m PRIMORSKI DNEVNIK glasilo osvobodilne fronte za slovensko primorje UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokop si se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 20 lir, finančni jn pravni 35 lir, osmrtnice 30 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 172, četrtletna 510, polletna 1000, celoletna 1980 lir; Cona B: 120, 350, 700, 138C jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016. »■12-11 [ ~ Cena 8 lir » 5 jugolir » 2.50 din TRST nedelja, 1. junija 1947 Poštnina plačana y gotovini o, rnft Sp^dlzione in abbon. postale otev. OUO Razkrinkana dvojna igra Natvla Nagy se je udeleževal zarotniških sej in rovaril Proti republiki - Dinnyes novi ministrski predsednik čoetiriii a '3'tem se je zadnje dni tonalu polit:žru škandal, ki nima dovini piimera v strankarski zgodovini’ u8!1'01' tudi v P°l*tični zgo-tvjj altega naroda. Danes že e»o!tl!dn* Preiot’loUdi Prt)PadIa. Toda to je ni n‘ iskala4 ”e bi ,tak°J P° Prvi voj-^4'nsk zavezn'kov potom svojih Ansllji 0 Povezanih magnatov v Italiji, v88.01' tpr posebno *udi pršiti °Ma v nemški voz in z AngHji je leta 1938 mad-nasedel lord HotK(L'Pr°Pa?andi bjo v,adanje 8v°io r2er' Ital’io Pa je zvabila na 4il» vi„an 8 tem. da ji je ponu- v donavskem ba- 1^. vojne ■V Udobju zadnje svetovne ^logo ^oMadŽarska igrala dvojno 'ali lo 'ali 1,0 tia --sxx otopili aavr,.e?^k° stran, se borila pro- - demro"" ?e po eni strani de-Ane];- atldno in pridobila ce-'akoj Proti Češkoslovaški, je to ;oj — t-teskoslovask:, je tia n -m stoP'Ia zopet odloč- JnSki^ik°M in zlasti proti Sov-"adalirn.62' *n doživela s tem svoj To J ‘k poraz. v?diiaP°ldiko na Madžarskem 9;ia, 0Pred\'sem njena aristokra-tiiaBnOSno niehi veleposestm-b0 Vsakdo bi si mislil, vati0 ;}' Cjaa Politika, ki je opeto-^.““vedla svoj narod do pro-vselej °d 'bjtegovega ljudetva za ^Žicr ranjena- ^ se bodo N® za„^le proti njej in dale (dl, k: l'an^e edinole onjm stran-Prot,S° vse'eJ takšni poli-bšilj tu(jVrie *n k’ 80 Madžarsko Jtzii, 1 Po zadnjem vojnem po-i ^eni t8tranke so bile na levici. 1 ku ko se je madžarska ®adbsn,, 1U|dila Pri sovjetskih za-džar k °b'as''ebi da doseže za t„°. večje ugodnosti, U, 'sta ko ki 1® bila Sovjetska zveza v■ v?6 Msdžarski narod re-je -j *e8°b in še večjega po- * za* vladni prelsednik de- *ku„. oto m-"*,' s-*!- ,x_._ ki snam ^najbolj ,.Ak, Pfoti istim političnim M ljudsk:rn množicam, zaslužile njegovo v'k ^»n^s 8vet govori da pre- "dsdžarska lil ** Svo”-aa5!arska eno največ jih vdl)ji vJe z,sodovl'ie. al' vsaj po je nr°|n*’ 'ma prav. Ta kriza, ^Stia ;n*S nepričakovano, je zelo ?°®ledic„ d^S'0® imeti dalekosežne de povzročil prav h dlaljh Kov3®®, tajnik stran- zarP?SeStnikov- ki i>e po are-J,1" 0b’:adi de'°vanja proti Ijud-!k v svojem zasliša- sodiščem težko obreme-N^dbe ,Sa Ptodsednika. Iz te iz-Nvai ,akdi, da se je Nagy ude-t!*?r"l n Jn'b se-^ z 'jodtnl, ki so ' Sm,, o" sedanjemu demokra- pa jo bil od svojih somišljenikov obveščen o razkritju zadnjih dogodkov in da je zaradi tega ostal v Švici ter tam podal ostavko. Politične stranke so nenadoma zavzele svoje stališče k novo nastalemu položaju. Predvsem zahtevajo sklicanje parlamenta. Komunisti in socialisti so se znašli na eni liniji, izdali so proglas, v katerem dolžijo Nagyja in njegove sodelavce iz stranke malih posestnikov zarote proti demokratičnemu ustroju države, izjavljajo, da bodo ohranili koalicijo, da je treba krizo čim prej rešiti in izvesti vladne ukrepe, ki stremijo za izboljšanjem življenjskih pogojev delavskih množic in ki se morajo izvesti v okviru triletke. V zadregi se je znašla stranka malih kmetov, ker se zaveda, da bo v bodioči politični borbi mnogo zgutfla, ako se ne bo celo razcepila. Za vso afero se živo zanima tudi inozemstvo, zlasti anglosaški svet, kj je enoglasno mnenja, da se bodo spričo tega okrepili obe stranki levice na račun stranke malih posestnikov. Na posebni seji in pod predsedstvom Rakossija, kot predsednikovega namestnika je ministrski svet vzel Nagyjevo demisijo na znanje ter podal demisijo celotnega ministrstva. Sestala se je tudi že politična parlamentarna komisija, ki bo predsedniku republike Tildiju predlagala verjetno za predsednika vlade Dinnyesa, dosedanjega ministra za. narodno obrambo in člana stranke malih kmetov. V ostalem se v bodoči vladi ne predvidevajo velike spremembe, edino dosedanji zunanji minister Gyong-yossi bo zamenjan z dosedanjim madžarskim poslanikom v Rimu Kerteszom. Diur.yes je pristaš levega krila stranke malih kmetov in je v nedavnem govoru nastopil za podržavljenje bank in industrij, vsled česar uživa tudi zaupanje le- vice. Tako se je Nagy s tem, da je ušel v inozemstvo, sam obsodil, priznal svojo krivdo in sam razkrinkal svojo dvolično vlogo. Po zadnjih vesteh, ki smo jih prejeli je madžarska vlada že sestavljena, in sicer takole: Predsedstvo vlade in narodno obrambo je prevzel Dinnyes (stranke malih posestnikov), podpredsednika vlade Ra-kosi in Szakasitz (oba komunista) ter zunanje ministrstvo Lyff (stranke malih posestnikov) ter drugi. Madžarski mladinci na mladinski progi Zenica, 31. — Brigada madžarskih mladincev je prispela na mladinsko progo in je bila dodeljena IV. sektorju dela. Šteje 220 mladincev obojega spola, med katerimi so nekateri pripadniki slovanske manjšine na Madžarskem. De Sasperi gre v avanturo Nova vlada bo danes prisegla - Ogorčenje demokratičnih množic proti desničarski smeri nove italijanske vlade Iti. ležimu na Madžarskem, J? je ta režim odstraniti in J'A Pc,r>agal celo določe- 8|)i "čno obremenjenim lju-Ho P°beg v inozemstvo. v'I'ist;sJV,a8yiev naslednik tekom »k 'z&n,6 ,8cj® prebral Kovacze-vJen!l, ded' J® ministrski svet v n mora Nagy takoj °movino. Zdi se. da se že odpravil na pot, da Italijanska vladna kriza je po dolgotrajnih in senzacij polnih pogajanjih končno rešena. Vlado je sestavil zopet De Gasperi in sicer iz demokristjanov ter neodvisnih strokovnjakov, ki naj bi bili liberalno usmerjeni. Predsedstvo vlade je prevzel De Gasperi, ostali demokr stjani pa so prevzeli naslednja ministrstva: Scelba notranje, Cingolani narodno obrambo, Segm poljedelstvo in gozdove, Cor-bellini promet, Merlin pošte in br-zojav, Togni industrijo in trgovino, Fanfani ministrstvo dela in Cappa ministrstvo za trgovinsko mornarico. Neodvisni strokovnjaki pa so zavzeli sledeče položaje: Storža zunanje ministrstvo, Grassi pravosodje, Einaudi proračun in Mer-zagora zunanjo trgovino. Ministra za finance in državni zaklad, ki pri-, padata prav tako demokristjanom, še nista imenovana. Demokristjani se za gornjo rešitev izgovarjajo na ta način, da niso mogli izvesti vlade široke koalicije, vlade demokristjanov z desnico da niso hoteli sestaviti in zaradi tega da jim ni preostajalo nič drugega kakor sestava vlade enotnosti demokristjanov, podpirane z neodvisnimi strokovnjaki. Kakor smo že te dni predvidevali, bo ta rešitev rodila v Italiji težke posledice. Notranji položaj v državi, notranja varnost, zaupanje žirokih ljudskih množic v vlado se bodo gotovo poslabšale. Komunisti zavračajo odločno sedanji način rešitve vladne krize zatrjujoč, da predstavlja sedanja vlada ozko in sektaško rešitev, medtem ko je bila ravno v trenutku sedanjih mednarodnih dogodkov nujno potrebna največja enotnost vseh republikanskih in demokratičnih sil v državi. Komunistična stranka napoveduje povsod zborovanja ter poziva prebivalstvo, naj javno izreče svojo nezadovoljstvo s sedanjo rešitvijo vladne krize. Socialisti so potom Nennija De Gasperiju odgovorili, da od soc a-listov njegova vlada ne more pričakovati nobene podpore, da je bilo nepotrebno razbiti republikansko večino, ki je izšla iz voliteV 2. junija preteklega leta. Ako je že bilo potrebno zateči se k vladi predsedniškega tipa, potem je imela takšno vlado sestaviti oseba, ki ne pripada nobeni stranki in ki bi se obvezala izvesti volitve oktobra meseca. Nenni je De Gasperiju še po- vedal, da je imel raje odkloniti nalog za sestavo vlade v korist katerega koli člana demokr.stjanske stranke, oziroma v korist osebe, ki ne pripada nobeni stranki, ki bi pa bila pripravljena voditi državo v skladu z ljudsko voljo. Ostro stališče protj sedanji vladi je zavzelo tudi časop sje: socialistični «Avanti» odkrito izjavlja, da morajo sedanjo vlado zrušiti, da je De Gasperi vsilil državi in ljudstvu vlado manjšine, ki ne bo imela pri narodu zaupanja ter spravlja v nevarnost notranji red in stalnost valute. Komun'stični «Unita» izvaja, da predstavlja De Gasperijev manever vlado, ki je sovražna delavskemu razredu, in da je imel pri sestavljanju vlade samo ta namen, izločiti iz nje stranke, ki predstavljajo pretežno večino delavskih množic v državi in v parlamentu. «Unita» označuje De Gasperijevo prakso kot nekakšno obliko državnega udara. Celo časopis «Momen-to» priznava, da je De Gasperi na- stopil napačno pot, ko se je podal na desnico. Tudi iz gole parlamentarne tehnike predstavlja sedanja rešitev vlade pričetek ostrih parlamentarnih borb. Italijanska zbornica sestoji iz 555 poslancev, tako da je potrebno 278 glasov za absolutno večino. Ako bodo glasovali za vlado enotno vsi poslanci demokristjanov, liberalcev, republikancev in demo-laburistov, bo vlada razpolagala šele z 272 gilasovi. Tudi če bo tu pa tam solidarna z vlado ostala skrajna desnica kvalunkvistov, monarhistov itd., bo vseeno težko ali sko-ro nemogoče vladati proti takšnemu discipliniranemu bloku, kakor ga bodo predstavljali komunisti, socialisti, Saragatovci in akcioni-sti, ki bodo imeli 260 glasov. Vsekakor se bo moral De Gasperi zatekati vselej do kompromisov z raznimi strankami fn strančicami, kar bo zelo otežkočilo položaj in ugled njegove vlade proti trdni in borbeni opoziciji. General Danima vTrstu Imenovon je za komandanta 5000 vojakov FLRJ na STO-ju Včeraj dopoldan se je pripeljal v Trst jugoslovanski generalmajor Banjina Anton, komandant bodočih 5000 jugoslovanskih vojakov na STO-ju. Povabil ga je ameriški general Moore, sedaj komandant 88. divizije, ki bo ostal na STO-ju kot komandant ameriških vojakov. V dn.\:bi z generalmajorjem je bil polkovnik Benčič, sedanji komandant jugoslovanskega odreda v coni A in še trije jugoslovanski oficirji. Ameriški general Moore ga je počakal na Opčinah, kamor je generalmajor prispel s svojim spremstvom okoli 10 ure. Na kraju sprejema ga je čakala postrojena častna četa, godba pa je zaigrala jugoslovansko in ameriško himno. Z Opčin so se odpeljali v Devig., kjer so čakale visokega gosta postrojem tri tankovske čete. Nato so šli v Miramar, kjer so obedovali. Po obedu je ameriški general povabil svojega gosta na ameriško križarko «Juneaur>, ki mu jo je razkazal. Po ogledu križarke so odšli skujmo v kino «Nazionale», kjer so gledali nek ameriški vojaški film. Pon končani kinopredsta- vi se je jugoslovanski general vrnil v cono B. Obisk ni bil uraden. Oba generala sta se sestala, zato da sta se spoznala, ker bosta na bodočem STO-ju sodelovala kot komandanta svojih vojaških edinic. Generalmajor Banjina Anton se sedaj nahaja v coni B, kjer organizira in pripravlja svoje edinice, ki bodo jrrišle po ratifikaciji mirovne pogodbe na STO. V jugoslovanskih vojaških krogih uživa generalmajor Banjina velik ugled kot vojaški strokovnjak in vojak. General je postal v narodnoosvobodilni borbi. V borbi za osvoboditev Trsta je sodeloval kot komandant divizije. Mučili, mrcvarili, streljali, klali in požigali so nas... Dne 15. novembra 1942. so italijanski vojaki v Vojni vasi po nalogu ser-gente-ja De Machi ustrelili tri pripadnike OF, Cimermana Janka, Šetino Alojza in Čezdirc Žana. Letalski dogovor med FLRJ in ČSR Praga, 31. (AFP) — Na podlagi dogovora med CSR in Jugoslavijo bodo češkoslovaške zračne družbe upravljale proge Praga-Beograd-Sofija ;n Praga-Bratislava-Zagreb, jugoslovanske družbe pa bodo otvo-rile proge Beograd-Praga-Varšava in Zagreb-Bratislava-Praga. Mednarodni kongres novinarjev Praga, 31. — V Pragi se bo 3. junija začel mednarodni kongres novinarjev. Udeležili se ga bodo novinarji iz 31 držav, ki predstavljajo 200.000 novinarjev vsega sveta. Spletke v ZOA za ločeni mir z Nemčijo in Japonsko Tokio, 31. — Socialist Katayama je končno sestavil novo vlado. Liberalna stranka je ostala v opoziciji. V avgustu bo v Avstraliji konferenca dominionov, na kateri bodo preučili mirovno pogodbo z Japonsko. Čeprav so ZDA podpisale izjavo Združenih narodov, s katero se vsi zavezniki obvezujejo, da ne bodo sklenili ločenega miru s katero kol’ sovražno državo, podpirajo važni politični krogi predlog bivšega predsednika Hooverja za ločeni mir z Nemčijo in Japonsko. «New York Times* poroča, da se je zunanji minister Marshall privatno razgovarjal o teh predlogih z voditelji kongresa. AM el Krimove izjave Jeruzalem, 31. AFP) — Arabski list ((Jeruzalem* objavlja izjave, ki jih Je Abd el Krim podal v Egiptu. Dejal je: Ni res, da Franc Ja od mene zahteva, naj se ne pečam s politiko. Edini pogoj, ki so m: ga stavili, je, da ne smem zapustiti francoskga ozemlja. Nisem torej svoboden in dokler ne bom svoboden, se ne bom pečal s politiko \ | .......IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIlil IIIMIIIIIIIMIlilllllllllllllllll IM! IIHIMIIHIlilMIIIllll1lllllll!illll|l*l|i IIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIII »OJNI ZLOČINCI IN IZDAJALCI V ITALIJI Jjskovna konferenca predstavnika FLRJ v R v. h2ePfav -Ji gj-J50 2avczniške oblasti v t> ziiarcUc'Jp ta«*tve “ahi .^^jkševič Ulja in kLlub i. Ja^° v taborišču Eboli, '°vaij vsi tj zločinci od- tfo1 ^!hn°nlncev Javile. da Ol- Mi11816"14 Inn' Lj° ^ kLihK^a,'aJd JCJ temu OiCaZ Eboli ja v Nemčijo. lLtaii v M;bajla, ki so ga v Bimu. * 'z v<,ZtlklJu{ek lahko napra- il> da2Vcga? v9ja*b-. arn^riške in ang le- ^ltllle'sLCulastl v n:so *lw'i ^taoi(J . obvez Bled" isha-tv. 'bcev n ® Izročitve vojnih (IrJ bo 'škrbino so dokazale ev in pti 1 eševunju teh ik i(heri . jlm omogočile beg. 'tVf,plasti’ L? s° zavezniške voja-bou i te JnviIe- da ne morejo W^Jo s n,'l'oge, kor da razdal bgji prcmajhnimi s.lami», C,*ltl nlŠ4e pa v ^"{.avcate zapreke za are li^b'h ;Z''°č:tev izdajalcev so pripravile <^nctv. in angleško vojaške , m$o -i , - - - - “št., s da J danes napravilo Ha v b0103*31® P;'i r®-"vn° nasprotno. Pre-na vse načine to re- so patriacijo. Dovolilo in podpirale so klevetniško propagando proti FLRJ; potom organizacij v taboriščih so radikalno preprečevale vsak poizkus, da bi b.Ji prebivalci taborišč na objektiven način informirani o realnem položaju v Jugoslaviji. Niso dovolile našemu tisku vstopu v taborišča. Nekateri funkcionarji so osebno skrbeli zg preprečitev povratka našim državljanom v domovino in k njihovim rodbinam. Vojaške oblasti organizirajo, vzdržujejo in finansirajo tako imenovano ((taboriščno policijo*, ki je sestavljena v bistvu iz zločincev in hitler-Janskih agentov. Podpirajo tako imenovane taboriščne odbore, na čelu katerih se redno nahajajo vojni zločinci, često priznani kot taki tudi od angleške in ameriške vlade in jim pomagajo, da storijo vse, kar rfiorejo za preprečitev repatriacije. Ameriške in britanske vojne oblasti ne spoštujejo in ne izvršujejo sklepov Združenih narodov v zvezi z vsemi naveden mi vprašanji. Ne dovoljujejo našim funkcionarjem obiskovati taborišč v svrho pospešitve repatriacije In aretiranja vojnih zločincev. Razen tega mirno opazujejo, ko se :imu pred njihovim: očmi dogajajo zverinski umori naših funkcionarjev pooblaščenih za izvajanje repatriacije, medtem ko na isti način motrijo in podpirajo terorizem in umore tistih elementov v taborišču, ki izražajo željo za povrnitev na svoje domove. Moralo bi biti končno že enkrat jasno ameriškim in angleškim vojaškim oblastem, da Je samo potom aretacij in sistematičnega izročanja izdajalcev, kolaboracionistov in vojnih zločincev. možno odpreti široke možnosti izvršitve repatriacije, za katero so ameriški in angleški državniki že tolikokrat hinavsko izjavili, da se mora izvršiti. Jasno je, da je takšen položaj v protislovju s temeljnimi načeli pravičnosti in človečnosti, v protislovju s sklepi OZN, kar pomeni sabotažo mednarodnega sodelovanja in prijateljstva med narodi, ki imajo za cilj obdržanje m krepitev miru. Miru, za katerim je FLRJ ved io težila ter to dokazala z brezštevilnimi žrtvami med vojno in po vojni v svojih naporih za boljšo in srečnejšo bodočnost svojih lastnih narodov in celokupnega človeštva (Konec) Odvažanje strojev in naprav iz Pulja se nadaljuje Nov protest Jugoslovanske vojne uprave pri ZV D * Demonstracije v Pulju zaradi pomanjkanja živil Opatija, 31. (Tanjug) — Kljub ponovnim protestom jugoslovanske vojne uprave v področju B se nadaljuje odvažanje strojev, naprav, tovarn in drugega materiala iz onega področja Primorske, ki bo prišlo pod Jugoslavijo. To odvažanje se je pričelo v aprilu in to kljub devinskemu sporazumu. Kakor je znano, določa devinski sporazum., da bosta zaupni ucravi na področju A in B skušali zajamčiti gospodarsko življenje obeh področij in prepovedali odvažanje tamkajšnjih naprav za proizvodnjo. Ker pa se iz Pulja nadaljuje edvažanje strojev, je jugoslovanska vojna uprava za področje B poslala te dni nov protest zavezniški vojaški upravi zaradi odstranitve naprav tovarne cementa ’n tobačne tovarne iz Pulja. V protestu se zahteva od ZVU, naj prepreči to odstranitev. Razen tega je predsednik delegacije jugoslovanske vojne uprave pri mešani gospodarski komisiji, podpolkovnik Mirko Lenac poslal tajništvu mešane gospodarske komisije v Trstu protestno pismo zaradi uničenja nekega gozda v bližini Pulja po anglo-ameriških vojakih. Tretji protest je poslal koordinacijski odbor jugoslovansko vojne uprave v Trstu zaradi odvažanja naprav in drugega materiala s področja v goriškem okraju. V Pulju se prehrambeni položaj vedno slabša, ZVU pa se ne briga, da bi temu odpomogla. Zadnje dni je veliko število žena protestiralo pred sedežem ZVU in zahtevalo, naj oblast preide v ljudske roke. Nosile so napise: «Lačni smo, dajte nam kruha!* Med manifestacijami je policija napadla množico in jo pretepala. Žene so prisilile številne špekulante, da zaprejo trgovine. oblasti so sedaj podvzele stroge ukrepe, da bi preprečile resnejše nerede na dan, ko se bo konferenca začela. Danes je prišlo tudi v Kalkuti do spopadov, med katerimi je bilo 6 mrtvih in 46 ranjenih. Uvedli so policijsko uro. V ponedeljek konferenca Svetovne sindikalne »veze Praga, 31. (CTK) - V ponedeljek, 2. junija, se bo v Pragi začela konferenca Svetovne sindikalne zveze, ki bo trajala tri dni. Udeležili se je bodo delegati 60 držav. Število inozemskih delegatov znaša 1400. Včeraj je. prispel v Prago predsednik splošne delavske zveze v Mehiki in tajnik delavske zveze latinske Amerike Lombardo Tole-dano. Udeležil se bo kongresa svetovne sindikalne zveze. SUŽENJSTVO V KANADI Preganjanje in zapiranje stavkajočih delavcev - Protest sin-dikatov proti uporabi sužniev- VoiaSki blok zahodne poloble Ottawa, 31. (Tass) — Tisk poroča, da bo kanadska vlada v kratkem pripeljala iz Nemčije prvo skupino poljskih deklet, ki bodo delale v tekstilni industriji v pokrajini Quebec. To so sklenili zaradi ponoynih stavk tekstilnih delavcev, ki protestirajo proti nizkim mezdam. Reakcionarna vlada y Quebecu preganja stavkajoče, jih zapira in razganja s plini, toda delavci odločno branijo svoje pravice. Sindikalne organizatorje zapirajo. Sindikati ostro protestirajo proti uporabi sužnjev v Kanadi. Listi poročajo, da bo kanadski delegat, ki se bo udeležil zasedanja Svetovne sindikalne zveze y Pragi, načel to vprašanje. Večina kanadskega tiska je mnenja, da je Trumanov poizkus, da je vojaški blok med državami zahodne poloble že postal dejstvo, v kolikor se tiče Kanade. Kanada je bila namreč vključena v ameriško območje potom Sveta za skupno obrambo in se že izvaja standardizacija oboroževanja po ameriškem vzorcu. Tisk protestira proti bloku zahodne poloble, ki ovira mednarodno sodelovanje. List «Daliy Tr.bune« pravi, da Trumanova izjava jasno priznava, da je Kanada na razpolago ameriški vojski in mornarici. Kanadska vlada je napravila iz države sužnja Trumanove doktrine. O naši usodi odloča sedanja dolarska politika ameriških imperialistov, ki mislijo, da bodo lahko podjarmili ves svet. Vojni zločinci pred sodiščem v Novem sadu Beograd, 31. — V Novem sadu se Je začel proces proti 15 vojnim zločincem, med katerimi so Franjo Reit in nemški general Wagner. Vsi so obtoženi, da so izvršili številne zločine v Banatu med okupacijo. Stavke in protesti kitajskih dijakov Šanghaj, 31. — Danes je 200 dijakov dveh glavnih šanghajskih univerz začelo protestno stavko zaradi aretacije 26 dijakov. Aretirali so tudi drugih 100 dijakov. V Pekingu je akcijski odbor dijakov za borbo proti državljanski vojni in MAČEK JE IZROCU Jugoslavijo v roko fašistom Italijanski delavci za Arnontino Genova 31. — Argentinski konzulati dobivajo še vedno nove prošnje italijanskih delavcev za izselitev v Argentino. Danes se je v Genovi vkrcalo 900 italijaiskih delavcev, ki se selijo v Argentino. Pred konferenco o Indiji Novi Delhi, 31. — Indijski podkralj Mountbatten se je včeraj vrnil v Novi Delhi z zadnjim načrtom britanske vlade o Indiji. V ponedeljek se bo sestala konferenca med Mountbattenom ter voditelji kongresa In arabske lige. Zadnje dni je na več krajih In dije prišlo do številnih neredov in Zagreb, 31. (Tanjug) — Na današnji razpravi pioti ustašk!m zločincem je priča Amedeo Carne-luttl poročal o svoji misiji pri Mussoliniju po nalogu Mačka in sporazumno a Stojadinovičem. Ciar.o, ld ga je bil sprejel, je jugoslovanski. vladi predložil tri vprašanja, ki so se nanašala na meje «avto-nomne* Hrvatske v okviru Stoja-dinovičeve Jugoslavije in za oblast, ki bi jo bil moral Maček imeti v novi državi. Carnelutti je dalje izjavil, da je bit Maček predlagal za Hrvatsko personalno unijo s kakim članom savojske dinastije ter carinsko unijo z Italijo. Praktično je Maček izročil usodo vse države v roke fašistične Italije. Druga priča Maričič je izpovedal, da je po nalogu HSS obiskal na Semmeringu generala Kvaternika in se z njim razgovarjal za skupno vlado iz članov HSS in u-stašev po kapitulaciji Italije. Dejal je tudi, da mu je Kvaternik izročil pismo za nadškofa Stepin- Erska išče uran Dublin, 31. (AFP). — Irska vlada je sklenila, da bo začela z iskanlem rud in redk h kovin, kakor na primer tirana. ca in da je vse te načrte podpiral tudj Vatikan. Ob njegovem povratku v Zagteb je bil Stepfnac nav-Idušen nad temi možnostmi. proti gladu sklenil, da začne 2. junija stavko in da za ta dan organizira manifestacije. V Pekingu so določili policijsko uro od 22. ure dalje. Po cestah preiskujejo mimoidoče. Cangkajšek se je vrnil iz Muk-dena, kjer se je razgovarjal z vojaškimi in civilnimi oblastmi v Mandžuriji. Njegovo potovanje je v zvezi z zadnjimi vojaškimi uspehi ljudske vojske. KAIRO. — Glavna skupščina an-glo-egiptovske zveze je včeraj sklenila svoj razpust. Ta zveza je bila zadnje dni podvržena ostri kritiki, ker ni za časa politične napetosti med Londonom in Kairom kazala naklonjenosti Egiptu. Jugoslovani se vračajo iz Kanade Ottaka, 31. (AFP) — Včeraj je v Kanado prispelo 50 Poljakov, ki spadajo med skupino več sto poljskih delavcev, ki jih je neki kanadski industrljec in poslanec izbral v nemških taboriščih. Z druge strani se je istega dne v Montrealu vkrcalo 500 Jugoslovanov, ki so le del večjega števila, ki se bo povrnil v domovino. Beneš sprejel slovaške novinarje Praga, 31. (Tanjug) — Predsednik Beneš je sprejel skupino slovaških novinarjev in jim izjavil med drugim, da morajo imeti Cehi ln Slovaki vedno pred očmi, da je njihova moč v edinstvu ter poudaril potrebo, da se Češka, Moravska in Slovaška postavijo na isto gospodarsko socialno in kulturno raven. Novinarje je sprejel tudi predsednik vlade Gottwald, ki je podal podobne izjave. „Tržaški“ industrijci v iredentističnih vodah V Iranu streljajo demokrate Moskva, 31. — Dopisnik «P"av-de» poroča, da so v Azerbejdžanu začeli znova z eksekucijami demokratov. Bivši generalni prokurator iranskega Azerbejdžana Firidun Ibrahim, ki je preteklo leto zastopal tabriški demokratični tisk na mirovni konferenci v Parizu, Je bil obešen na tabriškem trgu 25 maja. Dan prej so na istem mestu usmrtili demokrata Asadullaha Baba Ogly. Iste dni je policija ustrelila drugih 14 demokratov. Minister Bohumil o sož tju Cehov in Slovakov Praga, 31. (Tanjug) — Minister za industrijo Bohumil Laušman je na zborovanju social-demokratične stranke govoril o Slovaški ter obsojal delovanje nekaterih reakcionarnih krogov. Dejal je, da se morajo Cehi in Slovaki učiti od Sovjetske zveze, kako je treba ljubiti domovino in kako se brani državna imovina. Industrijsko udruženje v Trstu je na svojem občnem zboru zavzelo stališče ne samo nasproti najnujnejšim nerešenim vprašanjem, ki še vedno tarejo tržaško gospodarstvo, posebno pa tržaško industrijo, temveč je v svoji resoluciji prešlo okvir gospodarske stanovske organizacije in stopilo na opolzka tla dnevne politike. Ta resolucija je nov dokaz, da se gospodarske organizacije v Trstu, ki so bile zgrajene na podlagi fašistične zakonodaje, še vedno niso otresle svoje fašistične navlake in da se je v njih začel razvijati pravi pravcati iredentizem, še preden se je STO konstituiralo. Resolucija tržaškega Industrijskega udrušenja je po podobni spomenici Udruženja tržaških, veletrgovcev tudi nov dokaz, da je bilo s stališča resničnih tržaških gospodarskih koristi popolnoma na mestu ravnanje tistih demokratično usmerjenih tržaških krogov, ki so se ločili od omenjenih udruženj in ustanovili lastne organizacije, Slovensko gospodarsko udruženje in Italijansko gospodarsko udruženje. Predsednik Industrijskega udruženja kap. Avgust Kozulič je v svojem poročilu obžaloval, da so bile z mirovno, pogodbo pretrgane vezi med tržaško industrijo ter električnimi centralami in premogovniki, ki so dovajali tržaškim tovarnam pogonsko silo: da so bile istrske tovarne konserv demontirane; da pada disciplina in proizvajalna sila tržaškega delavstva; da so politični in nacionalni posegi v sindikalna vprašanja na dnevnem redu; da je pičel priliv kapitala zaradi negotovosti, ki vlada glede bodočnosti STO-ja in da tržaška industrija čedalje z večjimi težavami nabavlja surovine. Poročilo pravi nadalje, da je razkosanje Julijske krajine učinkovalo strahovito in da je udruženje opozorilo Mednarodno gospodarsko finančno komisijo, ki je proučevala po nalogu Sveta zunanjih ministrov tržaške finance, na tesno povezanost tržaškega in italijanskega gospodarstva in na nevarnost, ki bi nastala, ko bi se obe gospodarstvi prenaglo ločili. Največje težave nastajajo pri nabavi surovin. Zavezniška vojna uprava ni teh nabavila, čeprav je od industrijcev zahtevala zadevne podatke. Ona je vplivala samo negativno, tako da Trst ni bil deležen Vnrinih pošiljk. Udruženje se je borilo proti stališču, ki je zavladalo po pariški mirovni konferenci, da bi namreč tržaška industrija ostala pod nadzorstvom Zavezniške vojne uprave, ker je bilo tržaško gospodarstvo izločeno iz italijanskega. Edino pri Industrijski konfederaciji v Rimu je Industrijsko udruženje našlo potrebno oporo; pod okriljem udruženja bo ustanovljen poseben urad za zvezo z rimsko konfederacijo. Sprejeta resolucija vsebuje v glavnem enake ugotovitve in absurdnosti, vendar je še bolj odločna. Ločitev Julijske krajine od «ma-tere domovine» je narmila osnove, neobhodno potrebne za gospodarski razvoj pokrajine. Do tega je prišlo, ker so prezrli resničnost, da so industrijska podjetja v Julijski kraji- ni nastala v funkciji italijanskega tržišča, na katerem nabavljajo surovine in prodajajo skoro vse svoje proizvode. Industrtjai zahtevajo, da se takoj pojasni hud nesporazum, po katerem imajo Trst za gospodarsko enoto, ki je ločena od italijanske. Poleg nedostatka jasne razmejitve med kompetenco ZVU in italijanske vlade, je ta nesporazum povzročil veliko škodo tržaški industriji, ko je šlo za uvoz surovin in izvoz proizvodov. V nobenem primeru se re sme po ustanovitvi STO-ja tržaško gospodarstvo ločiti od italijanskega gospodarskega življenja, m to na ta način, da se postavijo vmes carinske, valutne in birokratske zapore. Ko je Industrijsko udruženje zavrglo vse osnovne odredbe mirovne pogodbe o ustanovitvi politično in gospodarsko neodvisnega STO-ja, kakor so odredbe o lastni valuti in po vsem neodvisni državni 'upravi, nič čudnega, da na koncu resolucije izraža polno zaupanje italijanski vladi, «češ da bo umela temeljito oceniti delikatnost položaja tržaške industrije z vseh vidikov, ki niso samo gospodarski*. Položaj tržaške industrije je treba torej presojati tudi z vidikov, ki niso samo gosjMdarski, to se pravi tudi s političnega vidika. Po vsem tem je jasno, da je bila Industrijskemu udruženju odmerjena povsem politična vloga, ki nima nikakšne zveze z resničnimi koristmi tržaškega gospodarstva. Edino po tej poti je bilo mogoče p riti do tako absurdnega zaključka, kakor je trditev, da je tržaška industrija nastala v funkciji italijanskega gospodarstva in da iz Italije nabavlja potrebne surovine. Da ta politična vloga tržaškega industrijskega udruženja nima res nikake zveze s koristmi tržaškega gospodarstva, temveč da ji prav gotovo tudi škoduje aanes in bi ji škodovala tudi v bodoč ■, nam dokazuje gospodarsko razsulo današnje Italije, katero je sam De Gasperi označil tako-le (glej eP.irnor-ski dnevnik» z dne lj. maja 1947.L’ 1. Potreba po živilih, ki je tonka, da pogoltne dober de. vrednosti italijanskega izvoza; 2 Pomanjkanje surovin, ki ovira poživitev industrije, kmetijstva in obnove; 8. Pomanjkljivost virov energije: premoga, nafte in elektrike; 4.. Pomanjkanje kapitalov za finansiranje in 5. Onemogočena zaposlitev delovne sile. Navezati torej STO na držrvo, katere gospodarsko stanje sam njen vladni predsednik označuje tako, kakor smo zgoraj citirali, pomeni vsekakor, najblažje rečeno, škodovati gospodarskim interesom Trsta in ozemlja. Celo prof. Roletto, ki zdaj urejuje organ italijanskega kapitala v Trstu «11 Marc*, v katerem postavlja bolj ali manj podobne trditve, je nekoč (v svoji knjigi («11 Porto d i TriestenJ napisal, da je tržaška industrija odvisna od trga v tržaškem zaledju. Cas je že, da se oglasijo k besedi resnični predstavniki tržaškega gospodarstva! PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 1. junija UM Fašizem brez krinke Pri ENAL-u v ul. Segantmi so imeli sinoči ples, najbrž v »dobrodelne* namene. Ta ustanova, k* jo je ustvaril fašizem, najbrž ne more pozabiti svoje «slavne» preteklosti, tako da je neki tovariš, ki je šel tam mimo, našel na tleh letak s sledečo vsebino: «Italijani! Za rešitev domovine vas fašizem poziva, da se združite!* To se dogaja v Trstu, ko sta minuli komaj dve leti od vojaškega poraza tega največjega sovražnika človeštva. Dvoletna šovinistična propaganda «demokratov» rodi torej lepe uspehe. TRŽAŠKI M fefej i I# V Nll\ ZVD ščiti početje Seprala Na konferenci tiska, ki jo je vodil načelnik gospodarskega oddelka ZVU polk. Bick&rsieth, so novinarji postavili razna vprašanja v zvezi s težkimi prehranjevalnimi razmerami v Trstu. Vse gospodarstvo cone A je pod vplivom splošne politične in gospodarske krize v Italiji in ljudstvo mora na svojih plečih nositi vse breme, ki izvira iz tega. Načelnik je na ustrezajoče vprašanje odgovoril, da se med Zavezniško vojno upravo, ki predstavlja interese cone A, in tujimi državami ne vodijo trgovinska pogajanja, pač pa samo pogajanja finančnega značaja. Predstavniki kapitalističnega tiska so se postavili proti ustanovitvi občinskega konsumnega zavoda. Načelnik je odgovoril, da so ta predlog stavili člani conskega sveta in dodal, da prispe v najkrajšem času 50.000 ton premoga z ZDA; ta premog je namenjen tržaški in videmski coni. V imenu demokratičnega tiska je neki novinar sprožil vprašanje krivične delitve blaga od strani Seprala, ki ne upošteva potreb širokih ljudskih slojev ,temveč deli blago po političnih simpatijah. Načelnik gospodarskega odseka ZVU je pripomnil, da je Sepral pod nadzorstvom ZVU in je odbil predlog, da bi delovanje Seprala nadzirali predstavniki potrošnikov in trgovcev na drobno. Predstavnik nekega demokratičnega lista je poleg tega predložil, naj bi se ZVU ne omejevala na sestanke z novinarji. Bilo bi nujno potrebno, da se takšnih sestankov udeležijo tudi predstavniki gospodarskih ustanov, ki nimajo skupnih interesov s potrošniki, jn predstavniki delavcev in trgovcev na drobno. Polk. Bickersteth je odbil tudi ta predlog. Še o špekulacijah Seprala TELEČJI ZREZKI so le za „kristiane“ in italijanske „gartizane“ Vedno bolj se širijo odkritja o špekulacijah Seprala, ki je poleg raznih čmiteljev kriv povišanja cen. Tržaško ljudstvo, zlasti delovne množice, pošiljajo zato oblastem protestna pisma in zahtevajo strogo kontrolo nad to ustanovo. V začetku so sicer skušali zvaliti krivdo za neznosni položaj na male trgovce; ZVU je zato na predlog Conskega sveta ukazala zapreti 14 trgovin z jestvinami na drobno. To pa jo razjarilo male trgovce, ki so zagrozili s stavko, tako da je morala ZVU preklicati omenjeni ukrep proti 14 trgovinam. Pisali smo že, kako je Sepral enostransko in krivično delil mast in jajca iz Jugoslavije, ki jih je bila blokirala. Iz včerajšnjega «La-voratore« posnemamo pa še nekaj podatkov o tem, kako je Sepral razdelil 89 stotov telečjega mesa, ki je prišlo iz Jugoslavije in ki ga je Sepral pod ceno blokiral, nato pa razdelil naslednjim ustanovam: Italijanski partizanski zvezi 40 stotov (44,8%), Zvezi italijanskih krščanskih delavcev 25 stotov (28%), P>nančni intendanci 250 kg, zaporom 170 kg. Inšpektoratu dela 70 kg, Tržaškemu sanatoriju 100 kg, Vojaškemu tehničnemu uradu 250 kg, menzi Farsure 100 kg, podjetju Fonda in Comisso 100 kg, bolnišnici «Burlo Garofolo* 100 kg ter celo sodišču 60 kg. Delavcem seveda niso dali telečjega me§a, ker je prefino, in so se bali, da bi jim pokvarilo želodcev. Seveda, telečji zrezki so le za »dobre Kristjane.’» 1922., ko so fašisti iz iste stavbe, takrat last domače delavske ustanove, vrgli vsa naša društva na cesto. Proteste na ZVU pošilja ves nabrežinski okraj. V protestni resoluciji SIAU-je iz Nabrežine pišejo med drugim: «Kljub vsem žrtvam, ki smo jih dali tudi za zmago zaveznikov, nam hočejo isti zavezniki kratiti najosnovnejše demokratične pravice«. SIAU iz Samotorice pribija v svojem ugovoru: «Primorska je dala 42.000 najboljših sinov za uničenje nemškega in italijanskega fašizma, To mora tudi ZVU upoštevati.« Protest SIAU-je iz Sempolaja ugotavlja: «...namen je očividen: ovirati delovanje naših antifašističnih organizacij«. Preskrba Odrezke za olje in sladkor naj ■dvignejo vodje prehrane v podeželskih občinah jutri 2. t. m. Tobak za tekoči teden, dobijo potrošniki na odrezek št. 23 in sicer: 20 cigaret Fib, 20 gr Dalmacija, ali tobaka Forte, 20 Alfa, 10 Macedo-nia in dve cigari Toskani. Poleg tega si lahko nabavi vsakdo še do 60 inozemskih cigaret. Od danes dalje se tobakarne ob nedeljah vrstijo v prodaji tobaka od 9. do 13, ure. Vrnitev odrezkov. Tekom jutrišnjega dneva morajo vsi trgovci, peki itd. vrniti občinskemu prehranjevalnem uradu odrezke za sladkor, mast, bele testenine, riž, čokoladni male in za izhlapelo mleko. Obenem naj prinesejo na vpo gled knjigo klientov. Urad je odprt od 8. do 12. danes in jutri pa od 8. do 19. ure. Odrezke za sladkor, olje in riž naj dvignejo jutri trgovci pri občinskem prehranjevalnem uradu. Poceni ]ok in Jznenadenja" na obravnavi proti Lonjercem Protesti zaradi deložacije naprednih organizacij v Nabrežini Neupravičen; ukrep ZVU za izpraznitev prostorov v stavbi Bolniške blagajne v Nabrežini, kjer imajo sedež vse napredne množične organizacije, je izzval med prebivalstvom silno ogorčenje. Na vseh sestankih obsojajo to nedemokrat-sko dejanje, ki spominja na leto Kaj pravijo Lonjerci FIZKULTURA Prvi uspeh na balkanskih Tržačanov israh v Tirani Na balkanskih igrah v odbojki in košarki v Tirani, na katerih sodeluje tud: reprezentanca ZDTV v košarki, so Tržačani v svoji drugi tekmi premagali košarkarsko vrsto Bolgarije z rezultatom 34:26. Zmaga Tržačanov nad Bolgari Je bila obširno komentirana v albanskih časopisih, ki so v prvi vrsti hvalili Odlično tehniko tržaških košarkarjev. Tržačani so v prvih dveh tekmah proti Jugoslaviji (prijateljska) in proti Romuniji izgubili, in sicer proti Jugoslaviji z rezultatom 47:30, proti Romuniji pa 38:24. Vel.k uspeh na balkanskih igrah žanjejo tudi jugoslovanske reprezentance v odbojki in košarki, ki do sedaj niso zgubile še nobene tekme. Jugoslovanska ženska reprezentanca v odbojki je porazila tudi dosedanjega prvaka Balkana žensko vrsto Romunije. Rezultati četrtega dne balkanskih iger so: Odbojka: ženske: Jugoslavija-Romu-nije 2:0. Moški: Jugoslavija-Bolga-rija je b.la zaradi mraka prekinjena pri stanju 2:1 za Jugoslavijo. Košarka: moški: Trst-Bolgarija 34:26. Šport v Trstu in pokrajini Nogomet Jugoslovansko prvenstvo: Na Tržaškem stadionu ob 10.30 Metalec-Lj. Ponziane. Pokrajinsko prvenstvo: V Tr- stu na igrišču Ponziane ob 10.30 Skedenj-Pulj; ob 16. uri Mon-tebello-Ronke Na Reki ob 15 uri Gaslirti-Torpedo. V Kopru ob 15. ur; M;lJe-Tovarna strojev. V Krini-nu ob 16. uri Krmin-Koper. V Nabrežini ob 16. uri Tržič-Raša. Finale okrožnega prvenstva: Na igrišču Ponziane ob 14 uri Rdeča zvezda-Costalunga. Juniorsko prvenstvo: Na igrišču Ponziane ob 9. uri Skedenj Costa-lunga; ob 7.30 Ponz:ana-Sv. Ivan. Na igrišču CRDA ob 7.30 Sv. V.d-Magdalena. Na proseškem igrišču: ob 16. ur; Primorje P-Arzenal. Na openskem igrišču ob 15. uri Opčine-DSZ. Pokal Vatovec Zvesti: Igrišče CRDA: ob 10. uri Greta-Bolniška blagajna,; ob 11.15 Skorklja-Zavlje; ob 13 uri T.skarj i-Acegat; ob 14.30 OMMSA-Col; ob 15.45 Rojan B-Skedenj B; ob 17. uri Sv. Marko-Dreher. Igrišče Ponziane ob 17.30 Kolonja-Opčine. Na sežanskem igrišču ob 16. uri Sežana-Vesna. Na igrišču v Nabrežini ob 14.30 Nabre-žina-Bontebello B. Košarka Pokrajinsko prvenstvo: V Gradiški ob 15. uri Gradiška-Cermelj. Morganov pokal: Igrišče DSZ: ob 9. uri Skedenj-Greta; ob 10. uri Barkovlje-Sv. Vid; ob 11. uri Skor-klja-Arzenal; ob 12. uri Sv. Marko-Rojan. Igrišče Tomašiča ob 9. uri Skoljet-DSZ. Kolesarstvo Popoldne ob 16. uri bo izpred «Cedasa» v Barkovljah start kolesarske dirke za pokal «Mario De-rina«. Lahka atletika Moški: tek, na 100 m, 400 m in 1500 metrov; štafeta 4X100 m; skok v višino; met diska in hitra hoja na 5 km. Zenske: tek na 80 in 800 m; skok v višino in met diska. Balincanje Za «Delavski pokah. Magdalena D-Magdalena A; Sveta 1 na A-Kraljič C; Acegat A-DSZ B; Cors:-Col: Jutificio A-Pošta in telegraf B. Pričetek tekem bo ob 16. uri na igriščih prvoimenovanih moštev. Za pokal «Tabor» v Sežani: Pričetek tekem ob 9. uri dopoldne na igriščih Malalana, Pirjevca in Jerina. Objave ZDTV Odsek za odbojko. Jutri bo ob 18. uri v prostorih ZDTV v ul. Mac-chiavelli 13, II. sestanek vsej vodij sekcij za odbojko. Ker reakcionarno časopisje toliko piše o «ne dolžni« žrtvi Dori Čokov!, smo šli v njeno vas in se prepričali, kaj pravijo Lonjerci o njej. Kadar v vasi govore o časih okupacije, omenijo rodbino Dore Čokove, Toda ne govore o njih v zvezi z osvobodilno borbo, ne, o-menjajo jih vedno v isti vrsti skupaj s fašisti, Nemci ali Collottijevo bando. Govore o njih kot o družini, ki so se je bali in trepetali pred njo ves čas osvobodilne borbe. Vsak vaščan si je samo želel, da bi te družine ne bilo, kajti potem bi bili bolj mirni in bi spali brez skrbi. Tako pa so vsa leta trpeli in komaj čakali, kdaj bodo rešeni tega neznosnega stanja. Da je vladala v vasi taka psihoza, sem se ponovno prepričal v razgovoru z vaščan'.. Ko sem spregovoril s prvim vaščanom o dogodkih pod okupacijo, mi je dejal: «Bal; smo se Čokove...* Slišali so Čokovo, ko se je drla po vasi: «Vi smrdite po partizanih«. To je pomenilo toliko, kot s prstom pokazati okupatorju, kdo v vasi podpira osvobo-d lno borbo. Pa ne samo to. Po vasi je neštetokrat grozila, da bo dala zažgati vas. Vaščani vedo mnogo povedati. Spominjajo se tudi, kako je Dora Cok leta 1944 z nasmeškom in sadizmom pripovedovala po vasi, kako so Nemci mučili dva ujeta partizana. Med drugim je dejala: «Od časa do časa so ju polili z vodo, da ne bi prehitro crknila...« In to so slišale matere, ki so imele svoje sinove v partizanih. 28.III. 1945 je Collottijeva banda izvršila v vasi «rastrellamento». Vse vaščane so zaprli; Čokova pa je lahko svobodno hodila okoli. Collottijevo bando so sprejeli kot goste in jih pogostili. Takrat je tudi Dora grozila, da bo izdala... Sicer je pa Dorina mati vedno govorila o partizanih kot o «bandi-tih». Uporabljala je iste izraze kot Nemci, ki so prihajali k njim v goste. Vaščani pr'povedujejo, da so se pri njih zadrževali fašisti, nacisti, Collotttjevi agenti, itd. Sedaj pa prihajajo Angloamerikanci in vozijo tja bencin. Vaščani tudi pravijo, da kaj sploh išče Čokova v slovenski vasi, ko zmerja vaščane po cestah s «porchi sciavi«. Tako je mnenje vaščanov o rod-dini Dore Cok; taki so bili oni, katere sedaj branijo pred sodiščem isti pisuni, ki so pod okupacijo pisali o partizanih kot o «bandit!h» in nadaljujejo s svojo gonjo proti ljudstvu, ki se je borilo mi stran: zaveznikov proti okupatorju. Vaš