Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. aroda List slovenskih delavcev v c/imeriki tZfe first Slovenic Daily-In the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays. £-- »»— — Entered as Second Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the act of Congress of March 3, 1879. Štev. NEW YORK, 23. aprila, 1904. Leto XI. JnunTini I8B0IIG8Y polk japonskih pešcev. Kuropatkin pričel z ofenzivo. — Japonci se skušnjo na razuili mestih izkrcati. — Nezgoda t Port Arthuru. Na rosalalL Chicaške roparje so včeraj obesili. Lopovi so izvršili osem umorov. Grozen konec. Chicago, 111., 23. aprila. Vešala so včeraj storila konec trem chicaškim' roča, da so Rusi ob reki Yalu usrnr-r■■{>. rjem, namreč Peter Nieder-!*'^ 1500 japonskih pešcev, ktere so meierju, Gustavu Marxu in Harvey! prijeli od vseh strani. Pri tem je Dineyu. Najstarejši izmed njih je'Prišlo do boja mož proti možu. Pobil Marx, star je bil 24 let, dočim sta [ drobnosti se ne poročajo, b i i ostala dva stara po 21 let. Toda I Petrograd, 23. aprila. General Ku-klj ib mladosti so lopovi izvršili naj- lopatkin brzojavlja caru, da je skle-inanj osem umorov in vse polno dru- j "il pričeti z ofenzivo, ker ima dovolj-zih lopovščin. no število vojakov na razpolago. Vodja roparske trojice, Nieder- j Tudi poroča Kuropatkin, da ne bode meier, se je branil do konca očistiti ; slučaju ničesar prepustil. Radi tega tvojo vest. Duhovna, kteri ga je ob-! .io poslal brigado pešcev in velik od-j Neka jugoameriška republika je ponudila Rusiji v nakup štiri križar-;ke, toda Rusija ni v to privolila. Tu-: kaj in v Libavi vsidrane ladije balti-| škega brodovja bodo prihodnji teden Ob Yalu so Rusi postreljali in posekali poldrugi prirediIi za 0(1110(1 protiIztoku Mor Iz Aystro-Ogrske. Strajk železničarjev ea Ogrskem. London, 23. aprila. Tukajšnjim 'Central News' se brzojavlja iz Port Arthura, da se tjekaj uradoma po- da so bili Rusi dobro pripravljeni na boj, kar dokazuje dejstvo, da so bili topovi nabiti. Ko so dne 22. marca v Port Arthuru gromeli topovi in ko so pokale japonske granate nad mestom, vršila se je poroka nekega Rusa. Gostov se je skoraj polastila panika in konji so se hoteli splašiti. ko so oe svatje peljali v cerkev. Toda po poroki se je veselo plesalo in prepevalo, med tem so granate nad njihovimi glavami pokale. Novoporočenca sta bila kljub temu skrajno srečna. Petrograd, 22. aprila. V palači iskal v ječi, ni hotel niti poslušati, j delek kozakov proti sovražniku. {velikega kneza Vladimiia, vršila se Njemu je izjavil, da ne veruje v ni-j Tudi v severoiztočnej Koreji hiti j je včeraj maša zadušnica za pokoj- •"! i'kAA l.^nnlr^.« ~ •__a« m : T «! 1 _ ___ TT. .T_______• • L »1 jednega boga, in da duhoven bode ničesar opravil, ako mu ne dokaže, da v resnici eksistirajo kaka nebesa ali pekel. Ostala dva obsojenca sta od-la pa "skesano" na "oni svet".Tolažil ju je nek katoliški duhoven. Po noči so vse obsojence skrbno stražili, zlasti pa Niedermeierja, kateri se je skušal pred par dnevi usmrtitt^^Ta bi tako oguljofal krvnika. Niedermeier je uvidel, da se mu ni mogoče usmrtiti in je jezno dejal čuvaju, da želi, da bi dobil saj jeden nož in ročaj metle. Potem bi se z njim branil in tako čuvaje prisilil, da ga usmrtijo. Končno je izjavil: "Jaz ce bodem storil niti jednega koraka do vešal. Mene bodo morali ne-1 i na morišče." Šerif Barrett je nameraval vse tri na jednih vešalah obesiti, toda ker je bil Niedermeier tako slab, je sklenil njega posebej usmrtiti. Prvega so obesili Niedermeierja, potem Marxa in končno Van Dineja in sicer ob 10. uri dopoludne. Niedermeierja so morali zvezati na rokah in nogah in ga nesti k vešalam. U smrt en i roparji so ropali ie Šest mesecev in v tem času usmrtili najmanj osem osob. Matere obešenih roparjev so bile pri obravnavah navzoče. Njihova bolest je bila nepopisna. Toda tudi vdove onih, ktere so roparji usmrtili, so bile navzoče in porotniki so vse tri obsodili v smrt. 5000 kozakov proti japonskim četam. General Kuropatkin imenoval je nadaljnim članom svojega štaba naslednje častnike: generala Saharova, generala Zabjelina in generala Gruberja. General Holševnikov prevzel je povelje nad takozvano Arriere go rdo. Pričetek bojevanja na kopnem za-moremo toraj te dni pričakovati. Petrograd, 23. aprila Podkralj Aleksejev brzojavlja: nim poročnikom Kube. kteri je bil pobočnik velikega kneza Kirila in kateri je bil usmrten na vojnej ladiji "Pet ropa vlovsk". Truplo admirala Makarova še vedno niso našli. Najbrže leži pod vojno ladijo. Sestra pokojnega ad,-n.irala, ktero je pokojnik prežavljal, še vedno zatrjuje, da njen brat živi. Videla ga je namreč v tanjah, da še živi v kajiti, v ktero ni mogla priti voda. Sporazum princezlnje JLulze Saksonske 8 soprogom. ••Reforme" v kaznilnicah. j narični rezervisti prihajajo iz sosed-i nih okrajev. Ako traja vojna 18 mesecev, bode veljala $400,000,000. Vlada zamore /91 reči vsem zahtevam, ako načne tudi rezervo zlatega denarja, toda tega jej ne bode potreba storiti. Tudi davke ne bodo v Rusiji povišali niti i za jedno kopejko. Shanghai, 22. aprila. Semkaj se: poroča, da je pet sotnij dobro oboro- j ženi h korejskih vojakov všlo, ko jih je vlada poslala v severoiztočno Ko- \ - rejo. Dezertacija vojakov, veliki' davki in navzočnost Japoncev, skraj-1 Duna^ aprila. Radi štrajka no. slabo vpljiva na domačine, med °£rsklh železničarjev, nastalo je na kterimi je zavladala popolna zmeš- ^unaJu vellko pomanjkanje mesa. njava. Dezerterji so se pridružili Dunaj doblva skorai vae meflo- k&T vstaškim Tonghakom, kteri gospoda-. Potrebuje, iz Ogrske, rijo ob severoiztoČnem obrežju Ko-1 btraJkarj» se nečejo poravnati in reje ; uprava državnih železnic v Budim- Agentje vstašev marljivo agitirajo pft[ se prip™vlja najeti nove uslu-med ljudstvom, celo v Seoulu in v zbence. tako, da bode v štirih tednih osrednjih pokrajinah in trdijo, da Poslovala z samimi skabmi. Med so Japonci palačo v Seoulu name- so pa štrajkarji pričeli pretiti, noma požgali. } ^ raznih malih mestih so oplenili to- Kjerkoli so nastanjene japonske vorne vlake in Poškodovali tirove. čete, je opažati veliko nezadovoljstvo Posvetovanje med vlado in štrajkarji ker Japonci odvzamejo kmetom vse so blla brezvspešna. Promet Še vedno živali, ktere sedaj potrebujejo za ob- P°£|va* C. ilovanje polja in ker stanujejo v hi- ! Cesar Frau Jc*ip, kteri je namera-? th, ne da bi plačali stanarino. Ko-'val pritl prihodnji teden v Budim-rejski uradniki simpatizirajo z ljud- pe*to' °ftane na Dunaju. • vom. V ostalem so pa Korejci pre- j Dunaj, 23. aprila. Saksonski "pre-ričani, da bodo Japonce Rusi kmalo stolonaslednik" Friderik Avgust, od-•epodili. | potuje vjuliju s svojimi otroci v ko- Petrograd, 22. aprila. Vesti o ja- Palilče Šemko na Ogrskem, kjer se i mskem bombardementu na New-'sestene 8 sv°i° ločeno soprogo, prin-< avang niso resnične. Tudi poročila cezinjo Luizo, da se z njo poravna. Vabilo na naročbo. Ob poteku prvega četrtletja vabimo naše slovenske rojake na naročbo lista "GLAS NARODA", kteri kot EDINI DNEVNIK v tej deželi velja le $3 za vse leto, ali 75 centov za četrt leta. Vse gg. naročnike, kterim je pa naročnina s prvim četrtletjem potekla, pa prosimo, da isto kmalu ponove. Upravništvo "Glasa Naroda". i soprog. Mormonski patriarh Cannon ima šest žen. Prvi dve soprogi sta sestri. Z njima se je poročil na jeden in isti dan. o Usmrtili morilca. Salt Lake City, Utah, 23. aprila. Na ilvorišču tukajšnjih zaporov so danes ustrelili morilca svoje soproge Frank P. Roseja. Po tukajšnjem državnem zakoniku zamort si obsojenec izbrati smrt na vesalih ali pa biti v-treljen. Rose je na božični dan vstrelil svojo soprogo, ko je spala s svojim detetom. Ubogo dete so našli ležati kraj matere v njenej krvi. Dva dni kasn -je se je morilec sam javil sodišču. Vzrok umora je bila neosno-vana ljubosumnost. Rose je tudi priznal, da je umoril več druzih ljudi. Turška vojna ladija "Medjidja" dospela je v Turčijo. Carigrad, 23. aprila. Nova turška križarka "Medjidja", ktero so zgradili v Philadelphiji, dospela je v My-tilene, kjer so jo prevzeli turški uradniki. O tem je sultan brzojavno obvestil predsednika Roosevelta. Washington, 23. aprila. Pred se-Dunaj, 23. aprila. Ministerski'natovim oddelkom za volitve in pri-| predsednik Koerber je odredil, da se Vlleg.lje' kteri Preiskuje proteste odpravi mrzla kopelj kaznjenca, ka- protl mormonskem senatorju Reed tere so disciplinarno kaznovali z Smoot» so danc3 nadalje zasliševali vodo. Tako mu.-enje kaznjencev je m°rmona Brigham H. Robertsa kot še ostanek iz barbarskega inkvizici- pnco' . ^eK°ve današnje izpovedi jonelnega veka. .nanašajo se pred vsem na politiko. Budimpešta, 23. aprila, štrajkarji'a^Mcob^LJTSS državnih železnic se necejo vrniti na kteri je povedal) kako raste mormon. zahteve ^^ V ^ ,ski vpl>iT v Idaho- da ™ «<>• >«-. , . j j n,- - , goče dobiti zakona, kteri bi prepove- . ^nister^ P«*"«** Ti,-za jede- dal ^^ kajti tretjina jal v^državnem zboru, da je le malo nov postavodaje so m0rmcnci. upanja, da bi pnslo med štrajkarji | Temu je sledU pri za3iiievanju 70- in vlado do sporazuma. Radi tega se letni mormonski patrijarh Angus M. pripravlja vlada, da prične na svojo Cannon, kteri je naznanil, da je bil roko s zelezniskim prometom. Ako se še le pred ^ dnevi imenovan patri- štrajkarji ne vrnejo tekom jednega arhom. dneva na delo, bode vlada najela skabe in štrajkarje za vedno odslovila. Slovenske novosti. "Keda j ste se prvič poročili I" vprašal ga je odvetnik Taylor. "Dne 18. julija 1S5S." — "Z kom?" — "Z Saro Marijo Monsleyevo." — "Ktera je bila vaša druga žena?" — Mesto da bi bil direktno odgovoril, je Cannon pričel z daljšim govorom, s kte- — Piše se nam iz Canal Dover, O. j da so se tamkaj dne 15. aprila prete- | rim je povedal, da je bil pred 19 leti, pali trije Slovenci z Američani. Pre- ker ni hotel ostaviti svojih soprog, tep se je vršil na uličnej železnici kaznovan z osemmesečno ječo. Z med tamošnjim mestecem in Ulrichs-! mnogoženstvom se ni hvalil, toda ville. Američani so se borili z revol- svoje rodbine ni zamogel ostaviti. verji, rojaki pa z noži, ne da bi bil' Ako sedaj odgovori na navedeno kedo ranjen. Končno so Slovence vr- vprašanje, bi samega sebe kompro- Znižana vožnja. Red Star črta je prevožnjo ceno znižala za Kranjce, Hrvate, Istrijane in Dalmatince in to IZ AN -TWERPENA DO NEW TORKA za $24.50, Hamburg-American črta pa na $29.50. Najbrže bodo tem družbam še druge sledile Vožnji listki fo dobiti pri Fr. Sak-ser, 109 Greenwich St.. New York in 1778 St. Clair St.. Cleveland, O. "Udano javljam, da se je včeraj pri ukrcavanju min jedna razletela. Poročnik Pell in 20 mož je bilousmr- tenih." vojaške oblasti so izdale odredbo, vsled ktere bode vsaki krmar, kteri vodi japonske ladije po vodovju krog mitiral. "In ktero ste potem vzeli v zakon Ž" — "Ano Amando Mansley-evo." — "Kedaj ž" — Isti trenotek, Lrinoli petek pojavilo se je japon- Aewchwanga, za posledice v "polnem sko vojno brodovje blizu Port Ar- 3mislu vojnega prava" odgovoren. Bremenski Lloyd je tudi znižal ceno za vožnjo iz Kranjske, Hrvatske, Istre in Dalmacije v Ameriko in sicer za poštne parnike na $24,50 gd Bremena v New York, za brzoparnike pa $29.50 Le Bremena v New York. Listke prodaja F. Sakser, 109 Greenwich St., New York. tliura. Petrograd, 23. aprila. jJeksejev brzojavlja: "Poroča 8" mi, da Japonci ->b reki Yalu ^ iopičujejo dele pontonsKe;, moi.iU in sicer pri otoku Mabikhe. "Nase patrulje so vstrelile dva Japonca, kterih jeden je bil častnik. "Na našem desnem krilu vrše naši predrzno rekognosciranje, ktero traja po več dni. Južno od reke Poma-kua je le malo Japoncev, kteri grade čolne. Tjekaj je veslalo 32 Rusov, toda Japonci so jih ugledali in prišlo je do streljanja, pri kterem so bili trije naši usmrteni. Stotnik Smajcen in jednajst vojakov je ranjenih, med temi tudi poročnik Puškin. Na to so se naši vrnili." Seoul, Koreja. 23. aprila. Druga japonska vojska je ostavila se le dne 16. aprila Japonsko, kar znači, kako počasno napreduie japonska mobilizacija. Druga vojska se bode skušala izkrcati ob ustju reke Tplu. Topništvo in konjiča japonske vojske je zelo slabo. Konji niso niti privajeni ježi, še manj pa bojnim naporom. 4- + + Petrograd, 22. aprila. Podadmi-ral Starck (bivši poveljnik v Port Arthuru), izjavlja, da sta se vojni ladiji "Pobjeda" in "Petropavlovsk" najbrže zadeli ob zgubljene torpede, kteri so plavali po vodi. On trdi, gli iz voza, dočim so domačine are-Newchwang, 22. aprila. Tukajšnje izkrcanju Japoncev so navadna laž tirali. londonske "Times" in "Standard". | _ y Clevelandu je umrl dne 15. t. Liao Yang, 22. aprila. Mali boji z m. rojak Fran Jakšič iz Žužemberka; ko sem se poročil z Saro Marijo Japonci ob reki Yalu in tepeži z ki-|— Istotam je ponesrečil rojak Fran' Monsleyevo." — "Isti dan ž" — "Da." tajskimi roparji (glej sliko), so je-! Škrl, kteri je delal v American Wire j "In ktera Pride Potem na vrsto?" In dine stvari, ktere nekoliko promenijo Steel Co. Nanj se je prevrnil v noči patrijarh je potem povedal, da je L Tukajšnji konzuli so na to vprašali ruske oblasti, kako naj tolmačijo omenjeno odredbo. Ruske oblasti so na to odgovorile, da je krmitev japonskih ladij prepovedana radi tega, ker vlada v Newchwangu vojno stanje. Krmarji smejo voditi edino le splošno jednoličnost neprestanega j dne 18. t. m. velik kup žice, tako, da korakanja in prihajanja vojaštva na je zadobil smrtne poškodbe. Nesreč-bojišče. j než je član družtva Jan. Krstnika, Vlaki napolnjeni z vojaštvom slede! ktero zboruje vsako tretjo nedeljo v v brezkončnej vrsti jeden drugemu mesecu ob 2. uri popoludne. na vse strani; skozi tukajšnje mesto prihajajo in odhajajo neprestano pe- ruske ladije, kakor tudi one neutral- §ci> konjica ^ topništvo; Čete, niii vlasti. Podkralj Aleksejev je izdal odredbo, ktera proglasa tudi v Jinkovu vojno stanje in strogo cenzuro ter pregled potniške prtljage. Tokio, 22. aprila. Vojno mini-sterstvo naznanja, da neprestano dobiva prošnje za prostovoljni vstop k vojaštvu. Tozadevne prošnje pošiljajo odsluženi vojaki, kakor tudi so dospele na odkazana jim mesta, se marljivo pripravljajo na sprejem sovražnika. Povsodi so Rusi zgradili vojaške postaje, kjer dobivajo vojaki gorka jedila in prostrana prenočišča. Tientsin, 22. aprila. Plavajoče mine so se pojavile ob Sban Tungu, kjer vozijo ladije v Shanghai, Che- mladeniči, kteri so premladi, da bi | ? jentsin in dru*a mC3ta severne zamogli priti na redni nabor. Mnogo itajsse. prošenj je podpisanih po "samour-1 Arhangelj, 22. aprila. Na železnici skem" običaju s krvjo prosilcev. | pri Vologdi v severoiztočnej Rusiji, Vlada do sedaj še ne sprejema pro- 302 milji daleč od Moskve, so areti-stovoljcev. I rali dva sumljiva Japonca. Pri njih Dunaj, 22. aprila. Ruska vlada je i so našli načrte mesta Arhangelj in sklenila naprositi turško vlado, da' samostana Solovetskij ob Belem jej privoli prevoz brodovja po Dar-danelah. Petrograd, 22. aprila. Admirali-teta namerava oborožiti oba v Nemčiji kupljena parnika kakor tudi one črnomorskega brodovja prostovoljcev, z brzostelnimi topovi in jih poslati na Pacifik, kjer bodo lovili japonske trgovske ladije. S tem bode Rusija japonski promet na oceanu uničila. morju. Imenovani samostan je naSolovet-skem ostrovu ob uhodu v Oneški zaliv. Ustanovili in zgradili so ^a leta 1429. Paris, 22. aprila. Rusija ae pogaja z grško in argentinsko vlado glede nakupa vojnih ladij. Grška baje neče prodati ni jedne vojne ladije, dočim bode Argentina prodala jedno križar ko. Washingtonske novosti. Washington, 22. aprila. Vojaški odsek zastopniške zbornice je sklenil izdati $5000 za napravo počastnih svetinj, ktere bodo dobili oni prostovoljci, kteri so se L 1863 odzvali Lincolnovemu pozivu in kteri so služili brez plače. V državah New York, Pennsylvania in Maryland bodo imenovane svetinje razdelili med 13,000 osob. + * + Kongres bodo kmalo zaključili in prihodnji teden se bodo naši posta-vodajalci poslovili od Washingtona. Ona dela, ktera še niso izvršena;bodo v kratkem dogotovili. Mornarični proračun bode kmalo rešen, kar velja tudi o distriktnem proračunu. S poštnim proračunom imajo nekoliko sitnosti radi vstano-vitve pAr novih poštnih uradov v newyorskej državi. Postavni predlog glede uprave panamskega prekopovega ozemlja, so takoj sprejeli. 1875 osrečil tudi gospo Klaro C. Ma-sonovo, kterej so sledile 1. 1884 Marija Hughes, in L 1S86 Marija Ban-nion in Ivana C. Donelson. Takrat se je prenehal ženiti. Na to je priča naznanil, da živi Se vseh šest njegovih soprog in sicer vse v soseščini Salt Lake City, toda v posebnih hišah. Pet soprog ima otroke. "Ali živite sedaj z vsemi šestimi?" vprašal ga je Tajlor. "Obžalujem, da temu ni tako, kajti cerkev je izdala odredbo, radi ktere moram biti tako skromen, kakor mogoče." Končno je Cannon izjavil, da bode z ozirom na mnogoženstvo postopal natančno po svojej vesti.. Anglija in Nicaragua. Kingston, Jamaica, 22. aprila. An-gležka križarka "Retribution", ktera je pripljula do obrežja Nicarague, da izposluje oproščenje ujetih ribičev želv, kterih ladije so tamosnji uradniki zaplenili, vrnila se je danes v Port Royal. Ribiče in njihove ladije so poslali v Bluefields. Kapitan angležke križarke je obdolžil oblasti Nicarague pomorskega ropa, radi česar so domačini izven sebe. "Retribution" se je morala vrniti v Port Royal po premog, toda danes odpljuje zopet nazaj, da zahteva takojšnjo izročitevladij in ribičev. V Kongres se zaključi koncem pri- nasprotnem slučaju bodo Angležime-bodnjega . [ito Bluefields bombardirali. . ■■ t*. "-Tinihr u ■ JK. : ................, . - ..........juš. . ... - -,. ^MiitnPtr, V • rfaB-, 1 -tfv-, -- •- __; ■ _ ______.i,..,,-.-. •■■■.-■....■>■. *.- ti-ilaf -f"- - Mri" . fai jjL :. . -j; J ■ J.-.-: • .. ■ ' HHHBBBHHH|BBHBHHj * fWiP' i 111"........ "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev ▼ Ameriki. Urednik: Editor: ZMAGOSLAV VALJAVEC Lastnik; Publisher. FRANK SAKSER, 109 Greenvdch Street, New York City. Izvirna poročila iz Ljubljane. (Dalje.) V primorski Opatiji, ob naSern Jadranskem morju, kjer že davno letos Na leto velja list za Ameriko . . . $3.00 kraljuje pomlad, a drevje bujno ze- " pol leta ............. 1.50 leni, pozabili so naši državniki v Tr- Za Evropo, za vse leto W da tod prebivata Hrvat in Slo- " četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. •GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov. »GLAS NARODAM ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. T»l*lon i 3798 Cortland. Anarhija v Colorado. Kakor smo v včerajšnjem izdanju "Glasa Naroda" poročali, so v Den-veru, Colo., milični vojaki tajnika delavske organizacije surovo napadli in z bajoneti ter puškami tako ranili, da je obležal nezavesten nn mestu. Tako so postopali z njim sarao radi tega, ker je hotel podati svojo delnico vjetemu predsedniku organizacije. Poleg vsega tega so ranjenca tudi zaprli in ga niso hoteli izročiti civilnim oblastim. Memogrede naj tudi omenimo, da je država Colorado del Zjedinjenih držav. Kdor o tem dvomi, iiimore se vsaki ča9 prepričati, ako pogleda na zemljevid naše republike. Razmere v Coloradu se pa povsem strinjajo s politiko našega predsednika Roosevelta, kteri se ne zmeni za privilegije po9tavodajalstva in kteri ustvarja nove zakone po svojej lastnej volji, baš kakor da je diktator. "Kakor gospodar, tako tudi posli!'' Governer države Colorado se ravna po svojem mojstru Theodore Avstrije, dokler Avstrija pospe- venec. A zatajili so tudi Italijane in so uprizorili manifestacijo, ktera naj bi kazala "svetu", da je naše Primor-je "nemško". V Opatiji se mudi neki evropski kralj, pravijo in poročajo, da je to švedski kralj. aD bi toraj videl švedski kralj, kako daleč do sinje Adrije je že prodrl nemški duh, prišlo je iz Trsta nemško pevsko društvo, potem še jednako nemško društvo iz Pulja, a pevce je vodila pokroviteljica nemškega pevskega društva iz Trsta, grofica Goess, soproga c. kr. namestnika v Trstu. Tu se vidi, kaj hočejo naši poglavarji in kakšni so naši poglavarji ter kakšni so tisti, kterim naši poglavarji služijo. To so stebri Nemštva in nemške stroje, a naši sovražniki, od kterih ne moremo nič dobrega pričakovati. Odkritosrčni Italijan in učenjak profesor Cesare Lambroso izustil, to je napisal je nedavno resnico o avstrijskem "sistemu". Rekel je, da je avstrijsko uradništvo, mislil je najvišje uradništvo, prava rakrana za vso Avstrijo, ker slepo pospešuje le Nemšavo na vsej črti, a zatira 9 kruto silo svobodo in razvoj v?eh drugih narodov v Avstriji. Tudi italijanski general Rieeiotti Garibaldi, sin slavnega generala Giuseppe Garibaldija, ni prijatelj avstrijskemu sistemu. Priznal je to zopet javno v pogovoru, kterega je imel v Rimu z nekim nemškim časnikarjem. Dunajski list "Die Zeit" je priobčil ta pogovor. Rieeiotti Garibaldi je rekel, da je zato izprožil misel italijansko-slavjanskegn kongresa v Benetkah, da bi se Italijani in Slavjani sporazumeli ter približali v skupnih nastopih. General je naglašal, da on spoštuje načelo narodnosti, in da je on za to, da narodi sami o sebi odločujejo. Avstrija ne sme tlačiti narodov; Xemci hočejo vse m. -ode podvreči osrednji vladi na Dunaju, a ni prav, ni pravično. Xarodov ni smeti podjarmljati. Avstrija je le predstraža Nemčije, in zato je Garibaldi zoper to, da bi Avstrija šla v Solun, kajti ona bi nesla v Solun le vsenemško idejo. Potemtakem je naravno, da je Garibaldi za to, da se Trst in Trident odtrgata Rooseveltu in se ne zmeni za pravico sodišč, ktera zlorablja v prid korpo-racij, ki so lastnice rudnikov in kte-re se bojujejo z delavskimi organizacijami. Neki newyorgki kongresman, kteri bode postal morda predsedniški kandidat demokratične stranke, je te Ulje lc - vsenrmštvo. Ako pa se Avstrija postavi na zdravo federalisti-sko staiišče, potem ostanejo naj vse italijanske pokrajine pri Avstriji.To je ideja o narodni svobodi, in ta ideja bi morala prešinjati vse narode, vladajoče in vladane. Slovenci bi se morali tudi iz tega dni dejal: "Od 80 milijonov Ameri- ^ u5itL . °dbi3ati bi morali od sebe čanov jih. je kacih pet milijonov v kongresu, pri sodiščih in časnikih dobro zastopanih. Bila bi za mene velika sramota, ako bi tudi jaz posveti! svoje moči onim petim milijonom državljanov, kteri imajo tako dobro in veliko zastopstvo. Toda 75 milijonov Američanov živi brez zastopstva in radi tega menim, da bi bilo umestno, ako jim ponudim svoje ualuge.M Ljudstvo v državi Colorado, ktero vladajo mogotci sedaj s pomočjo bajonetov, brezdvomno potrebuje tace-ga zastopnika že radi tega, ker predsednik Roosevelt niti s prstom ne gane, da bi zavladale tamkaj zopet zakonite razmere in da bi napravil kap i t ali stične j anarhiji, ki vlada v divnih Rocky Mountains, konec. — Uboga šolska mladina. V nemškem državnem zboru so predlagali socijalni demokrat je, naj se zakon o varstvu otrok raztegne tudi na Šolsko mladino na kmetih. Najbolj je osvetlil muko šolske mladine dr. Skovronek, bivši ljudskošoLski učitelj, ki je poučeval v neki šoli, kakršnih je mnogo na posestvu vojvode Katiborskega. Šole so enorazredne, in imajo 80—100 učencev. Razdele se v pet oddelkov; prva dva odelka se poučujeta od 7. do 10. ure dopolu-dne, druga dva pa od 10. do 1. ure popoludne. Vsi ti otroci pa si morajo z 10. letom že služiti kruh na vojvodovem posestvu pri pridelovanju pese. Zato ae mora tudi pouk tako neugodno razdeliti. Toda otroci morajo delati že z jutranjo zoro ter pridejo ob 7. uri v šolo izmučeni in zaspani. Ker so mu hoteli izmučeni in utrujeni otroci med poukom zaspati, je prekinil pouk teT zaklical: "Vstanite! Zapojmo!" In to je pomagalo za trenotek, toda pmalo je bila poslana na višjo šolsko oblast ovadba, da učitelj le poje, mesto da bi poučeval. Vsled grabljenja ckolu pese na njivi imajo otroci vse krastave roke ter okrvavele zvezke, ker se jim pri pisanju kraste odpirajo. In takim mladim poljskim trpinom se mora vbijati zgolj nemščina, sicer je učitelj zanikern in nesposoben za vzgojo- Konservativne stranke pa so ▼kljub temu opisu odločno odklonile fftf&ospremembo sedanjega položaja.* vse, kar je sovražno našemu narodnemu življenju. Delovati in delati je treba počasi, korak za korakom; zlasti je treba skrbeti za narodno od, gojo ne samo v šoli, nego tudi v vsakdanjem javnem življenju. V tem bi nam morali biti vzgled Čehi in Hrvati. "Živnostenska banka" ima na Dunaju podružnico. Imela je občni zbor pretekli teden, a tu se je neki mlačen človek pritoževal, da je poslovni jezik banke le Češki. A Čehi ostanejo le Čehi. Ne potrebujemo nemščine in nemških bergelj. Lahko hodimo po svojih nogah. Tudi Hr vati so zopet stopili na noge. Znano je, da na tisoče in tisoče nemškihčas-nikov preplavlja Hrvatsko, zlasii Slavonijo. Listi, kakor uI)as inter-resante Blatt" in drugi prihajajo na naš jug v več desettisoč izvodih. Dunajski dnevnik "Die Zeit" piše ves čas zoper južne Slavjane. Hrvatska društva in posamični rodoljubi, kteri so bili doslej naročniki, vračajo list in agitujejo, da bi se list "Die Zeit zatrl na hrvatski zemlji. Tako je prav in tako bi morali delati tudi Slovenci. Mnogo nemške navlake je, ktero bi bilo treba pognati čez slovensko mejo. Ista osoda je dohitela hrvatski list ^Hrvatsko pravo", in to zato, ker hrvatski list hvali Japonce! "Hrvatsko pravo' je vjelo v svoje mreže mlačne Hrvate, a žal, tudi vse-učiliško mladino. List ima maža-ronsko barvo, a ke" Madjari v "ma-gyarorszagu" sočuvstvujejo z Japonci* a sovražijo Ruse, zato ni čudo, da nekateri zavedeni Hrvati poveličujejo Japonce! Vse drugačni so hrvatski socijalni demokratje. Imeli so ob velikonočnjh praznikih shod v Zagrebu in na tem shodu so izjavili, da sicer ne priznavajo "carstva", a bratom Rusom so vendar izrazili svoje iskrene simpatije in vsi žele, da bi zmagali Rusi. Ogrski socijalisti pa imajo spet drugačno barvo.-. Ti -so Madjari, a nobeden Madjar ni za Ruse, a niso i madjarski socijalisti. Veljavna jim je narodnost mad j arska; niso kozmo-politi. Organizovani so dobro. To se vidi iz tega, da imajo precej denarja. Na zadnjem občnem zboru se je poročalo, da so leta 1902 imeli dohodkov 65,000 kron, a lani da so ti dohodki poskočili na 135,203 krone (Konec prihodnjič.) Slovenski predsednik. John Dobercidge, Esq., svetuje, kako bi prišli Slovene! v Ameriki do ugleda. Kako je mogoče postati predsednik. Greater New York, epril de tweiiti-tfi t. m. Manhattan. 'Voice of the People", Mister Editor:— Sedaj, ko je Mister Tiodor Rus-feld sklenil in tudi odkritosrčno ukazal anaunsat. da bode osobno tako dober, da bode na repabliken sajd no-minejted kandidatom za predsednika in ker si o temu vprašanju nikomur več ni treba beliti glave, je to leto za človeka od ambišen jedi ni čenč. da česa doseže, ako džojna demokratično stranko. Sedaj, da Vam odkrito povem. Mister Editer, moj ambišn ni baš priti v belo hišo, dasiravno trdi moja stara, da bi bilo lepo, ako bi bil wash-ingtonski White House naš rezidenc. PrviČ, mi tega ni mogoče doseči, ker moji enemies vedno okrog trobijo, da sem v Ju rop rojen, in drugič, oni afis tudi ne donaša mnogo denarja. Kaj pa ima človek, ako prostane predsednik ? Pctdesettisoč dolarjev na leto in prosto stanovanje, prosto kurjavo in. luč, brezplačne servent gojrls in tu pa tam prosto vožnjo po železnici z prostim boardom; in prosto yachto — in to je tudi vse. Za to pa uiora človek vsaki dan pisati razne mesaees, kar se pa v novejšem času lahko stori z pomočjo tajprajter mešiiierijo, potem je treba napraviti ob vsakej priliki brezštevilnokrat hendšeking, nadalje mora človek kot predsednik tu pa tam obiskati v Washingtonu živeče Ambesseters in povabiti Nigre k lunehu, prirediti vsako noč v svojem stanovanju fri kancerts in druga neprijetna delu. Xo, Mister Editer, to ni ničesar for yours Truly. Toda ono, kar Vam •Faz povem, to Vas bode zanimalo. Ameriški Slovenci morajo biti riko-najzed s tem, da nominejtamo predsedniškim kandidatom kacega (tu rojenega, of course) Slovenca In potem naj se Slovenci zjedinijo in del ujejo za moža. Slovenskega kandidata nam je lahko dobiti, kajti na zapadu imamo več slovenskih paliti-karjev, kteri so pri aldermenskih volitvah sijajno — propali. Tudi imamo tu pa tam slovenske konštablerje v U. S. businessu in po nekodi tudi polismene ter halfpolismene, kte*-i bi prav izi opravljali tudi predsedniški biznes. Ako bi bil potem kak Slovenec ele-kted, zamogel bi Jaz postati power za prestolom ali celo the sekreteri of the trežore. To bi bil afis, kteri bi mi ugajal. Toda kako jo treba agitirati. da dobi človek nominejšen in da je potem tudi elekted, tega še večina Slovencev ne ve. Kadar hočejo izvoliti kakega konštablerja ali aldermana. potem vedno napačno prično, in baš tako tudi sedaj nismo imeli ni jedne-ga slovenskega predsednika, Jaz sem o tem povsem uverjen in sem tudi ready Vam povedati, kako se ta stvar tenda, ako mi obljubite, da mi bode oni mož, kteri bode moj nasvet juzal, obljubil v slučaju, da bode elekted, da mi preskrbi pravi afis. To se pravi, on mi mora pismeno zagotoviti, kajti ustmenim obljubam Jaz več ne verjamem. Toraj, pred vsem mora imeti človek, kteri hoče postati predsednik, obligatni pejper. In v tem pejpru mora ljudem naznaniti in ljudem dokazovati, kako je plemenit. On mora pred vsem simpetajzat z ljudmi, kateri niso premožni, in ne le samo tru-ste, temveč tudi bogate ljudi psovati. Tudi mora biti ekspert v metanju bouquetov. On mora dejati polis-manom, kako so oni dobri, plemeniti in rahločutni ljudje, kako nežno postopajo z našim pablik, kako so nesebični in kako požrtvovalno in trdo morajo oni delati. Potem mora zahtevati, da se .riiterjem izposluje večja napitnina, ter hvaliti uljud-nost car-kondukterjev, neumorno delavnost in marljivost italijanskih čistilcev čevljev, treznost Ircev, zadovoljstvo naših servantgojrls. molčečnost peric in točnost messendžer-boj-sov. Vse to mora v pejpru obelodaniti. Glavna stvar pa je, da je tak pro-spektiv kendidet skrajno liberalen z denarjem — drugih ljudi. On mora zahtevati za vse trejds in brenčes povišanje vedžes in seleri in mora skrbeti, da plača Uncle Sam kolikor mogoče mnogo denarja, za kolikor mogoče malo dela. Med tem mora pa naravno vse one, kteri imajo mnogo denarja, izvrstno psovati. Pri tem pa tudi ne sme pozabiti, da je med onimi, ki so svobodomiselni in moderni, tudi vse polno churehmembers. Radi tega je treba med liberalizem in socijalizem vmešati vedno nekoliko pobožnih izrekov in pri tam n« smm preer*tj zvrtcw^f, Najtežje pri vsej stvari je pa hvaliti naš selunelement na jednej, in temperenčnike na drugej strani,kaj ti teh ljudi imamo vse polno. Potem mora tudi kikati proti gem-bling in horsrejses in polisi-gems in sličnim pregrešnim športom, dočim mora njegovo glasilo isstočasno objavljati najboljše riports o vs<'u rej-ses, prajsfajts. dogfajts, cockfajts,— in vsaki čitatelj dotienega glasila mora dobiti po jedno srečko louisian-ske loterije. Kendidet mora pisati o Venderbil-tih in Gouldih in Estorjih, ter Ro-ckefelerjih kot o največjih sovražnikih Človeštva, in kadar se poroči kaka hčerka ali kak nefju od rilejin od Estorbiltov, mora biti deskripšn o nevestinem trusso, najmanj tri ped-žes dolg. To bi bil toraj moj program za slovenskega kendideta, kteri pa mora biti zelo nesebičen, tako, da se za-more primerjati z Džeferzonom. Washingtonom in Lincolnom. Toraj kakor rečeno, ako Mi da kak Slovenec pismeno zagotovilo, da bo-dem Jaz power za prestolom, mu bo-dem podal vse potrebne lek^n«;. With regards Vas John B. Dobernidge, Esq. Kranjsko slovensko katoliško Ekspresni parnik KAISER WiLHELM der GH. odpljuje dne 26. aprila ob 10. uri dop. iz New Torka v Bremen. Ekspreaui parnik "francoske družbe" LA SAV01E odpljuje dne 28. aprila ob 10. uri dop. is New Torka v Havre. Lepi poStni parnik "Red Star črte' FINLAND odpljuje dne 30. aprila ob lo. uri dopoludne iz New Torka v Antwer-pen. fZelo lepa vožnja je na parni-kih te družbe. Najnovejši ekspresni parnik KRONPRINZ VVILHELM odpljuje dne 3. maja ob 8. uri zjutraj it New Torka v Bremen. Lepi poštni parnik LA GASC0GNE odpljuje dne 7. maja ob 10. ur: dop j iz New Torka v Havre, i Ta parnik vzame samo potnike II. in III. razreda ter je posebno fino vrejen za družine, ker bodo prostori II. razreda prirejeni za III. razred in oni I. za II. razred. Pljuje 8 dni preko vode. Vožnje listke za te pamike prodaja Fr. Sakser. lOi* Greenwich St.. New Tor k. Za ekspresne par 1 nike si je preje potreba zagotoviti prostor, ker so po navadi prenapolnjeni in obilo potnikov zaostane. Na . znani te nam odhod rotom brzojava ali pa nas pokličite po telefonu." 3795 Certlandt, ako ste na kaki postaji \ i"? ,w Torku. Dobro si to zapomnite NAZNANILO. Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Cirila in Metoda št. 1, J. S. K. J., v Ely, Minn., da je bilo sklenjeno pri redni seji društva dne 27. marca, da mora vsaki član točno plačati vse svoje redne prispevke, to je na dan seje, za vse oddaljene člane pa je čas podaljšan do vsacega prvega dneva v mesecu. Vsak, kteri tega ne stori, bode kot tuk suspendiran od društva, toraj bratje, pošiljajte točno svoje mesečne doneske. Nadalje uljudno prosim vse odsotne člane, da mi naznanijo njih natančen naslov, da jim potem zamoretn aoposlati Certifikate in pravilne knjige. Nadalje tudi prosim, da vsak oboleli član dopošlje zdravniško spriče valo kadar zboli, kakor tudi, kadar ozdravi. Pisma je nasloviti na prvega tajnika. Mathew Levstik, (12-12-5) Ely. Minn. POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Z-jed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri „TrigIavu'\ 617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležanr „ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje j* vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralni« miza (pool table). Ker si hočem pridobiti n&klonje nost rojakov, gledal bodem v prve« 7 rs ti za. točno in solidno postrežbe Vsak potujoči Slovenec dobrodoSek Končno priporočam ožjim rojekoa. da me blagovolijo večkrat počasti i. s svojim obiskom! Mohor Mladič. «17 So. Center At., Mizo 19. ul. CHICAGO, ILLINOIS. pdp društvo svBte Barbare v Forest City, Penna. liikorporiraiio diič 31. januarja 1902 t Penns?lrauIJL ODBOBiVIiLE: Predsednik: Josip Zalar, P. O. Box 547, Forest Citv, Pa. Podpredsednik: Josip Žldan, P. O. Box 476, Forest City, Pi L tajnik: Ivan Telkan, P. O. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: Ivan Žigan, P. O. Box 57">, Forest City:, Pa, Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537. Forest City, Pa. GOSPODARSKI m BAČU^SKI ODBOR: Josip Buoinelt star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. anton OVRN, P. O. Box 537, Forest Citv, Pa. ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pju Josip Gorenc, P. O,- Box 569, Forest City, Pa POROTNI ODBOR: Josip Bucineli mL, P. O. Box 591, Forest City, Pa. Karol Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Voraet City, Pa. Jolm Telban, P. O. Box 007, Društveno glasilo je "tiIns Naroda". PRISTOPILI. K x>ostaji St. 1 v Forest.City,*Pa.,^ Vili jam Muliič 19 let. Fran Koren 30 Iet.^ ^ — K postaji št.'2 v Jenny Lind, Ark.', Anton Kans 20 let, Ivan Dra-fenik 33 let. K postaji st. 3 v Moon Run, Pa., Ivau Močnik 45 l. t. Fran Šivic 23, Josip Gorjup 27. K postaji št. 5 v Dening, Ark., Ernest Micerle 19 1. K postaji št. 6 v Clevelandu, Ohio, Josip Slak 28 let. Ivau Zupau-eifi 34, Josip Wene 27, Ivan Prišel 43. K postaji št. 9 v Weir City, Kansas, Anton Koprivnikar 25 let. Fran S k raba 34, Ivan Terstnik 25, Ivan Benkelc 27, Fran Oelešnik 19, Fran Razpotnik 26, Josip Čelešnik 25, Blaž Šile 32. K postaji št. 10 v C'oketonu, W. Va., Anton Bver^oč 27, Ivan Ro žar 24, Ivan Ivančie 18, Josip Vodopivec 19, Fran Šuštaršič 25, Anton Korenean 29, Mihael Wavhonk 28, Pavel Frilih 28. Iv postaji št. 18 v Flemingu, Kansas, Anton Jainnik 27 I , Anton Šinkovec 26. K postaji št. 20 v Claridge, lJa.. Amliej Sirk 20 L Sprejeti dnč 3. aprila 1904. Ivan Tel ban, I. tajnik. NAZNANILO. Glavni odbor je sklenil zaradi konvencij«' zdru/.-uih druŽtev -;v. Barbare: 1. Vsaka postaja ima pravico poslati du 5U članov enega delegata, od 5o do 10o rlanov po 2 delegata in od 100 naprej po o delegate in tako naprej. 2. Vsaka postaja posije svojega delegata na svoje stroške in to v drugem pomenu, da vsaka postaja, ktera odpošlje delegata, plača sama za istega stroške. 3. Zaradi postaj, ktere ne morejo posamno poslati svojega delegata, se lahko bližne postaje združijo po več skupaj in odpošljejo skupno enega delegata, kteremu dajo pooblastil«« za o> in pridejo tako z manjšimi stroški za vsako postajo. 4. Vsak delegat mora imeti pooblastilo od dotičnega družtva* ktero ga pošlje na konvencijo, in to pooblastilo mora biti podpisano od predsednika in I. tajuika ter potrjeno z družtvenim pečatom. 5. Assessment se ne more povišati, da bi se plačevali delegat je iz glavne blagajne, kci assessment se ne sme za drugo povišati, uego za bolniško in smrtno podporo. 6. Vsak delegat mora imeti spisano od večine članov potrjeno listino, za koga in kako ima glasovati. 7. Vsaka postaja, ktera ne pošlje delegata, mora poslati »pisano poročilo, česa družtveniki zahtevajo, kaj da bi se pri konvenciji pre drugačilo in zboljšalo, ter kaj da bi bilo bolj pristno za družtvo. Ti spisi, oziroma poročila bodo prebrana pri konvenciji in potem, ko jih delegatje presodijo, so zahteve odobrene ali zavržene. 8. Konvencija bode dnč 19. septembra 19U4 v Forest Citv, Pa., zatoraj proM"> vse tajnike, da to poročilo shranijo in da ga pri sejah prebero članom. Ktera ]>ostaja bode poslala delegata, naj naznani do 1. avgusta t. 1. Pozdravljam v*e združene sobrate združenih družtev >v. Barbare in želim, da bi se še več novih postaj oglasilo do prve konvencije združenih družtev sv. Barbare! IVAN TELBAN, I. tajnik. International Munufacturing Company Box 948. New York City, Iff. Y. Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim id ustalim slovanskim druitvam svujo bodalo zalogo cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badgrs in regalijc) gumbe, čepi ce in uniforme za slovanska društva. — Kaznih društveuih pečatov iz gumija, vlitega železa (Seil l'r«s), ie^nih prčatov vJ'ocket beai Press), gumas.ih črk za samostojni tisk y Skrinjicah; igralnih škri-niic. lajn. kitar, goselj. mandolin, harmonik, orgeljc, ur (zlate, srebrne in nikelna-ste"), uhano*, prstanov, kravatnih igel], ženskih zapestnic, venžie in veriinih na-kitov, noiev. britev, škarij, itd., itd. Velika zaioga najnovejših NEW GEM SAFETY RAZORS •^vuuosunh britev) ktere najtopleje priporočamo vsem premogarjem, rudarjem, tovarniškim delavcem in vsem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v elegantnih šatuljah od $2.00 dalje. Grafofoni, fonograti, amateur-fotogradčni aparati, ca m ere itd, — Bogata zaloga godbenih inštrumentov, ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje se v rseh modernih jezikih. Za odgovore puposlati je znamko za 2 centa. INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY, P. O. Box 948, NEW YORK CITY, N. Y. Hočeš razveseliti svojega moža? Da! Dobro! Kupi ter post reži svojemu možu z lepiui kosoui pečenke, kukoršno dobiš pri Martin Geršiču, 301 Northern Avenue, Pueblo, Colo, Telefon: 439 Union. t^" Govori se v vseh slovanskih jezikih. Priporoča se rojakom m. drugim bratom Slovanom MArtin Ger&ič, lastnik. . IŠitL- . i, -J lir i - nnfiTfcfwrii Tnflim i^ist&a JUtii -■-rm^rim-t Jugoslovanska L — Darki v Avstriji. V letu 10U3 so direktne in indirektne davke znatno zvišali. Direktnih davkov se ii Knrz. - Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.55 in k temu še 15cen- Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. 6«dei v ELY, MINNESOTA. URADNIKI J Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box SOS, Ely, Minn. Podpredsednik' JOHN KERZiSNIK, P. O. Box 138. Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St.. Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVZE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveletk, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 5102 Buttler St., Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA. P. O. Box ^056, Ely, Minn. je plačalo leta 1903 297 milijonov j tov za poštnino, ker mora biti de kron. torej 7.4 milijona več, kot leta | nama pešiljatev registrirana. 1902. Indirektnih davkov se je pla- j ealo 450 milijonov kron, nekako 12 milijonov več, kot leta 1902, tako. da se je plačalo za 19.4 milijona več davka 1903. leta kot 1. 1902. Osobne-ga davka se je 1. 1903 plačalo 3.2 milijonu več. Hišnega davka se je plačalo 3 milijone več. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govie, P. O. Box 105. Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društvene glasilo je: "GLAS NARODA". Evropejske in droge vesti. Beroliu, 23. aprila. Nemčija je odstopila osem torpedolovk, ktere so zgradili v Elbingu, Rusiji. Neutrali-teto je Nemčija obvarovala s tem. da je naročilo v prid Rusiji razveljavila ker so bile torpedolovke prepoi.no iz-gotovljene. Iz Petrograda se poro-«"-a, da je zavladala radi te#& v Rusiji naklonjenost proti Nemčiji in listovi hvalijo v dolzih člankih cesarja Viljema in nemško ljudstvo. Petrograd, 23. aprila- Pri belem dnevu j' nekdo usmrtil soprogo generala Strandmana, ktera je stanovala v svojej hiši kraj Zimske palače. Nesrecnico so našli z preklano glavo v njenej sobi. Tudi njenega slugo so našli umorjenega. Morilec je potem stanovanje uplenilin je na svojem begu zgubil več tisoč rubljev in družili vrednostnih listin. Florenea. Italija, 23. aprila. Tukaj je umrla gospa William Renham iz New Yorka. Moskva, aprila. Tukaj se mudi italijanski komponist Olfano, kteri komponira opero, ktera bode zajeta z Tolstojevega romana "Vozkresenje". Poznaje, nem. Poljska, 23. aprila. Pruska vlada je dovolila 5,350,000 mark za gradujo cesarske palače v Poznanju, da tako pospešuje germa-nizacijo Poljakov. London, 23. aprila. Sir Charles Ilardinge. novi angleški poslanik v Petrograda, kteri odpotuje te dni » Rusijo. Nesel bode čaru lastnoročno pismo angležkega kralja. Kralj Edward želi med Rusijo in Japonsko posredovati. Drobnosti. Družba sv. Mohorja nam p troča, da bodo člani za leto 1905 narasli na 80,000, kar je gotovo pono--no število za nas Slovence. — ''Suedmark" je dala šoli v Z\vei-kirchenu 45 K, v Rublandu 50 K, nekemu posestniku posojilo 600 K in novo ustavnovljeni nemčurski posojilnici v Rožeku posojilo 300 K. To kaže, kak namen ima novo ustanovljena posojilnica! — Prezgodnja smrt. Dne 27. sušca je v Gorici v bolnišnici usmiljenih bratov umrl Jožef Moertl, šestošolec na beljaški gimnaziji. — V prodoru v Podroščici delo hitro napreduje. Zdaj delajo v trdem kamenju in so m i noli teden na dan dodelali 7 metrov ter prišli že nad 3400 metrov daleč. Zunaj prodora se radi snega le malo dela.. — Kap je zadela mladega, pridnega nadzornika delavcev, Klemšarja. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi. — Dezerter mej delavci. Te dni so med delavci v Podroščici prijel' Janeza Verhovnika, ki ju všel od 17. pespolka v Celovcu in šel med delavce. Prepeljali so ga v Celovec. — "Mir' piše: Državna statistika zadnjega ljudskega štetja nam podaja prav zanimive številke. A' tretjem I zvezku te Statistike nahajamo po-1 sebno zanimive reči o naših šolah, v , slovenskem delu naše dežele. Pri j otrocih od 10 do 20 let je vsega skupaj med Nnrnci analfabetov (t. j. takih, ki ne znajo brati in pisati) 21S2, Med Slovenci pa 1765, to se pravi pri Nemcih so med 100 prebivalci 4.1, med Slovenci pa 10.5, torej skoro polovico več, kakor pa nemških. Ali nam ne povejo te številke dovolj Pokier ni bilo šol, je bilo razmeroma manj analfabetov, kakor pa sedaj. Kaj poreče k temu modri nadvzgoji-telj Palla in drugi nadzorniki, ki nimajo nikoli zadosti besed v hval; in izvrstnih vspehih nemških ponemče-valnie ? Kdo poneumlja naše ljudstvo kdo ga zadržuje v omiki ? Ce pojde to tako naprej, potem nas seveda I morajo Nemci v izobrazbi prekašati. : Dajte nam take šole, kakoršne zahte- 1 vamo, potem bomo pa pokazali, da i znamo več, kakor hruške peč. — Male hrvatske novice. Dolgovi mesta Zagreba. V Zadnji občinski seji se je razpravljalo o konverziji mestnih dolgov. Sprejeta je bil a ponudba budim peš tan ske hipo-tečne banke glede konverzije 4,032,-080 kron po 31/2%. Da se je sprejela budimpeštanska ponudba je, "zasluga" dr. Tomašiča. — Zagrebško vseučilišče je imelo v preteeenem zimskem tečaju 1053 slušateljev in sicer 907 rednih in 140 izvenrednih. Po fakultetah se razdele: bogoslovna 95 rednih, 1(5 izvenrednih; pravna 024 rednih, 71 izvenrednih; modroslovna 188 rednih, 20 izvenrednih; na lekarniškem oddelku 33 izvenrednih slušateljev. Po 3 slušatelji so bili iz Kranjske in Štajerske, 1 pa iz Koroške. — Za železnico Ogulin-Bihač. O velikonočnih praznikih so imeli tajniki vseh treh hrvatskih trgovinskih in obrtnih zbornic (Zagreb, Osek, Sonj), posvetovanje na Keki o zgradbi ozkotirne železnice Ogulin-Bihač. — Afera hrvatskega poslanca. Poslanec za vinkovški okraj, nadgo-zdar Niemčič, je zaradi samolastne prodaje pleterniških gozdov pazen-sko premeščen ter tako kompromito-van, da bode moral odložiti mandat. Na njegovo mesto bode kandidiral sekcijski pri-dstojnik dr. Luka Marjano vič. V K r k o p a d e 1 je vsled epilep-ričnega napada delavec Franc Av-žin v Novem mestu. Mestni policijski stražnik in hišni posestnik Ivan Hr-.vat ga je še živega rešil iz vode. Smodnik podžgal. Dne 7. aprila popoludne je 9 let stari deček Miroslav Vidmar na Sv. Jakoba nabrežju v Ljubljani podžgal nekoliko smodnika, ki je njemu in 4M> leta stari deklici Vidi Podrebrškovi puhnil v ihraz in ju osmodil. V Ameriko se je odpeljalo dne 7. aprila ponoči z južnega kolodvora \ Ljubljani 8 izseljencev. Žena umorila svojega moža. V Trstu je prišel v noči dne 6. aprila čevljarski mojster Anton d'Amico, stanujoč v Via del pane, pijan domov. Ker je mlada žena neke njegove nesramne predloge odklonila je hotel posiliti svojega 2Vz letnega otroka. Ko je žena ta strašni zločin preprečila, je čevliar zaspal. Nato je žena sklenila ustreliti sebe in hčerko ter je spisala za slovo pismo svojemu sinu. Prijela je revolver in ustrelila na hčerko, ktere pa krogle niso zadele, pač pa je jed na kroglja zadela čevljarja v glavo. Surovi mož je bil takoj mrtev. Mlada žena je hotela pobegniti, a beg so ji preprečili ljudje v hiši. Vse priče izjavljajo, da je bil čevljar Anton d'Amico jako surov in da je že večkrat skušal izvršili zločin na svojem otroku. Stil« koroške norice. — Judeževi groši. Nemški "šulferajn" je dovolil sledeče podpore: Otroškemu vrtcu v Železni Kapli, šoli v Uk-vah za šolarje, šoli v Malen Sv. Vidu »a vodovod, šoli \ Gorjah xa kujige. —■ —» - -» — Analfabeti pri Rusinih v Galiciji. Ukrajinonlski list *'Dilo'\ razpravljajoč o delovanju kulturnega društva ''Pros vita", poroča o razmerah v Galiciji, zlasti med rusinskim ljudstvom. "Prosvita" podpira s priznanja vrednim naporom omiko ru-sinskega ljudstva, ustanavlja čitalnice in knjižnice, izdaja poljudne knjige, prireja poučna predavanja itd. Od svojega ustanovljenja je društvo ustanovilo 1168 čitalnic. Društvo "Prosvita" bi lahko storilo še več, ako bi se mu ne bilo treba boriti z največjim sovražnikom omike: anal-fabetizmomf. Po "Dilu" je med Ru-sini v Galiciji 2,098,584 ali 02.44% anlfabetov. Iz skupnega števila analfabetov v Avstriji pripada na Ru-sine 40%. Primerjajoč te številke z analfabeti drugih narodov, podaja "Dilo" tele povprečne številke; Pri Rusinih je dvakrat toliko analfabe-betov, kakor pri Poljakih, trikrat toliko kakor pri Slovencih, enajstkrat toliko kakor pri Nemcih in devet-najstkrat toliko, kakor pri Čehih, — Razne male novi ee. — Umor in samomor v bolnišnici V praški mestni bolnišnici je 04letni bolnik Kratoehvil ustrelil v prepiru 25le.tnega bolnika Linharta, nato p: še sebe. — Nezgoda nemškega princa. Princ Friderik Leopold je trčil -svojim avtomobilom ob neki voz ti r padel s sedeža. Raujen je 11a trebuh < vendar ne nevarno. — V šali ustrel i prijatelja. V Rutarjih pri Kormin ! je v šali pomeril lSletni Jos. Jerma na svojega tovariša Tinunina s puško, o kteri ni vedel, da je nabasana. Puška se je sprožila ter je Tinuiih. obležal mrtev. — Viharji ob Severnem morju. Zadnje dni so razsajali ob celem obrežju Severnega morja grozoviti viharji. Nabrežna mesta so bila preplavljena. Utonilo je 12 osob. — Nadškof dr. Kohn. Nadškofov konzistorijalni svetnik dr. Kleiber je prišel iz Kromeriža v Mondsee, da najame ali kupi za Kohna vilo. — Mrlič oživel. V Szerenczu so bili zbrani sorodniki v hiši umrlega Jos. Neumana pred pogrebom. Ko so hoteli krsto pokriti in zabiti, vzdignil se je mrlič naglo ter zakričal, zakaj ga motijo v spanju. Prenesli so ga v posteljo. Proti zdravniku se je vpeljala preiskava. -— Afera Nasi. V neapoljskem muzeju so razkrili velike nerednosti. ki so se zgodile za časa Nasijevega ministrovanja. Gre se za 300,000 lir. Kretanje parni kov. V New York so dospeli: Graf Waldersee 22. aprila iz Hamburga z 1088 pot. Rhein 22. aprila iz Bremena s 770 pot. La Savoie 22. aprila iz Havre. Dospeti imajo: Columbia iz Genove. Pretoria iz Hamburga. Philadelphia iz Southamptona. Waldemar iz Hamburga. Mongolian iz Glasgow«. Etruria iz Liverpoola. St. Louis iz Southamptona. Bluecher iz Hamburga. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Arabic iz Liverpoola. Barbarossa iz Bremena. Neckar iz Genove. Finland iz Antwerpena. Odpljuli so: Hohenzollern 23. aprila v Genovo. Philadelphia 23. aprila v Southam-ton. Zeeland 23. aprila v Antwerpen. Campania, 23. aprila v Liverpool, Pretoria 23. aprila v Hamburg. Koenigin Luize 23. aprila v Genovo. Odpljuli bodo: Kaiser Wilhelm der Grosse 20. apr. v Bremen. ' Noordam 20. aprila v Rotterdam. Majestic 27. aprila v Liverpool. Mongolian 28. aprila v Glasgow. Bluecher 28. aprila v Hamburg. |La Savoie 28. aprila v Havre. Rhein 28. aprila v Bremen. , Slavonia 28. aprila v Genovo. | Arabic 29. aprila v Liverpool. (Graf Waldersee 30. aprila v Ham-I bur g. I Etruria 30. aprila v Liverpool, i St. Louis 30. aprila v Southampton. [Finland 30. aprila v Antwerpen. Columbia 30. aprila v Glasgow. — Nazadovanje francoskega prebivalstva. Bertillon je izračunih da, ako se preostanek prebivalstva Nemčije, Avstro-Ogrske, Anglcžkein Italije od leta 1900 do 1901 sešteje ter razdeli s celokupnim številom prebivalstva, da je bilo več rojenih kot jih je umrlo 11.7%. To število bi morala tudi Francoska imeti, v isti-ni pa se v tem razmerju na Francoskem rodi 450,0 OOosob na leto premalo. — Eiflov stolp nameravajo porabiti za brezžično brzojavljenje med Parizom in francoskimi vojnimi ladijami na morju. — Najtoplejši kraj na .svetu je baje jeden Avalskih otokov, ki leži v Perzijskem zalivu. Srednja letna temperatura je 29 stopinj R. Vročino julija, avgusta in septembra za-morejo prenašati le prvotni nasel-niki. Opolnoči kaže toplomer še vedno na 20 stopinj, ob 7. uri zjutraj 33 do 34, ob 3. uri popoludne 48 stopinj R. — Komur se noge potijo, si lahko pomaga tako: Noge naj si s špiritom opere in jih potrosi s salicil-nim prahom. Oboje se kupuje v navadnih mirodilmcah (drogerijah). — Balkan. — Sofija. Bolgarski politični krogi so razburjeni, ker turška vlada zavlačuje podpisanje bol-garsko-turškega dogovora. Boji se namreč, da je zavlačevanje turški manever, da dobi Turčija časa, da nabere več vojaštva in vojnega ma-terijala. Odesa. Sem došli rujki konzul Če-mersin je izjavil, da smatra položaj v Macedoniji za zelo resnega. Zadnjega klanja kristjanov niso vprizorili Albanci, temveč turški rezervisti. Albanci se niso vzdignili zato, ker hočejo imeti avtonomijo, temuč ker so z vlado nezadovoljni ter se jeze, Ker se kristjani nastavljajo za uradnike. Hilmi paša misli resno na reforme toda upirajo se mu v prvi vrsti turški uradniki. Carigrad. General De Georgis Čaka samo na avdijenco, v kteri se poslovi od sultana, potem pa odpotuje s prideljenimi mu inozemskimi častniki v Solun. Tukaj se bodo častniki mudili le en teden, da dobe vse informacije ter se določi glede uniforme, potem pa odrinejo v odmenjene jim vilajete. Turška vlada želi, da bi orožniški častniki nosili turške fese, čemur pa se komisija upira. Častniki obdrže najbrže uniforme svojih držav. Dunaj." Na poziv vojnega ministra se je prijavilo za macedonsko orož-ništvo 30 častnikov. Izmed teh se jih izbere za sedaj le 5, toda že najbrž v enem mesecu odide k macedonskim orožnikom nadaljnih 10 avstrijskih častnikov. "GLAS NARODA" prodaja po 1 «ent številko: Anton Bobek. ooelevodja podružnice Frank Bakser. 1778 St. Clair St.. Cleveland. Ohio. C h a a. Der rane. 216 N. Congress St., Kenosha. Wis. John Sustaršič, 1208 N. Centre St., Joliet. HL Frank Gabrenja, fit Power St.. Jehnstown. Pa. Ake ieli kdo rojakov list prodajati, aaj ae —Isri vri vvravništva. V pouk. Kdor rojakov namerava odpotovati v-taro domovino, naj se preje obrne na podpisanega, kteri mu vse potrebno naznani in svetuje in to glede potovanja po kopnem in morju. Pri meni bode pošteno postrežen in si prihranil marsikak dolftr. Vsakemu potniku odpošljem brezplačno gumb v slovenskih barvah z mojim naslovom, pošljem svojer jl človeka po njega na kolodvor, ako mi navede čas in železnic^ po kterej pride. Ako n^ ~e pomik kam obrniti, naj na postaji gre na telefon in pokliče številko 3795 Cortland in govori slovenski z nami ter se vse domeni. Vsak potnik naj si pripne moj posla ni trumb. da ga naš človek 1 a g 1 j e spozna. Ne pojdite drugam nego na številko 109 Greenwich St., ker mnogo je navihancev, ki vas drujcam tirajo in odero. Pazite, da ste res pri meni in ne dajte nofrcev preje iz rok, dokler niste prepričani, kje da ste. Sedaj, ko je čas potovanja, mrgoli lovcev na ljudi na postajah in potujoče odvlečejo v slabe Ln drage hotele ter jih dobro odero. Pazite na ta pouk. FRANK SAKSER. 109 Greenwich St., New York. 1778 St. Clair St.. Cleveland. O. NAZNANILO. Nižje opdpisani naznanjam bratom Slovencem in Hrvatom, da m se preselil iz Eaat Helena, Ment* v Aldridge, Ment., in tu edprl nem urejeni saloon, v k te rim točim vedne SVEŽE PIVO, DOBRO KALIFORNSKO VINO, IZVRSTEN WHISKEY in prodajam FINE SMODKE. S spoštovanje« ILARTIN RAUH, Aidridf«, Mont., Pacfc Q* Kje je resnica? Samo jeden zdravnik ne more nikdar jamčiti, da bode ozdravil vsako bolezen, kajti ni jeden zdravnik ne more biti strokovnjak za vse bolezni. O tem dejstvu je vsak razumen človek prepričan. Več bolezni je, ktere mora zdravnik od blizo pregledati, ker jih je nemogoče drugače ozdraviti. Vsak zdravnik je sposoben za jedno vrsto bolezni, ako pa kdo trdi, da zamore ozdraviti VSAKO BOLEZEN, je to nespametnost. Po vseh veljcih mestih ustanovljajo zavode za raznotere bolezni in aa Čelu vsakega oddelka je zdravnik-strokovnjak. Tako je nastal naš NEW YORK UNIVERSAL MEDICAL INSTI-I UTE, samo da se izpolni ona med slovanskim ljudstvom v Ameriki opazujoča se praznota, kajti siromake, stanujoče daleč od velikih središč, običajno nepošteni zdravniki osleparijo. Oni ne vedo, kam bi se obrnili, da se rešili bolezni, ktera jih tlači. Universal Medical Institute Ako ste bolni. — Ako ste v New Yorku ali daleč proč. _ Ako so drugi zdravniki proglasili vašo bolezerTza neozdravljivo. — Ako so vam nevešči zdravniki odvzeli stotine in stotine dolarjev in vam kljub temu niso povrnilT dragocenega zdravja. Pišite Universal Medical Institute v New York. Pojasnite nam Vaie bolezen odkritosrčno brez sramovanja, tako natančno, kakor da pišete svojemu prijatelju. Vaš slučaj bolezni bode zdravniška konferenca preiskala, in ako bode strokovnjak one vrste bolezni, za ktero Vi bolujte. uvide!, da Vas zamore ozdraviti, poslali Vam bodemo z ekspresom zdravila v kterokoli mesto Zjed. držav, Canade ali Mexike. V slučaju pa, da je Vaša bolezen neozdravljiva, ali da je treba, da se Vas osobno preišče, odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku ter Vam pojasnili Vašo bolezen. Vedeti morate, da je več bolezni, ktere ni mogoče ozdraviti le potom vživanja zdravil in tudi več tacih, ktere ni mogoče iz Vašega pisma takoj spoznati. Universal Medical Institute im V EN ZEL, 74 Munich St.. Cleveland. Ohio. F. G. Tassottip 108 Meserole St., Brooklyn Borough, New York, N. Y. dopisnik ir. F. Sakaerja v New Yerin Pošilja denarje v — :SxARO DOMOVINO:— hitro, zanesljivo, po dnevnem kurzu; zamenjuje avstrijski denar, preskrbi potnikom v staro domovino ali od tam sem ugodno vožnjo (šifkarte). kakor tudi železniške listke po Zjed* državah. Sprejema naročnike in na-ročnino za "Glas Naroda". Priporoča se Brooklynskim Slovencem in jamči hitro in solidno postrežbo. Z odličnim vpoštovanjent F. O. Tassotti, 108 Meserole 8t^ Br-oklvu K Y. Anton Rebek, J ,iodvorske ulice v Ljubljani, koncesijonirani zastopnik - Red Star Line. Slovence zelo dobro in pošteno ^streže pri izseljevanju v Amerike. Preskrbi potne liste. Vožnja z novimi pamiki te družbe je ugodna, ljudje so po 4 in 6 v jednej kajiti, pri obedih jim strežejo pri pogrnjenih mizah, ni treba umivati posode. Snaga vlada na teli parni kih in tudi za ženske je ugodno, ker se gleda na nravno vedenje. V New Yorku je moj dopisnik g. Frank Sakser, 109 Greenwich St. Novi parniki te družbe vozijo po osem dni. Se spoštovanjem Anton Rebek, knaresijonirani agent Red Star Lij^ - - k^ji^Tiili-riih-11-i-.r.ffln-iilši tiiii iViii«;i,ii"ir'~1' Arabela. Bonwn Bpiwda Pavli** Pajkov«. KNJIGE, Arabela ga neverno pogleda. "Ali ste pa pomislili", pristavi opominjajoč, "kakšen bode nasledek temu dvoboju? Ali ste imeli v mislih bol, kte- ktere imamo v na§i zalogi in jib ^ ro s tem nepremišljenim korakom ... _ . . napravljate svojim roditeljem?" inosl]emo postnine proStc- *ko On molči in skloni glavo na prsi, nam zne8ek M»rei pošlje: kakor grešnik, ki spozna svojo po-J greho ter pričakuje zaslužene kazni, j Ko vidi Arabela to pobitost, začne Spomin na Jezusa 35 ct- Molitvene knjige jej srce močno biti. (Dalje.) Ko je počil strel, ki je bil plašil poprejf OBiasi se zdaj v njej hrepe-profesorja in Arabelo, čutila je sled-; nenjet rešiti ga. "PrekliČite ta nesrečni dvoboj", IN nja hipoma v desnej roki hudo bol. Od tod njen prvi vzklic. Po stopnicah gredoč srečala je v temi Samuela, kteri je kakor besen letel po stopnicah in težko sopel. Slutila je ne-cgodo in ne brigajoČ se za ranjeno roko, ki je pa le bila samo nekoliko po smodniku opraskana, podvizala se je v svojo sobo. Tam odpre nekoliko okno ter posluša nam znani pogovor. Z utripajočim srcem in skleneni-ma rokama pričakovala je, kako se njuno snidenje konča. Upala je in v srci molila Boga, da profesor ne sprejme dvoboja. Poznala je Samuela kot izvrstnega strelca, in pri tej misli jo je groza obhajala. Ko je pa profesor sprejel dvoboj, osupnola in prestrašila se je ob enem tako, da nehote močno zakriči, in ta vzklic je izdal njeno pričujočnost na oknu. Orez nekaj časa povzdigne zopet glavo, ali profesor in Samuel sta že bila narazen. Samuela je ravno čula zaklepati se v sobo, profesorja pa je videla na vrtu z velikimi koraki hoditi gor in dol. Arabela nekaj premišljuje, a vzdramivši se, reče polglasno: "Ta dvoboj se nikakor ne sme izvršiti. Pomagaj mi Bogi" Nato si zavije ranjeno roko v makre ruto, odgrne si pled in gre določno iz sobe na vrt. Profesor je sedel razoglav na ne-kej klopi v vrtu, glavo z rokama si podpirajoč. Luna je razsvetljevala njegov vpadli obraz, ki se je malo strinjal z veličastnim mirom krasne noči. Njegove oči so se motno upirale zdaj na nebo, zdaj na tla, zdaj na kako drevo v njegovej bližini, iz prsi j pa so mu pogošČe prihajali težki vzdihi. Bil je tako va se zamišljen, da ni Čul brzih korakov. Arabela se ustavi blizo njega in ga nekaj trenotkov polnočutno opazuje. "Gospod profesor 1" zašepeče rahlo potem, da bi ga ne prestrašila, in se ožje zavije v pled. Profesor se zgane, začuvši njen glas. Piano privzdigne glavo in moč na rudečica obleti naenkrat njegovo bledo lice, ko vidi Arabelo v Evojej Hižini. "Gospodična, vi ste zopet tu?" reče nato z veselo iznenadjenim glasom. "Prišla sem", nadaljuje Arabela pogumneje, "da vas svarim, naj bi se ne bojevali a Samuelom. PrekliČite takoj svojo besedo, takoj —" "Vi ste naju poslušali?" pretrga jej profesor besedo, med tem ko dobiva njegovo lice zopet prejšnjo ble-dobo. "Da, sem", odvrne Arabela in povesi za trenotek oči. "Vi se ne bo dete z njim bojevali, kaj ne?" pristavi hitro in skrbno, potem približa se mu za jeden kerak ter upre va-nj proseče svoje oči. "Morami" odvrne reeno profesor gledaje v tla. "Dal sem besedo, ktero hočem držati." Arabela se čuti užaljeno o njegovem nasprotovanji. Nekaj Časa molči T zadregi, a pri tem se jej pozna, da ee bojuje hudo s seboj. Roka jo za čne naenkrat močno žgati, V boleči nah izpusti pled, ki jej zleze na tla, in pritisne bolno roko krčevito na prsi. Dolgi lasje se jej v neredu vsipljejo črez ramena, v licih je bleda, čelo se jej nagubi vsled bolečin, iz cčij jej blišči strah, okoli usten pa ima načrtano globoko žalost. Ko profesor zapazi njeno obveza no roko in nje trepečo zvunanjost približa se jej hitro. "Vi ste ranjena?" reče sočutno in prestrašen. Neizrekljivo sladka slast, ktero je Arabela že davno slutila, občutila pa še nikdar ne, obide jo, ko jo profesor a tako mehko-skrbljivim glasom ogo ▼ori. Poznala ga je le kot mrzlega in okornega človeka, kteri ni imel oči j niti srca za drugo, nego za knjige in učenost. Sedaj pa je tako rahločuten stal pred njo in se jedva vzdržaval joka, videč jo trpeti. Nehote je globje pogledala v njegove oči, ktere so na pol rosne, z nepopis-ljivim izrazom počivale na njej. Temna rudečica je pri tem pogle dn pregnala prejšnjo bledobo na njenem licL Kri jej šiloma šine v glavo, da jej ▼ ušesih zašumi, in da se jej dela senca pred očmi. V tem njegovem pogledu je videla njegova dušo. In kar je bilo profesorju samemu še pred kratkim skrivnost, postalo je Arabeli ▼ tem trenotji jasno kot beli dan. Toda ona ae kmalo predrami iz te gladke omame. Mraz jo preide. Privzdigne pled in se zavije va-nj. Potem pa reče hitro in nekako trdno: "Kaj r.e, gospod profesor, da ne »prejmete dvoboja?!" Tudi profesor se je vzdramil zdaj iz svoje zamaknenosti. Njegov obraz postane nenadoma zamišljen, njegove oči temne. "Hočem, bodem se bojeval", odvrne ravno tako hitro in trdno, kakor prej Arabela. prosi s trepetajočim glasom in solzami. "Vi še ne slutite, kako izvrsten strelec je on. On —", tu obmolkne in zadrži sapo, kakor boječ se dalje izreči svoje misli. "Ne bojte se za-me, gospodična; izkušal bodem po svojej moči braniti se", odgovori profesor vidno gir.en in zaduši šiloma vzdih, ki mu prsi kakor mora teži. "Ta dvoboj se mora izvršiti." "Ali on —'on vas bode zadel, usmrtil", mrmra Arabela, bleda kakor smrt, jedva slišno, ker jej postaja glas vedno bolj negotov po joku, ki ga vzdržuje. Profesor se strese. "Arabela!" za-kliče on radostno, prime za njeno zdravo roko in jo rahlo potegne k sebi. 4. 10 junija 19<>4. 23. junija 1904. 30. junij 1 1904. S®* Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. "Sf— Glarta igeicijt: It BROADWAY, NEW V0RK, Posebni parnik francoske družbe "LA GASCOGNE" odpljuje dn6 7 maja. Spremlja potnike samo za 2. in 3. razred. Line Nad 30 let se je obnašal Dr. R1CHTERJEV svetovni, prenovljeni II SIDRO 99 Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, POEOSTNICO, FODAGRO itd. in razne renmatične neprilike. SArtOt 25ct. In 5 Oct. v v a« h lekarnah ali prt P. A^ Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. Rojakom, kteri potujejo »ko« Du ranjco ne Silverton, Jurey Rico in Teloride, naznanjava, da ara odprlf noro gostilno avstrijska domovina poleg žel cm i ikc postaje, vsakdo ridi hišo, ako pogleda na Main St., naš napil je dovolj velik. Vsakogar bode va postregla s dobro pijačo, okusnimi jedili in izvrstnimi smodkamL Za obilen obisk se priporočata BLATNIK in BRUCE. - fivu^Qiif Potujočim rojakom. Na raana vprašanja (flede vožnih cen francoskih parnikov n, znan jamo. da prodajamo tikete po tako nizkej ceni. kakor parobrodna družba, ali pa kakor kterikoli drugi agent v New Yorku. Vožna s železnico od HAVRE do KRANJSKE, PRIMORSKE, ŠTAJERSKE. HRVATSKE in DALMACIJE je tako urejena, da nimajo potniki nikakeca zadržka. PARNIKI, kteri t kratkem odpljujejo t HAVRE, bo sledeči: Ekspresni parnik LA SAVOIE odpljuje dne 28. aprila ob 10. uri dopoludne. Ekspresni parnik LA TOURAINE odpljuje dne 5. maja ob 10 uri dopoludne. Ekspresni parnik LA LORRAINE odpljuje dne 12. maja ob 30. uri dopoludne. Opozarjam® toraj vse ene SLOVENCE in HRVATE v mestu Oleye-landu, Ohio, in okolici, kteri hočejo potovati t staro domovino, da ne za m ude prilike ter se pravočasno ogla eijo v našej podružnici na 1778 ST. CLAIR ST.. CLEVELAND, O., in one iz druzih krajev Zjedinjenih držav, da nam naznanijo natančen prihod v New York, da nam tako omogočijo pravočasno in na pravej postaji jih pričakovati. V slučaju, da pri^edsi ▼ New York, se ne snidete z nabim vslužbencem na postaji, pc kličite nas po telefonu: 8795 Co rt 1 a n d t, ter nam naznanite, na kteri postaji ste in prišel bode takoj naš vslužbenec po Vas. Ne pustite se **o drugemu odpeljati in ne dajte čekov od kovčegov is rok, da nimate nepotrebnih stroškov. Kupite vožnji listek le v New Yorku, ker tako se obvaru-iete raznih neprilik Vsaki dan pridejo rojaki radi tega k nam sa pare oč. toda prepozno! FRANK 8AKSER, 109 Greenwich St.. New York N. Y. Naravna kalifornijska vina na prodaj. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. galon 8 posodo vred. Dobro belo vino od 00 do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropavira od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego 10 galon naj nihče ne naroča, ker uianje količine ne •norem razpošiljati. Zajedno z na "očilom naj gg. naročniki doi>ožljejo ienar, oziroma Money Order. Spoštovanjem Bilk, Radovich, 594 Vermont St.,