeležbo, ker zbor po delu 30 let to tudi zasluži.
Omenjeno je že bilo delovanje in. aktivnosti zbora in njegovih aktivnih članov, med družine članov pa moramo tudi še prišteti Vidričevi dve sestri Ruth in Iriri in Godnjavčeva dva, Frances in Stanley. Rose Sana-bor tudi poje pri zboru že od onih let, ko je bila prerasla Mladinski pevski zbor.
Vincent Coff.
cam dali priliko do lepega razvedrila in zabave. Po koncertu se podamo v naše spodnje prostore, kjer se bomo okrepčali z dobrim golažem, polento in klo-basicami. Med tem časom bo igral naš sopevec John Grab nar, v zgornji dvorani pa se bo medtem pripravilo za ples, ki se prične ob osmih. Igral bo Ray Champa orkester. Torej, zabave bo dovolj vse povsod, kamor se boste obrnili.
Prijazno vabim in apeliram na vse nase dobre prijatelje in prijateljice, da nas obiščete 30. aprila. Začetek točno ob 4. uri popoldne.
Frank Rupert.
Spomladanska sezona je zopet tu
EUCLID, Ohio. — Kot izgleda se nihče izmed naše skupine pri zboru Slovan ne moie pripraviti do tega, da bi se malo oglasil v našem časopisu, sem se pa jaz okorajžil, da bom nekaj napisal, čeprav sem tudi jaz med tistimi, ki raje čitajo kot pa pišejo, saj drugega dela itak ni v tem mrzlem času, pa čeprav je že spomlad tukaj, a vreme je kaj špasno, da ni čudno, da je toliko ljudi bolnih. Bo pa že bolje, vse pride in vse mine, tako bodo tudi prišli gorki časi.
Torej, da preidem k stvari. Sporočiti hočem, da bo naš pevski zbor Slovan priredil spomladanski koncert v nedeljo, 30. aprila v Slov. dVuštvenem domu na Recher Ave. ob 4. uri .popoldne. Znano je, da zbor Slovan ni že dolgo priredil koncert—namreč 6. marca je minilo že leto dni od zadnjega koncerta. Vzrok temu je bilo to, da nismo imeli dvorane na razpolago, a zdaj ko je naš dom dograjen, imamo enega najlepših prostorov za tako prireditev. Vemo, da naši prijatelji radi iPosečajo Slo'Vdnove koncerte, pa tudi na tega boste gotovo prišli, kajti obenem si boste lahko ogledali tudi novo dvorano.
Slovan je zadnje leto veliko žrtvoval in pomagal Domu ter drugim društvom in ustanovam. Zgodilo se je, da ste drugi naprosili Slovana za sodelovanje, zdaj pa Slovan vas vabi, da se mu pridružite na koncertu. Pripravili smo se dobro — vspored vsebuje v resnici lepe pesmi, in ker je zbor precej močan, ker smo pridobili lepo število mladih fanfov, bomo tudi dobro zapeli. Fantje imajo veliko veselja du petja in radi obiskuje-
Vabilo na proslavo društva Vodnikov venec št. 147 SNPJ
Društvo "Vodnikov Venec" št. 147 SNPJ bo v soboto praznovalo 40-letnico svojega obstoja. Doba 40 let je dolga, posebno pri naših društvih.
Proslava se bo vršila v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. in sicer, kot rečeno, v soboto 22. aprila. Pričetek ob 7 ;30 zvečer.
Vabimo celokupno članstvo društva, da se udeleži proslave, ker na zadnji seji je bilo sklenjeno, da bodo vsi člani in članice društva imeli prost vstop. To vas ne bo stalo nič. Kar pridite v veselo družbo ostalih članov in članic ter prijateljev, katere podpisani še posebno vabim. Pa tudi člani ostalih društev SNPJ ste vabljeni, saj se tudi mi udeležujemo vaših pro slav in prireditev.
Zabave bo zadosti za vse. Igrala bo dobra godba za state in mlade.
Naše društvo "Vodnikov Venec" je izredno aktivno in po maga v raznih akcijah, kakor pri Čitalnici, SND, izletniških prostorih, Rdečemu križu itd. Skoraj ni seje, da ne bi imeli vstopnic dveh ali treh društev s prošnjo, da dotičnim pomagamo. Kot večletni predsednik društva sem vedno zagovarjal, da pomagamo in vzamemo vstopnice iz društvene blagajne, dokler imamo v njej nekaj denarja.
Na tej naši veselici in proslavi se bomo medsebojno spoznali, posebno z onimi, ki ne prihajajo na seje. Naj se ti člani in članice zavedajo, da je njihova dolžnost, d a pridejo vsa;, na takšne pomembne proslave.
Torej na svidenje v soboto zvečer 22. aprila v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.!
Z bratskim pozdravom
Anton Jankovich, preds.
je opažati, da prvotni močni energični sotrudniki izginjajo. Ta vrzel se že močno pozna in bo vedno večja, dokler ne bo v doglednem času tudi nas zmanjkalo. Ta neizprosna postava daje vsem povod, da resno mislij" na upeljavo nove, tu rojene mladine v vrste društev in klubov. To se sicer že izvaja, toda ne dovolj. Gotovo nikdo ne želi, da bi postale te stavbe čez nekaj desetletij lika egiptovskih sfing' ki molče pričajo o kulturi nekdanjih narodov.
Poleg posvetnih in izobraževalnih društev, je pa še druga coklja, ki drži nazaj privlačnost o prireditvah. Tu hočem omeniti tudi našo tehnično zaostalost.
Predno pa to obelodanim, omenim, da poznam mnogo navdušenih delavcev, pevcev, cev itd., ki so izgubili svoje zani man je radi neprilik in slabih p" setov prireditev, katere niso oni povzročili. Ker je računati vedno več mladine in vedno manJ nas starejših, moramo vpost® vati tudi "konkurenco" drugi gledališč, ki z vsemi moderni®' aparati vlečejo k sebi.
Zato naj si direktorji nik^^ ne štejejo v zgubo, ako jo oder z modernimi aparati, oni, ki pridemo gledat in šat predstave, vidimo in sliši®°; kar se nam trudijo predstavi^ nikoli plačani pevci ali igr^ Kdor je proti takim naprava
in ako je le finančna mo#
,nosti
pač ni za napredeK doma. ^ bi nekdo oporekal, češ saj rane lahko brez tega renta® ^ Seveda, pa na škodo naših svetnih priredb, ker uspeha. Najlepši zvoki v pianissimu m najvažnejši S sovi v drami se izgubijo o stvu, ker igralec ne more kric če slučajno igra umirajočega pritajeno govori.
Upeljava zvočnikov bi . govor temu, toda ti morajo taki, da prenašajo avdijenci ginalni glas in ne kakšno bre^^ čečo napravo, ki vsaki čas sp meni glas v vsemogoče odm To ni kritika, pač pa vsem, da bomo vsi, ki posec priredbe, tudi slišali
Bil sem priča mnogim , jg ki so po igri spraševali,
rekel ta ali oni, ker niso s is Kako naj torej računam«^^ uspehe in zadoščenje ig^® ako ne napolnimo dvorane, je bilo vsaj dosedaj priznanj plačilo osobju?	, gg.
Ker sem že pri pisavi gl® ^ si h dvoran ali domov,
Vin na°
eno misel, ki, upam,	jli
odmev. Stopimo v gledališč^. druge javne prostore in naš privatni dom. Na s stopnicah ali pa tudi opravi bereš, kdo in je tu prebivajo. Mislim da v naših domovih	jjjio
nekaj našega. Ali mar ne možno, da bi naši domovi iz domovine umetnika, ki
slikal po naših dvoranah
originalnega našega? In si lak način, da bi bila	^li
tako lepa, kakor je nara ideal slike s&m. Mislin^ . ^joda kadar naš ali
I'ec
vek pride in pogleda
.i P"'
Naši narodni domovi
Kadar se ne morem udeležiti naših prireditev, se moram zanesti na poročila časnikov, da sledim našemu udejstvovanju. Značilno je zaznamovati sedaj povečanje društvenega doma oziroma Jugoslovanske centrale v Euclidu, ki praktično res piedstavlja središče našega naselja prve, posebno pa tudi druge naše generacije.
Naši domovi, ali družabna si^edišča, ki jih Vmamo devet v Clevelandu in okolici, nam od časa do časa poročajo o svojem delovanju. Na naših priredbah
pri sebi: "No, to je pa n® jg ge vega." Refenica je mi ne znamo prodajati . p» kot je pisal R. St. John,
je tudi, da je molčeči nar"
govoril.
Pokažimo, torej, leP^'^^rj-ii j® domovine sebi in drugii^'
jiai

W) I
prostor zato, toda to jcno po umetnikih naše ^ ko povzetje bi se izpla^^^^ ' bi vsak dom nekaj prisp^^^^ ^
Tu sem podal nekaj n"® namenom koga žaliti, zboljšanje naših ustano^'^jgtil] le, da bi eno od P^'^^ ustanov prevzelo v iz^® to zadnje priporočilo! , A/t/itiet
p-
l/d''"
J

aprila 1950
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
^^st'ahij čok;
POGREBNI GOVOR
Kaj vse se lahko človeku Pipeti, če mu sreča ni na
Monjena . . .
tovariši in tovarišice, lepo gj obro nam je dandanes, ko Postiljamo svojo življenjsko brez skrbi za jutrišnji jo moremo, namreč po-s čim postil jati. V ^^acnih zamočvirjenih pred-
»Isb	je bila borba za
^ za prenekatere kaj li,,	in je veljalo za
C	bolj in žal je —
3® komu bila naklonjena
T
' J&z, namreč Evstahij ' spadal med tiste, ki
dii; ^ aH nič uspeha tru-^ ie bUo
„, kak kos, kajti sreča mi
^ ^%oici
](j ^ vsakdanji kruh — red-bilo prilika, da sem ga
kos, kajti sreča ■1 ni bila naklonjena.
JG zgodilo, da me je uri bede in stiske obi-•"oŽv^ znanec, spoštovan j. suknji in s črnim žal-Njega je sreča Iju-"1 sem se čudil, kaj da se ^Sodilo zlega.
je prijatelj, sija-So ^ cvetu let. Jutri ga in potrebujemo
■•"SO ' ^ ko bi ti storil % % Samo nekaj besed. Do-
" plar-
.%ka'i
in si povabljen na
% ^sem rekel. "Sto-O Mrtvim laže, kot ži-"ItJi pokojnika."
je Tomo, zapušča
H
Otr» 1 .	^apuoua.
Wdej.^	je športnik. Re-
"j)o T ^eku na kratke proge.
^leka'"	Zdaj mi daj
T ^^edujema za večerjo. "Jut	bo pogreb?"
^i(}gjjj^^jP®poldne ob štirih. Na
Še f- '
^oč se je rodil izpod peresa pogrebni govor.
Potlej sem skočil drugi dan k prijatelju Pankraciju izposodil si črno obleko, in še k prijatelju Gumpežu po pokrivalo. Dal mi je prašen cilinder, že malce vdrt. Nosil sem ga pri poroki, je rekel, in sem ga že devetkrat preklel.
Prišel sem malce kasno. Ura je kazala deset čez štiri in pogrebe! so bili že vsi zbrani. Nisem si jih pobliže ogledoval, se prerinil skozi gnečo, stopil h grobu, sklonil užaloščeno glavo in razgrnil rokopis:
"Glej, dragi Tomo, saj ne boš zameril, da smo se zbrali krog tebe tu na božji njivi, ki je to uro sprejela v svoja ne-drija tvoje telo v večno počivališče. Ali slišiš, brat naš in prijatelj srčni, hočemo ti seči v moško roko ob slovesu, ki nam krči srca in nam sili solze v oči, kajti to je zadnje slovo med teboj in med nami. Zakaj si odšel od nas, prijatelj dragi, zvesti, tovariš nesebični v sreči in nesreči, v joku in veselju, ljubeč mož in skrbni oče? Kje je zdaj tvoje hrabro, dobrohotno srce, kje tvoje oči, polne svetlih utrinkov življenske-ga zdravja? Mrtvo je zdaj tvoje srce, ugasle so tvoje oči, omahnilo je tvoje smelo življenje v senco smrti, kakor orlu omahne zlomljena perot. Padel si kakor izpodsekan hrast, kruta roka zle usode ti je presekala življensko nit, ko si bil šele sredi zagona mladostnih sil, še poln velikih načrtov in razkošnih nadej. Bil si mož neustrašen, jeklen, neuklonljive volje, plemenite duše. Poštenost, odkritost in ljubezen so bile tvoja svetla načela, ki si jih napisal na svoje jasno, vedro če-
lo. Bil je mož, kakršnih se malo rodi na naši zemlji. Žalujta o torej zemlja in nebo, razmak nite se daljne gore v bolesti, zakaj naša bolečina je brezmejna, bolečina ljubeče neutolažljive žene, ki je izgubila svojega dragega življenskega tovariša, bo lečina tvojih milih otrok, ki si jim bil skrbni oče in jim vsi-pal radodarno dobrote in zlate nauke iz svoje plemenite izkušene očetovske duše ..."
Začutil sem zdajci, da se me je nekdo dotaknil in pridušeno mrmranje je spremljalo moj pogrebni govor do kraja. Bil sem v elementu, nepristopen za kar koli.
"S kakšnim ponosom smo spremljali tvoje triumfe, tvojo neimenovano slavo, ki si jo žel na športnih tekmovališčih, kjer si uril telo v plemenitem teku in ovenčal svoje ime s častjo kot še nikoli nikdar nihče. Velik športnik si bil, plemenit tekmec, človek, ki sta mu bila zdrav duh v zdravem telesu alfa in omega življenske poti. iZdaj se je iztekla tvoja pot, ki si jo tolikokrat meril s krepkim korakom, pretrgal si kopreno poslednje življenjske uganke. Zbogom dragi prijatelj in športni tovariš, jokamo ob zadnjem slovesu in naša srca so polna tuge, zakaj tvoja izguba je za nes nenadomestljiva. Predrago-ceno je bilo tvoje življenje, da bi ga mogli kdaj le za trenutek pozabiti. Zbogom §e enkrat, dragi Tomo, zbogom, zbogom . .' "
Jokal sem nad svojimi besedami in ganjen skromno umaknil korak nazaj. Toda o čuda, pogrebno prizorišče se je med govorom nenavadno Izpremeni-Jo. Večina pogrebcev se je raz-i^la, tisti redki, ki so še ostali, pa so me prebadali sumljivo izpod čela, se med sabo razburjeno pomenkovali ter kazali s
./alf,
prstom name. Dobrega znanca, ki je naročil govor ni bilo nikjer.
"Gospod, vi ste bolni," sta rekla dva neznana moža v črnem in me prijela pod pazduho.
"Govorili ste lepo, toda govor ni bil na mestu. Pokojniku je bilo že precej čez sedemdeset let, bil je vdovec brez otrok in se v svojem življenju nikoli ni bavil s športom. Kaj pa hoče invalid brez noge na športnem igrišču. In tudi mu ni bilo ime Tomo ampak Matevž . . . "
"O, nesreča, torej sem se zmotil in govoril na tujem grobu. Kakšna dobesedna smola! Človek bi se ubil."
"Pomirite se, gospod, vi ste bolni. Spremila vas bova k zdravniku. Še vse bo dobro."
"Pustite me vendar, za božjo voljo,, saj se mi ni zmedlo. Zamudil sem. Bil je nesporazum."
Iztrgal sem se jima iz rok, pa sta še čas tekla za menoj, ne da bi me dohitela. Samcat sem se vračal čez polje v mesto, domov, čakat hude ure. Preteklo noč so spet uvedli zimski čas in pomaknili kazalec na urah nazaj. Tak je bil moj zagovor, s katerim pa nisem mogel potolažiti razsrjenega znanca. Moral sem mu še isti večer vrniti tistih nekaj desetakov preduje-ma za večerjo.
Velja pa v življenju pravilo, da namreč obupati nikoli ne smeš, torej tudi ne vreči puške v koruzo. Napisal sem v naglici vrsto pogrebnih govorov za pokojnike vseh spolov in vseh starosti ter se ponudil pogrebnemu društvu za govornika-pri-pravnika. Pristali so na mile prošnje in mi določili za sredo govor na pogrebu deklice v cvetu let. V preveliki vnemi za svoj novi poklic pa sem zamenjal
dneve in govoril že v torek na pogrebu neke ženske tele besede:
"Usojeni so roži kratki dnevi. Zdaj je jesen in cvetje se je usulo, toda kako to, da je uvelo tudi tvoje cvetje, roža Verica, ki si bila vendar dih pomladi same, nje najrazkošnejši naj žlahtnejši cvet in sad? Kdo bi še verjel pred nekaj dnevi, da ta roža ne bo dočakala meseca maj, ki je mesec ljubezni, in tvoje mlado lepo, upapolno življenje je bilo vendar posvečeno ljubezni v najidealnejšem pomenu besede. Da bi ljubilo zve sto vdano, da bi postala zlata mamica sinom, da bi razdala svoje dobro, materinsko srce tistim, ki bi bili vredni zaupanja tvoje kristalne plemenite duše. Sklenila si svoje bele ročice v večnem miru in nam je tako strašno hudo, da te ni več, da te nikoli več ne bo med nas. Ne štej naših solz, o zla usoda, glej, še žalne ciprese se pripogibajo v silni bolesti ..."
Učinek celotnega govora je bil presenetljiv in nepopisen. Po-y' grebci so me hoteli linčati, zlasti ženske in službujoči policist mi je napovedal aretacijo. Zastonj sem mu pojasnjeval tragično pomoto. O groza, o obup! Govoril sem namreč na grobu priletne samice, ki je zaobljubila večno devištvo in žalujoči ostali so me tožili zaradi žalje-nja časti in blatenja spomina blage pokojnice. Bil sem obsojen na poldrugi tisočak globe in sem odsedel — po zakonih brezposelnosti takratnega bla-gonaklonjenega družbenega reda — v zaporu med težkimi zločinci, petnajst dolgih dni.
V "Enakopravnosti" dobite ^edno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
^ Zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvr-razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
^116 LORAIN AVE.
ME 1-7200
NICK POPOVIC, predsednik
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca	'
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 1-2730
UREDNIKOVA POŠTA
(Nadaljevanje z 2. strani)
za obleko, ker ženskam ni bil vstop dovoljen v častniški dom. Vse bi se dobro izteklo, če ne bi majorjev sluga nastopil pijan z damsko pahljačo. V skladišču je ropot, major hoče razbiti vrata, katera se odpro. Vstopi Nituš preoblečena v dragona, pove, da je rezervist in da igra pri godbi veliki boben. Sledi pesem z bobnom. Medtem je major ukazal, da morajo ostriči Floridorja (Celestina), kar spravi ubogega Celestina skoraj v obup, ker je izgubil umetniške lase. Majorju se zdi, da je preoblečeni rezervist ženska, hoče se prepričati s tem, da jima ukaža iti na konje. Nituš (Deniza)' prisoli klofuto majorju in zbeži. Celestin za njo.
Tretje dejanje: Deniza in Celestin se vrneta skesana v zavod. Deniza pove predstojnici, da se noče omožiti. Major vstopi in prosi za sestanek med Fer-nandom in Denizo. Fernand bo namreč povedal Denizi, da se ne more poročiti z njo, ker ljubi Nituš. — Sestanek je dovoljen preko španske stene. Femand spozna po glasu, da je Deniza tista, ki je igrala pod imenom Nituš, vrže proč špansko steno in objame Denizo kot svojo iz-voljenko. — Krasen duet. Uresničila se je ne samo želja stari-šev, ampak vzklila je prava ljubezen. Celestin je skrivaj povedal gojenkam, častnikom i n igralkam kaj se kuha, da je Nituš pravzaprav Deniza, Fernan-dova izvoljenka. Pripravili so na tihoma vse za poroko Denize in Fernanda. Izprosili so si vstop v zavod potom majorja, ki je bil predstojničin brat. Predstojnica dovoli vstop celotni družbi in dejanje se srečno konča z, veličastnim petjem zbora in solistov. Ferdinand in Deniza postaneta ženin in nevesta ne samo po volji staršev, ampak tudi po resnični ljubezni.
ne operete, %i si je osvojila svet. Vsebuje lepo glasbo in neprisiljen humor. Toda če hočete imeti resničen užitek, so morate predstavo ogledati. Je mnogo prizorov, ki se sploh ne morejo opisati. Glasba je sijajna, melodična in lahko razumljiva. Vabimo vas, da posetite to opereto. Užitek vam je garantiran. Glavno vlogo Denize (Nituš) igra Carolyn Budan, Predstojnico Josephine Leustik, Korino Anne Safred, Celestin je Frank Plut, Major je Frank Bradach, Fernand je Eddy Kenik, ravnatelj gledališča John Nosan, režiser Emil Safred, majorjev sluga Anton Eppich, oficirja Wen-cel Frank in Anton Podobnik, igralke Emily Mahne, Carol Traven in Mary Milavec. Gojen-ki sta Corinne Novak in Alice Somrak. Vratarico predstavi Agnes Žagar, vrtnarja in dežurnega vojaka pa Anton Smith in Robert Simens.
A. S.
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
99
Zastopniki
^^Enakopravnosti •
Za st. clairsko okrožje;
JOHN RENKO 1016 East 76th Street
UT 1-6888
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 26851 Oriole Avenue
REdwood 1-4457 •
Za newbursko okrožje;
FRANK RENKO 11101 Revere Avenue
Diamond 1-8029
To je nekaka vsebina te kras-
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 1-0718

INGOLIČ;
Mlada leta
POVEST
Q "Nadaljevanje)
Kako dolga je in
"^0
je še, Tine?"
j; /)ci bova tam, Marta." je	vprašala, kak-
ženska. Tine jo je je ° enkrat. Grda, suha in "Sl^braz.
K® Živ ^ je vdova ali A gj ihož pri njej."
" blizu gozda, spet
^sirta, jaz ne mo-G bo verjela, mislila bo,
da jo hočem ovaditi. Tudi mama je dejala, da moraš iti sama in se dogovoriti."
Marta je prijela Tineta za roke.
"Pojdi ti, Tine!"
"Jaz ne smem!"
"Toda jaz nemorem, Tine!"
"Potem se pa vrniva f"
"Da, vrniva se!"
Kakor bi padlo nekaj strašnega raz njiju, jima je bilo, ko sta se nenadoma okrenila proti domu.
Da, najbolje je, da se vrneta.
Bo že nekako.
Cez nekaj korakov pa sta se
ustavila. Stala sta molče nekaj časa drug poleg drugega in gledala na pot pred seboj.
Tedaj pa je Marta hlastno segla po Tinetovi roki in jo pritisnila na prsi.
"Tine, povej ali bi šla ali ne?"
Tine jo je pogledal. Tako žalostne in raztrgane so bile njene oči. Toda on res ne ve, kaj bi bilo bolje.
Marta se je okrenila proti koči, ki je stala nekaj sto korakov pred njima.
"Pojdi, Tine!"
Spustila se je v tek.
Cez čaA pa je zopet obstala in prijela Tineta za roko:
"Tine!"
"Marta?"
Tik njega je stopila, ga držala trdno za roke in gledala v tla; njen glas se je tresel:
"Pa me ne boš obsojal zaradi tega, Tine?"
In čez čas:
"Pa me ne boš imel zaradi tega manj rad, Tine?"
Tine jo je objel in prižel nase.
O, kolikšen otrok je ta Marta!
Ne, ne! Sedaj pa naj ne hodi! Naj bo, kakor je, saj bo vse dobro!
Toda Marta je že odhitela.
Tine je zaklical:
"Marta, počakaj!"
Marta se je okrenila tik pred hišo, mu zamahnila z roko in izginila v Vežo.
Tisti popoldan so se preselili k Lužarjevim.
Lužarica je spravila Lužarja in Borisa od doma, Tinetu pa je naročila:
"Ko bo prišla Gabovka, vzemi Martico in pojdi z njo na izpre-hod. Cez kako uro pa se lahko vrneš, tedaj bo že vse opravljeno."
Marti je bilo nenavadno tesno.
Niti pred porodom tako.
Kakor bi se odločalo za vse njeno življenje. Vedela je, da se ne more več upreti, da je že vse v teku, še nekaj časa, pa se bo odločilo. Cim bolj se je sonce nagibalo, tem bolj jo je bilo groza. Prosila je Tineta, naj ostane pri njej, dokler ne pride Gabovka. Tudi v Tineta je pre-
šla njena bojazen. Ostal je pri njej in ji govoril. V njem je bilo nenadoma zanjo toliko toplih besed in čuvstev.
Pozno popoldne je prišla Gabovka.
Marto je kar presunilo v srcu, ko jo je zaslišala v trgovini.
Oklenila se je Tineta:
"Tine, poljubi me, zelo me poljubi."
Tine jo je poljubil.	^
"Sedaj mi bo laže."
Tedaj je vstopila Gabovka;'
"Dober dan, gospa!"
Tine se je izgubil iz sobe, poiskal na dvorišču Martico in šel z njo proti gmajni.
Ko sta prišla na gmajno, je Martica tekala med kravami in iskala Kotnikovo sivko; ko jo je našja, je pritekla k Tinetu in vzklikala:
"Očo, očo! Tam je matelina sivka!"
Cez trenutek pa se je spet po gnala med krave.
Tine je stal zgoraj ob robu gmajne in se oziral preko nje.
Kaj vse se je zgodilo od tedaj, ko je tu pasel črnko!
Kaj vse od tedaj, ko je našel tam spodaj ob cesti Doro in se odpeljal z njo!
Ko se je vrnil, je srečal na pragu Gabovko. Mrzlo ga je spreletelo, kakor bi srečal pošast.	•
"Klanjam se, gospod profe-sor!"
Tine bi jo bil najrajši udaril v obraz.
Marta se je bolno nasmehnila.
Stopil je k nji: «
"Je hudo?"
"Ni, Tine."
Toda Marta je vsa drhtela.
Sedel je k nji.
Marta je poiskala njegovo roko in jo/pritisnila k očem. Tine je začutil, da so solzne.
"Kaj ti je, Marta?"
"Nič ni, Tine!"
Cez čas pa je spet kanila solza na njegovo roko.
"Marta?"
Marta pa ga je potegnila k sebi.
"Tine, nikoli več ne bom storila tega."
"Je bilo zelo hudo?"
"To je nekaj ostudnega, nečloveškega."
"Uboga moja Marta!"
Marta se je tesno pri vila k njemu, da je čutil utrip njenega srca. Cez čas pa je približala svoj obraz k njegovemu, da je videl tik pred svojimi očmi njene velike sinje, z bolestjo in ljubeznijo napolnjene oči.
"Tine, povej mi, ali me imaš rad?"
Tine jo je pobožal po laseh.
O, kako je vendar lepa in čista iu vsa njegova! Kaj hoče vendar drugega? Kam še venomer hrepeni? Saj ima Marto in Martico in, če hoče, ves dom, vse obljče, žage in stroje, vrtove, njive in sadovnjak! Samo besedo mu je treba izreči! Kam še venomer sega v daljo, ko ima vendar vse najlepše tik sebe?
"Povej, Tine!"
V Tinetu je zapelo. Objel jo je in poljubil.
(Dalje prihodnjič)
# FERDO GODINA:
m
BELE TULPIKE
ROMAN
(Roman je bil spisan lela 1941)
(Nadaljevanje)
Zdaj je ni več. Sneg pada nanjo in poji zemljo, ki še ni zamrznila.
Oblačil sem se, toplo perilo me je grelo. V temi sem se oblekel in si ogrnil plašč. Prižgal sem petrolejko. Svetloba se je sipala skozi okno v temno jutro. Padajoči kosmi so se svetlikali mimo okna kakor suho srebro. Stegnil sem roko. Zemlja je bila bela. Senca iz svetlega okna se je risala na snegu.
Rahela! Svet se spreminja, zima prihaja, za zimo bo prišla pomlad. Toda midva bova vedno eno. Eno samo, nerazdružlji-vo telo, dokler bo božja volja. Rahela, moja si, bolj kakor si bila kdaj koli.
Nič zarje ni na nebu. V hlevu brli lučka. Ura v zvoniku bije.
Po maši sem sedel v kuhinji
pri zajtrku. Marica je hodila v velikih čevljih okrog štedilnika, prestavljala je lonce, čez katere je škropila vrela voda. Ogenj v štedilniku je enakomerno brbljal.
Na gumnu sta zvlekla Grafič in hlapec sani izpod zastrešja. Obrnila sta jih narobe. Sneg je ponehal. Oblaki se svetijo, kakor da bi hotelo prodreti sonce skozi nje. Od streh kaplja. S strmega zvonika se je že spustil sneg in padel pred cerkvena vrata.
Čez dvorišče je šel človek v ponošenem plašču, ki mu je segal do kolen. Okrog vratu je bila suknja obrobljena s kosmato kožo, ki je bila že oguljena in od moljev razjedena. Po klobuku sem ga takoj dal h grofov-skem ljudem. Ti še nosijo pre-perele lovske klobuke s perjem za trakom.
Šel je negotovo proti gumnu, kjer je Grafič zabijal s kehnico, hlapec pa je držal drog. Delala sta, ne da bi kateri od njiju pogledal človeka, ki je prišel na gumno in gledal na udarjeno mesto. Najbrže je neznanec govoril, kajti Grafič je dvignil glavo in ga neprijazno zrl kot vsakogar, ki je prišel na farovž. Z glavo je namignil proti vratom, nato se je sklonil spet nad delo.
Neznanec je šel po slabi poti čez dvorišče. K meni gre! Vedel sem, ker bi drugače opravil pri Grafiču. Počakal sem v kuhinji. Potrkal je in vstopil.
Bil je suh človek, visok, upognjen in mesta na njegovem kožuhu, ki so ga raz jedli molji, so se razločno videla. Pozdravil me
je.
"Gospod Vendel so poslali pismo," je dejal in mi pomolil že pripravljeno pismo.
"Gospod Vendel?" Vstal sem. Ponudil sem človeku stol. Ni maral sesti. Napol raztrgano kuverto in pismo sem držal v rokah. Vendel mi je pisal, naj takoj, če še nisem, zaprosim za mesto v Turnišču. On me bo pri grofici predlagal. In kakor je slišal — piše ^ Vendel — tudi škof nima ničesar proti meni. "Vendar so minute štete, zato pohitite." Tako je končal pi-
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po mučni bolezni zatisnila svoje mile oči naša nadvse ljubljena mama, stara mama in sestra
1887
ROSE SINTie
rojena PEČJAK
Blagopokojnica je previdena s sv. zakramenti za umirajoče izdihnila svojo blago dušo dne 23. marca 1950. Pogreb se je vršil dne 27. marca iz Grdinok vega pogrebnega zavoda in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Pavla na E. 40 St., smo njeno truplo položili k večnemu počitku v naročju materi zemlji na pokopališču Calvary.
Pokojnica je bila doma iz Vinkovega vrha pri Žužemberku, odkoder je prišla v Ameriko leta 1907. Bila je članica društva St. Clair Grove št. 98 WC in društva Concordians (Složne sestre) št. 185 SNPJ, društva Srca Marije, S2Z in Oltarnega društva fare sv. Vida.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti blagopokojnice, kar nam je bilo v veliko tolažbo in dokaz, da ste pokojno ljubili in spoštovali.
Leija hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njene duše.
Dalje najlepša hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu; vsem, ki so prišli pokojnico pokropit, ko je ležala na mrtvaškemu odru, kakor tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče. Hvala lepa tudi pogrebcem, ki so nosili njeno krsto.
Iskrena hvala tudi častitljivi duhovščini za obiske v času njene bolezni, kakor tudi za opravljene cerkvene obrede in za spremstvo iz pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla ter nato na pokopališče, kakor tudi za darovane molitve.
Hvala lepa pogrebnemu zavodu Anton Grdina in sinovi za vso poslugo v dneh naše britkosti, kakor tudi za tako lepo urejen pogrebni sprevod.
Našo najiskrenejšo zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nam stali zvesto ob strani v dneh bolezni blage mamice, kakor tudi vsem, ki so nam nudili pomoč in tolažbo na en ali drugi način v dneh smrti.
Preljubljena in nikdar pozabljena mama, stara mama in sestra! Prestala si trnjevo pot tega življenja. Tako skrbno si delala za svojo družino, ki Te je neizmerno ljubila, a prišla je kruta smrt in Ti pretrgala nit življenja ravno tedaj, ko bi Ti moglo zasijati lepše življenje ob strani Tvojih otrok. Nič več ni čuti Tvojega milega glasu in zaman Te iščejo naše oči, toda tolaži nas zavest, da se raduješ tam gori nad zvezdami, kjer si se sestala s svojim življenjskim drugom-našim dragim očetom, in kamor pridemo enkrat za Vama, da se skupno združimo na vekomaj!
ŽALUJOČI OSTALI:
ROSE SCHEID, MARTIN, MRS. ANGELA JASINSKI,
FRANK in ANTHONY, otroci 11 vnukov
JOHN PEČJAK, brat v Greensboro, Pa.
redovnica MARY NOTBURGA, sestra v stari domovini
Cleveland, Ohio, dne 19. aprila 1950
GIVE	
10 CONQUtR	
CANCER	
AMERICAN f	
CANCER J	
SOCIETY X	
	
smo. Človek je stal pri vratih in se oziral po kuhinji.
"Pojdite z menoj." Šla sva v mojo sobo.
Sedel sem za mizo, da bi Ven-dlu pisal. Kaj bi mu naj pisal? Če dobim faro v Turnišču, potem bom za vedno ločen od Ra-hele. Večno računati s tem, kdaj bo vreme lepo, vedno imeti v mislih uro, kdaj me zajame noč. Ne! V Lendavo moram priti nazaj, pa čeprav bom kaplan do smrti. Pri njej moram biti in čutiti dih dvojih življenj. Ne smem misliti na to, da ne bi videl vsak dan nje in svojega ptroka.
Pišem kratko. Pero pušča za seboj črno sled. črke so močne, ipokoncu postavljene! "V Turnišču ne morem ostati. Žal ne morem. Vendar me pa neizmerno veseli Vaša prijaznost."
Zaprl sem pismo in ga oddal človeku, kakor da bi se mudilo.
"Pijte in. potem na pot!"
Moje sreče mi ne sme nihče ukrasti. Vse življenje sem jo iskal. Če bi bil sedaj brez Ra-hele, kaj mi je še potem na svetu iskati. Bogastva? Ah, moj Bog!
Nekaj se dogaja v škofiji in v gradu zaradi naše fare, ki je bila beltinski patronat. Po tem je dišalo Vendlovo pismo. Toda, kaj bi se moglo zgoditi v kratkem času, kakor je videl Vendel naprej, si nisem mogel misliti. Tudi Grafič ni slutil, kajti delal je nemoteno s hlapcem v farovžu. Prav zato je moralo biti nekaj nenavadnega, ker Grafič ni ničesar vedel, škof bi ga bil vendar obvestil.
Sedel sem pri topli peči in molil brevir. Bilo je nekaj dni po Vendlovem pismu. Sneg je v krpah pokrival polja. Ogenj v peči je brbljal, nebo je bilo oblačno. V polmraku sem iz bre-virja lovil besede, ki sem jih znal skoraj na pamet.
Nemiren sem bil vse dni. Prišel bo gotovo čas, ko se bom vrnil v Lendavo.
Svetloba iz peči je trepetala na podu. V tistih časih nisem mislil na srečo svoje matere. Samo na Rahelo in sebe sem mislil. Žrtvovati Rahelo ne bi
mogel za ves svet, a kaj bi jo za turniško faro.
Odložil sem brevir. Naslonil sem se na peč in strmel skozi okno. Mračen zimski popoldan me je zajel in otopel sem v mislih. Sem s polja je prodrl od časa do časa strel. Grafič je bil na lovu. S ceste se zasliši avto. Motor onemoglo brni in se bori z blatom. Brni, brni, joče in se bliža. Pred farovžom se ustavi. Moje okno je gledalo na polje, zato nisem mogel videti na cesto. V glavo mi je šinila misel, kaj če je prišla vest, ki bo spremenila razmere na farovžu. Slišal sem korake po dvorišču. Hodilo je več ljudi. Spodaj pred kuhinjo so se mešali glasovi, nato sem slišal korake po stopnicah. Hotel sem vstati, toda že je nekdo potrkal. Rdeč v obraz in nasmejan se prikaže na vratih Krampač, za njim Rahela in zadnja Berta. V velikem začudenju nisem mogel skoraj vstati.
"Vidite, kako se mu godi!" je govoril v smehu Janči. Rahela je žarela. Vrste belih zob so se ji bleščale. Iskala je s pogledom v meni oni mir, katerega mi je želela.
"Popravil si se, Arpad," je hitela. Janči je stal zadaj in se smejal.
Bil sem vznemirjen, da dolgo nisem prišel k sebi. Preveč nenadoma je, prišlo to. Postavljal sem stole k mizi. Odprl sem omaro, da bi jim postregel s čajem. Vsi trije so me opazovali in pridrževali smeh.
"Pa kaj vam je?" sem vprašal in pogledal Jančija.
"Daj, daj, postrezi nam!" je prasnil v širok smeh. Rahela ga je ljubko prijela za roko in z malo šobo dejala: "Ne!"
Potem je stopila k meni in me prijela za ramo. "Gospod je poreden. že med potjo je rekel, da te bomo presenetili."
"Nismo te še nikoli obiskali,'ir«* je Janči smejal. Stopil je k oknu in pogledal čez polje. "Prišli smo po tebe. Gremo v
PRODA SE HIŠA
za eno družino. 5 sob—na Larch-mont Rd. 5 let stara, avtomatična plinska gorkota, kombinacij ska okna in garaža za 2 avta. Bo prazna 1. maja in se lahko vselite takoj vanjo. Za podrobnosti pokličite MU 1-9614
NOVOPOROČENCA
iščeta stanovanje s 3 ali 4 sobami. Sta oba zaposlena ter mirna in zanesljiva. Ako ima kdo za oddati stanovanje, je prošen, da pokliče
EN 1-2065
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicoit 1-0583
Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
Če vam 'Enakopravnost' ugaja, naročite jo za poskusnjo vašemu prijatelju In znancu. Če Imate kaka priporočila za Izboljšavo čtl-va, sporočite ga In skušalo se ga bo upoštevati.
ENAKOPRAVNOST 6231 S+. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
Bistrico, ne smemo se tu muditi."
"Tudi tvojo mater bomo obiskali," je hitela Berta in stopila k meni.
Mene je spreletelo. Kri mi je šinila v lice. Rahela je to takoj opazila. Lahno je zganila z obrvmi in me gledala. Smeh ji je izginil z obraza in v hipu ni bilo na njej več sence veselja.
"Ne, Berta, ne morem z vami," sem dejal spremenjeno. "Ne utegnem," sem takoj nato popravil.
Janči in Berta sta zaslutila, česar sem se bal. Rahela me je pa samo gledala.
Janči se je obrnil od okna, kot bi se nečesa spomnil. "Midva z Berto morava čimprej nazaj v Lendavo. Mudi se nama zaradi otrok. Rahela pa naj ostane pri tebi, dokler se midva ne bova vrnila."
"Prav, Rahela?" sem jo iztrgal iz neprijetnega vzdušja, ki je v hipu zavladalo.
"Prav," je dejala suho.
Stal sem še na vrhu stopnic, ko sta Berta in Janči odhajala. Janči se je obrnil in se nasmehnil. Vendar je bilo za tem smehom tisto trdo, žalostno občutje, ki nas je vse spremljalo že od početka mojega poznanstva z Rahelo.
(Dalje prihodnjič)
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družim zaradi važnih vesti in vedno ah tmlnih člankov! širite "Enako pravnost!"
Proda se FRUIT MARKET
Ima C-2 licenco, fino opremo in veliko zalogo blaga. Tudi truck 1948. Nahaja se na dobrem prostoru, kjer ni nobenega tekmovanja, ker je samo ta trgovina v tej okolici. Vse drugo se poizve na 6603 ST. CLAIR AVE.,
EX 1-1494 FRANK MACK. Broker
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 1-3028
SOUND SYSTEM
INDOOR — OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoti 1-3113
Kongresnik Grosser za ponovno izvolitev
robert crgsseb
Robert Grosser, ki zastopa 21. kongresni distrikt že ti"' setletja, je kandidat za no izvolitev pri primarnih litvah dne 2. maja. Grosser ^ demokrat in skozi vsa 1® ® kongresu je delal zvesto in ^ umorno za korist delavcev majhnih trgovcev nje distrikta.
1 • io bilB
Vsaka predloga, ki 3
prednešena pred zbornico, imela značaj koristi za p, ente, je dobila podporo grešnika Crosserja. Pod ves vodstvom Crosserja se dolgi bitki končno uzakoni " deralno zavarovanje bancD vlog.
Ne glede na to, da je raznih važnih odborov, je . ser lansko leto podvzel ..j no delo, da se osebno o javnih zdravstvenih P^° mih v drugih deželah in ta odšel v Evropo, da bi tamkajšnje razmere in ^ j najboljši sistem v tem oziru nas.
Prebivalci 21. kongresu®^^ distrikta bodo imeli dobro stopstvo tudi v bodoče, ponovno imenujejo	-
Crosserja za kandidata marnih volitvah 2. maja-
I^tT^PRODAJ
100 čevljev spredaj,
globoka. 7 Hills Rockside KO-
Pokličite , « g
AUGUST F I L 1 5600 DUNHAM BP" Maple Heights, O-Montrose 2824 B
ODRASLA DRUŽIN^
IŠČE STANOVANJE S 5 SO DOBRI PLAČNIKI-Kdor ima za oddati naj P" HE 1-5311
___
ŽENSKA SREDNJIH
dobi stanovanje in kaj plače za oskrbo	n
ce, ko mati dela. Katero sporoči ime in naslov na tega lista.
HE 1-5311
2ELIM0 DOBITI
;
čE IMATE NAPKOD^ '
HIŠO ZA 1 ALI 2
Dokličite
IV 1-7646
R E A L T o
PERUTNINA
17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS
V zalogi imamo vedno mlade piščance in vseh vrst Se priporočamo za svatbe, bankete in razne druge P''' Pridite in si izberite.
ANDY HOČEVAR in SINOVI ^
TEL. v trgovini: Montrose 2369—na domu: Montrose 13° .
DOBRA NOVICA IZ JUGOSLAVIJE
sp"'
Vsem našim mnogim prijateljem tem R®* , -in«' ročamo, da smo pretekli teden dobili okrog \tr riških potnih listov za potovanje v Jugoslavijo lijo. Nekateri potniki bodo potovali z letalom,
teri bodo šli s ladjo, in nekateri bodo s seboj ^, tudi svoje avte. To je v resnici razveseljiva noV< |j
Če ste vi eden izmed onih, ki bi radi staro domovino letošnje leto, pridite v dotiko * yr takoj, imamo še nekaj kabin na razpolago nje v avgustu.
Za podatke o potovanju v Evropo ter slovanske vize, se obrnite na dobro poznan«#* Marian Mihaljevich.
Mihaljevich Bros. Travel Burea^
6424 ST. CLAIR AVE.