JUTRA Mtuworsm. Fožtnma^plagina vgotovlnTJ , Cena i Din1 Leto II. (IX.>. štev. 256 Maribor, petek 9. novembra 1928 Izhaja razu« nedeljo in praznikov vsak dan ob 16. uri &ačun pri poštnem ček. cev. v Ljubljani št 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrov« cesta it. 1»> Oglasi po tarif« Oglaee sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra- v Ljubljani, Prešernov« uJtae fc.4 Tožba proti dr. Maiku in PrlblievKu ŠVEDSKO VŽIGALIČNO POSOJILO PRED NARODNO SKUPŠČINO. — DR. MARINKOVIČ RESNO ZBOLEL BEOGRAD, 9. nov. Na današnji seji narodne skupščine je predsednik Mi hajlovič po prečitanju zapisnika sporočil, da je predložila vlada med drugim nujni zakonski predlog o sodnih taksali in sicer kot dopolnilo zakona o sodnikih. Poslanec Voja Lazič je govoril proti nujnosti, češ da je treba ta predlog najprej točno proučiti. Vladna večina je sprejela nujnost. Poslanec Voja Lazič je stavil nato nujen predlog o podpori pasivnim pokrajinam v obliki zaposlitve prebivalstva pri javnih delih. V utemeljevanju je naglašal. da zakonski predlog vlade ne odgovarja potrebam in tvori le novo možnost korupcije in podpiranja radi-kaiskih in demokratskih agitatorjev. Podpora naj se zviša od 100 na 400 milijonov dinarjev in izvedejo naj se javna dela. da se tako nudi prebivalstvu zaslužek. Posl. Vujič je zahteval nato od skupščinskega predsednika pojasnilo, zakaj odbor za zakon o korupciji nič ne dela. Predsednik je odgovoril, da čaka odbor še na razna pojasnila finančnega ministra. Ob 11.30 je prešla skupščina končno na dnevni red: Razprava o švedskem posojilu. Seja se bo najbrže nadaljevala popoldne. BEOGRAD, 9^ nov. V današnji »Politiki« odgovarja kabinetni šef notranjega ministra imenom dr. Korošca na včerajšnji članek glede zatiranja tiskovne svobode in naglasa, da pošto pa notranji minister strogo po zakonu. Kar se tiče očitka, da se notranji minister ne upa nastopiti proti dr. Mačku in Pribičeviču, pa pravi, da je proti obema že uvedeno sodno postopanje in da bosta odgovarjala za vse preroške proti zakonu. BEOGRAD, 9. nov. V demokratskih krogih se govori, da je zunanji minister dr. Marinkovič resno zbolel in da bo moral zato na daljši oddih na otok Krf ali pa celo v Egipt. Lava prodira dali© POIZKUSI, DA USMERIJO ODTOK ŽAREČE LAVE PROTI MORJU. — MESSINA V NEVARNOSTI, DA BO V KRATKEM ODREZANA. — 8—Iti KILOMETROV NA URO. RIM, 9. nov. Vulkan Etna bruha dalje. Ogromne količine lave se pomikajo s hitrostjo 8—10 km na uro v vseh smereh. Pokopališče v Nunziati je že popolnoma zasuto. Lava je oddaljena samo še 150 metrov od postaje Mascali in 200 metrov od proge proti Messini. Kolodvor v Niari je že od vseh strani obkrožen od lave, tako da je železniški promet na tem kraju že prekinjen. Na pomoč poklicano vojaštvo in organizirani prisilni delavski oddelki kopljejo z največjo naglico jarke, da bi tako usmerili tok lave Radio-postaja u Zagrebu ZAGREB, 9. novembra. Instalacijska dela pri radio-oddajni in sprejemni postaji so končana in je potrebna samo še priključitev električnega toka. Postaja bo 1. januarja slovesno otvorjcna. Poštno ministrstvo se pogaja z Nemčijo, Češkoslovaško, Madžarsko in Italijo radi transmitiranja br zojavk. Sedaj transmitira Zagreb mesečno do 20.000 brzojavk. Stroški za obe postaji znašajo 6'A milijona dinarjev. Ulačna kriza u Rumuniji BUKAREŠTA, 9. nov. V razpletu vladne krize na Rumunskcm še ni prišlo do preokreta. Londonski poslanik Titulescu, ki je dobil včeraj mandat za sestavo koncentracijske vlade, je konferiral danes z Bratianom, Mati iom, Jorgo in Avarescorn. Popoldne •bo sprejet od regentskega sveta v av-dijenci. V poučenih krogih smatrajo, da bo ostala akcija Titulesca brez uspeha in da bo končno sestavil Maniu homogeno vlado narodne kmečke stranke. proti morju. V prizadetih pokrajinah se odigravajo dramatični prizori. V nekaterih vaseh je zgorelo več prebivalcev s hišami vred, ker jih je lava zasačila v spanju in se niso mogli več rešiti. Nad Etno neprestano krožijo le tala, ki opazujejo izbruh ognjenika in dajejo signale. Računa se, da bo Mes-sina že tekom današnjega dne odrezana od ostale Italije. Bruhanje Etne je sicer včeraj nekoliko pojemalo, zato pa je.postalo ponoči tem strašncjše in naravnost katastrofalno. BrianO ali Poincare? PARIZ, 9. nov. Doseuaj še ni nikdo dobil mandata za sestavo nove vlade. Domneva se, da ga bo najprej dobil dosedanji rhinistrski predsednik Poincare, ki pa bo pri tej priliki nasvetoval, da naj predvsem poizkusi Bri-and sestaviti levičarsko vlado. Ker pa je že vnaprej jasno, da se Briandu to ne bo posrečilo, je računati s tem, da bo nato Poincare sestavil prehodno vlado, ki bo rešila proračun, nakar bodo razpisane nove volitve. Epidemija škrlatinke v Zagrebu. Škrlatinka je zavzela v Zagrebu v zadnjem času že čisto epidemičen značaj. Bolnica je že prenapolnjena in je moralo radi tega več bolnikov ostati v domači oskrbi. Skoro vsak dan oboli po zagrebških šolah 5—6 otrok. Na konferenci zdravnikov je bilo zato sklenjeno, da naj se z današnjim dnem zapro vse o-snovrte in meščanske šole za štiri tedne, prva dva razreda srednjih šol pa za 14 dni. Vsi šolski prostori se morajo v tem času temeljito očistiti, prezračiti in razkužiti. Vrh tega je vsej mladini izpod 14 let prepovedano posečanje kinemtaosra-fov, zabav, plesnih šol itd.—* Proračunska sefa oblastne skupščine SPREMEMBE PRORAČUNSKEGA OSNUTKA. - OBLASTNI ODBOR ZAVRAČA KONTROLO IN PREDLOGE OPOZICIJE. - MEDMURJE KOT KOLONIJA. - ZAPOSTAVLJANJE OBRTI IN INDUSTRIJE. — VEČINA MIŠU, DA SO DOVOLJ TEHNIČNI POPRAVKI. Maribor, 9. novembra. Po dv' A-.vnem delu finančnega in uredbodajnega odseka se je danes ob <•« mih sestal skupščinski plenum k proračunski razpravi. Finančni odsek je osnutek proračuna na svoji seji tako spremenil, da znašajo sedaj izdatki 63,851.569 Din (prej 62,796-569), dohodki pa 64,336.569 Din (prej 62,796.569). Oblastni proračun izdatkov in dohodkov je "-'davljen tako-U: redni izdatKi 62,831.569 , Din, redni dohodki 63,335.569 Din, višek rednih dohodkov 455.000 PA, izredni izdatki 1,000.000 Din, izredni dohodki 1,000.000 Din. Višek dohodkov nad izdatki 455.000 Din se razdeli na živinorejski fond (330.000 Din) in na gasilski fond (125.000 Din). Finančni referent dr. Veble je uvodoma naglašal, da se' je moral oblastni odbor pri sestavi proračuna odločbi za eno od edinih dveh poti: ali naj bo cblasina samouprava navezana samo na sredstva državnih dotacij, ali si pa sama išče sredstva, da lahko nadaljuje začrtano in že začeto delo. Oblastni odbor se ie odločil za drugo pot, da ne bo brezplodno, kar se je že storilo in da se bo samouprava sploh lahko udejstvovala. Državne dotacije znašajo samo tnalo nad 11,000.000 in oc( tega odpade n. pr. na kmetijstvo komaj najpotrebnejše o :z-drževanje prevzetih kmetijskih zavodov. Državne dotacije tudi drugim oblastim ne zadostujejo in vse se zatekajo k davščinam, dokler v parlamentu ne bo sprejet zakon o financiranju oblastnih samouprav. Ko se je na kratko dotaknil pripravljenih uredb kot viru novih dohodkov, >c apeliral na skupščino, naj sprejme proračun kot izraz in dokaz življenja in razvoja oblastne samouprave. Nato je predsednik s pozivom na določila pravilnika otvoril splošno debato o predloženem proračunu. Kot prvi govornik je nastopi! predsednik kluba RDK poslanec dr. Odič: Proračun je slika oblasti. Koliko ima od oblasti ljudstvo, nam ta slika malo pove, govori pa zelo zgovorno, da se »blavtui odbor odteguje kontroli. Od preteklega leta nimamo obračur: da bi videli, raj je ljudstvo ''nti’o za roja velika n: •-mena. Kakšno sodbo si moramo potem ustvariti o sedanjem proračunu? Njegove postavke so suma. e. generalne i ‘a ko se bo lahko •: movoFno d:- lilo in uporabljalo, kakor se je že tolikokrat. KEK stoji na stališ'?' <••'#>V•* --j Hrvatske poleg svobodne Slovenije. Referent je govoril o kontaktu med pre-čanskimi oblastmi, oblastni odbor pa ni-česr. ■ m stori za kontakt v oblasti sami in pa za to, da bi se premostil jez, ki je nastal med Hrvati in Slovenci po 20. juniju z opredelitvijo strtnke, ki ima večino v oblastni skupščini. Z Medmurjem se ravna kot z nekako kolonijo. Medmurje tvori šestino oblasti. Koliki del pa dobi od proračuna? Lani se še to, kar je bilo določeno, ni porabilo za Medmurje. Ker ni zaupanja v oblastni odbor, ne more biti zaupanja« v. njegov proračun. Posl. Petovar (KDK)‘> Edino pri proračunih lahko tudi opozicija govori, od strani oblastnega odbora se ji pa že kar uvodoma proračunske razprave podtika — demagogija. Predlogi opozicije so ved no stvarni, odbor jih pa dosledno odbija. Mariborska oblast je od vseh oblasti najbolj vinogradniška. Odbor se toliko uči od Avstrije, zakaj pa ne pogleda, kako je tam s trošarino na vino. Previsoko obdavčenje konzumenta ubija producenta. Kot nekako odškodnino se hoče dati vinogradnikom 1 milijon brezobrestnega posojila. Čudno Je to, da se ljudem najprej jemlje, potem pa posoja. Lep del teza milijona bodo požrli tudi stroški komisij, ki bodo nadzirale uporabo posojila. Bolje bi bilo, če bi se vsaj pol milijona razdelilo med revne vinogradnike, katerim bi se morali nujno obnoviti vinogradi- Davek na električno strujo je škodljiv tudi na deželi. Letos bo ta dd-vek petkrat večji in ljudje se bodo bali električnih naprav sklepajoč, da bo davščina rasla kakor doslej. Tudi pri pov-speševanju kmetijstva ni marsikaj v redu. Dobre moči se odstavljajo ter podrejajo mlajšim, premalo izkušenim. Za nepravilno razdelitev podpor služi primer dveh dijaških konviktov v Murski Soboti. Pri davčnem denarju ni }avn6st nikdar prevelika, oblastni odbor pa dosledno zavrača vsako kontrolo ter zavrača vse predloge. Čemu se sploh sedi tu po več dni, če je vse, kar napravi In predlaga oblastni odbor, nespremenljivo, potem bi le lahko poslance samo poklicalo k glasovanju. Tretji govornik posl. Grčar (soc.) s’e je v glavnem pridružil predgovornikoma. Glavne točke njegove stvarni, kritike so bile: večina zavrača kontrolo, ljudstvo ne dobi svojega denarja nazaj, zapostavita se obrt in industrija. Nemški posl. dr. Miihleisen je naglasit, da jo izb-al oblastni odbor napačno pot Prema’o štedi in proračunske po davke preveč /,r ' rožre Odbornik Kranjc se je skušal zavaro« vati proti očitanju, da je v svojem uvodnem referatu podtikal opoziciji demagogijo. Predsednik dr. Leskovar ie pojasnjeval, kako je bilo s prehranjevalno — podporno akcijo v Prekmurju in zaknj skupščina ni dobila obračuna za preteklo proračunsko leto. Rekel je. da je b|l obračun predložen glavni kontroli in da ga dobi skupščina, ko bo vrnjen. Ttjga pa ni povedal, zakaj ni dobila Skupščina obračunskega prepisa sedaj ob sklepanju* novega proračuna. Za večino je govoril nato dr. Ogrizek. Iz njegovega govora zadostuje en sam primer, da se vidi, kake metode ima večina napram opoziciji. Očitalo se jc večini, da iznaša svoje predloge kot nespremenljive. »Saj ste prej pol ure popravljali proračun,« je dejal dr. Ogrizek. — »Seveda, radi tehničnih napak«, je odvrnil poslanec Petovar. Poslanec Janfe-kovič od večine je moral kot vinogradnik potrditi, da je imel posl. Petovar prav glede previsoke davščine na vino in ne-izdatnosti brezobrestnega posojila za vinogradnike. Ker se ni nihče več javil k besedi- ia bila splošna debata ob 12.15 zaključena, podrobna se pa začno ob no! Sirilu. E R N I K Infra. „ V Mariboru, dne 9. Xi. 1911. rafirrrrf n irrmiTiTifmninniiiiiiiii i iirMirTiBMHMMnmiiiniMiffTrTiii^^ iimi wwi rTrrrm Mariborski in dnevni drobil /9G&T 1 rMarihorski V E C ■———BKsniUfiJinBiuJiAi.iiiniiiHiiMv^i in inOn in njegova sestra« v korist Udruženja gledaliških igralcev. Ptujsko gledališče. Dasl je bila hiša Dri predstavi »Gejše» popolnoma razprodana, vendarle niso bili pokriti vsi stroški. Bati se je torej, da bo finančni u-'speh pri dramskih gostovanjih še slabši. i,V interesu ptujske publike je, da se še naknadno v kar največjem številu abo-ioira, da tako osigura stalno in dobro g'e-idališko sezono. Tudi je v interesu vsakega posameznika, da se abonira, ker uživa na ta način znaten popust od večernih cen. A ko se ne prijavi še dovolj novih abonentov, bo uprava menda pri-riorana, povišati vstopnino pri operet* nih gostovanjih, dočim ostane cena abop-mana v vsakem slučaju neizpremenjena. Težkoče gostilničarskega stanu »Veliko protestno zborovanje gostilničarjev v Mariboru. protest proti vedno večjim oblastnim davščinam je priredila Zveza gostilničarskih zadrug za mariborsko oblast skupno z mariborsko mestno in okoliško zadrugo v sredo javno zborovanje, na katerem so bile zastopane vse gostilničarske zadruge v mariborski oblasti. Načelnik g. Andrej Oset iz Maribora v svojem govoru pojasnil, da se bori gostilničarstvo zadnje čase zlasti proti (Oblastnim davščinam, proti točilnicam stoječim gostom in točilcem ood vejo. žrebcev, ki se nahajajo v zasebni oskrbi; med njimi je mnogo izrabljenih in starih. Vsled naglega nazadovanja zaskočenih kobil se zaenkrat še ne čuti toliko pomanjkanja števila plemenskih žrebcev, kakor nedovoljna kakovost. Po nalogu kmetijskega ministrstva je bilo nakazano Centrali kasačkih društev v Turnišču pri Ptuju 50-000.— Din državnega prispevka za konjske dirke. Govedoreja je številčno in kakovostno nekoliko napredovala. Mesoca marca je bilo licencovanje bikov v Prekmurju in Medjimurju. Od 1. aprila dalje je oblastni odbor to delo s sodelovanjem organov državne uprave nadaljeval v ostalih delih oblasti. S v i n j e r e j a je napredovala. S skromnim zneskom okrog Din 8.000— se je porazdelilo dvajset plemenskih mr-jaščkov po znižani ceni. V svrho razširjenja naše domače štajerske kure in povzdigo nesnosti so veli-ko-županski organi brezplačno razdelili tekom lanske jeseni 117 petelinov in 52 kokošij. Za živinorejsko razstavo v Šmarju pri Jelšah je kmetijsko ministrstvo nakazalo znesek Din 6.000.— za živinorejsko razstavo v Ljubnem istotako - znesek Din 6.000—. Naše mlekarstvo hira vsled pomanjkanja trga za mleko in mlečne proizvode. Mlekarska zadruga v Sv. Lovrencu na Dravskem polju je dobila pomoč 5.000.— Din. V splošnem je bilo delovanje radi pomanjkanja sredstev zelo omejeno, od 1. aprila dalje pa se je začelo živahnejše delovanje pod egido oblastnega odbora. proti ukinitvi finančnega ravnateljstva v Mariboru ter proti preobdačenju gostil-ničarstva od strani nekaterih občin, posebno mariborske. V debato je posegla cela vrsta govornikov, ki so soglasno kritizirali slabo finančno politiko v oblasti. Poleg neznosnih davkov se še dopušča rednemu go-stilničarstvu nezdrava konkurenca. Gostilničarji so postali za oblastva že nekaki neplačani eksekutorji, ki izterjavajo od ljudstva denar za davek, ki ga nosijo oblastim. Radi neznosnih davkov postajajo gostilničarji že tudi plačila nezmožni. Toda oblasti se za to ne zmenijo, temveč neusmiljeno posegajo po rubežu. Pred par tedni je bil nekemu gostilničarju prodan celo ves inventar in izpraznjeni poslovni lokali. Več govornikov se je ob splošnem odobravanju izreklo celo za stavko gostilničarjev, ako bi vsi .protesti, vloge in prošnje več ne pomagali. Končno je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: Gostilničarji, kavarnarji in hotelirji iz cele mariborske oblasti, najodločneje protestirajo proti previsokim občinskim davščinam, ki se jim nalagajo s strani raznih občin v mariborski oblasti, osobi-to mariborske mestne občine na vino, pivo, žganje, vinski mošt, prfreditve itd. in prosimo vse občine mariborske oblasti in posebno mariborsko mestno, da zniža in po možnosti ukine občinske doklade in takse na vseh predmetih, ker obremenjujejo gostilničarski stan in povzročajo na ta način draginjo — torej manjši konsum ter se tako slabi in preprečuje razvoj tujskega prometa. Obenem je bila sprejeta tudi resolucija proti ukinitvi finančnega ravnateljstva v Mariboru. Posebna deputacija je odšla k oblastnemu predsedniku in mu izročila sprejete resolucije. Prvi pogoji lepote: čista, nežna in gladka polt, ki se doseže z uporabo 1491 VESNA KRENE Lekarna Praunsperger Zagieb, Starčevičev tig št. 18. Podporjio društvo za revne učence drž. realke v Mariboru ima svoj redni občni zbor v pondeljek 19. novembra pza najčastnejše mesto sveta«. Volilni dan je v ameriški ustavi tako-le predpisan: pr- vi torek po prvem pondeljku po prvein novembru vsako četrto leto. Za te volitve so se pričakovali razni nemiri in razburjanja. Mislilo se je, da bodo fašisti —- člani maskiranega društva Ku-k!ux-klau — demonstrirali proti demokratskemu kandidatu Smithu. Razen silne volilne agitacije in reklame pa ni bilo nobenih nemirov. Bil je »bittsr campaigu« — vroč boj, kakoršnega še ni bilo. Evropa ne more prav razumeti vsebine in smotra tega gigantskega bosa, ki je stal oba strankarska tabora okrog 200 milijonov dolarjev. Na izid volitev so se stavile zadnje dni tudi ogromne vsote. V Evropi ne morejo prav razumeti prave razlike med republikanci in demokrati. To je tudi ena od ameriških ugank. Ogromni ameriški lisi! so se s fetm volitvami ta vili v največji meri: strankarski publiki sc se servirale dolge razprave, svoje »Singerje« je pa imela tudi uii-ca. Tako n. pr.-: »Tunney Smitha!« »Lindbergh za Hoover-a!« »Smith divi iz beznice v beznico po Ne\yyorku!« »Smith je podkupljenec irskega kluba Tammany.« »Hoover je na Mississippi-ju zaslužil!« »Hoover je imel na Kitajskem ženske sužnje1« ji Republikanci so tudi r.a tihem agitirali proti demokratu Smithu: »Katolik je, Irce protežira!« — »Smith bo zvišal število priseljencev!« —»Za Italijane in Poljake se je izjavil.« Teh volitev so se prvič udeležili Indijanci, ki so dobili 1. 1924 volilno pravico. Ženske imajo volilno pravico od 1. 1920. Republikanci so naenkrat odkrili, da ima njihov podpredsednik Curtis nekaj indijanske krvi v svojih žilah in v imenu »Velike kače« so izdali proglas na indijanske volilce. Amerikanci — kakor znano — ne volijo svojega predsednika direktno, temveč samo »volilne može«. Pri tem so posamezne države nedeljene volilne enote. in stranko, ki si pridobi večino volilnih ..lasov, postavi vseh 20 volilnih mož. Ameriški volilni boj se ne bije za večino naroda, temveč za večino držav. V volilni dobi se je po listih napisalo tudi dosti zanimivosti in duhovitosti. Amerika je klasična dežela statistike. Poštevanka je važnejša od abecede. Statistično so prerešetavali tudi govore obeh kandidatov in izračunali, koliko je v njih tehtnih misli in pojmov in koliko praznih fraz. Praznega so našteli nad — polovico. Smithu se priplsuie nekaj čednih anekdot. Ko so zahtevali naj se izjavi o prohibiciji, je dejal: »Na prohibicijo gledam kakor na ljudi. Kot dojenček je človek moker, kot starec pa suh. Vmes kot mož je pa enkrat moker in potem zopet suh.« — Na nekem shodu se je neka dama ze- lo zavzela za prohibicijo ter posebno naglasila sledeči argument: »Kdor začne s kozarčkom, se' potem od steklenice ne more več ločiti!« — »To je tako, kakor z zakonom,« ji je odvrnil- Smith, »mož si zaželi ženico, na enkrat pa ima ceh družino na vratu in od te ne pride ' eč proč«. V ds humor pa Smithu ni pomagal- Dobil je večino samo v osmih državah, v -. seh c.igih pa Hoover, ki je dobil tako od 531 — 467 elektorskih glasov. Hoo.er je bil v vojni dobi organizator .prehrane in Amerikanci so mu za to hvaležni Novi ameriški državni predsednik se je rodil kot sin vaškega kovača in prvo boriteljicc Kvekerske sekte. Kot 1 dietni deček je izgubil stariše ter prišel k svojemu stricu v državo Oregon. Ko je hotel študirati, mu je tudi stric umrl. Sam je začel služiti denar, obiskoval je univerzo, snažil vozove, postal ir.ženjer, prišel v Avstralijo in Kitajsko, kjer je stopil v službo svetovnega velepodjetja. Postal je samostojen. Ob izbruhu vojne je vodil pomožno akcije za 160.000 ameriških državljanov, razkropljenih po Evropi. S to akcijo si je pridobil toliko zaupanje, da je postal pozneje organizalo prehrane, nato minister trgovine in vodja še raznih drugih vladnih poslov. Naenkrat je pa izstopil iz kabineta in — kandidiral za. predsednika države. Politika Amerike * se pod njegovim predsedni-štvom ne bo spremenila. Psi odkrili uelik zločin V vasi Bogomili pri Velesu v Mace-doniji je bila te dni slučajno odkrita ve-ika rodbinska drama. Ovčarski psi so namreč v bližini vasi izkopali več človeških kosti in je preiskava nato kmalu razkrila tajnosti strahovitega zločina. 3ile so to kosti Petra Boškoviča,. njegove žene Ane in 5 mesecev starega sinčka Jurija, ki sta jih ubila njihov lastni oče Atanazij in najmlajši brat Dimitrije. L. iDlB je odšel najstarejši sin Peter doma s trebuhom za kruhom v Beo-rad, kjer pa je kmalu zašel v slabo družbo, se poročil z neko propadlo žensko, se zopet ločil od nje in se potem vrnil domov- Toda prestolica je postala odte-daj zanj zelo privlačna in se je 1. 1926 zopet odpeljal v Beograd, kjer je postal železniški nosač. Seznanil se je z neko mlado in lepo Nemko Ano, s katero se je poročil in dobil sinka Jurija. Ko je zgubil službo na železnici in ni mogel dobiti takoj drugega posla, se je novembra prošlega leta vrnil z ženo in otrokom zopet v Bogomile. Ker pa se ni razumel z domačini, je začel zahtevati od očeta razdelitev posestva, kar je plačal s svojim življenjem. Da reši posestvo, je oče skupno z najmlajšim sinom Dimitrijem sklenil, da umorita Petra in vso njegovo rodbino. Ko so nekoč bili vsi trije na polju, je Dimitrij po navodilu očeta nenadoma zamahnil s sekiro in z več udarci po glavi ubil starejšega brata Petra. Oče in mlajši sin sta se nato vrnila domov, kjer je bila samo Petrova žena Ana,, jo zavratno zgrabila in . ida-vila. Končno je stari Atanazij dvignil pet mesecev staro dete iz postelje in je vrgel s tako silo po tleh, da je otrok takoj izdihnil. Ko je legel mrak, sta oče in mlajši sin naložila obe žrtvi na voz, ju odpeljala izven vasi in tamkaj zakopala, dočim sta Petrovo truplo zagrebla kar na mestu, kjer sta ga ubila. Naslednjega dne pa sta razglasila po vasi, da je Peter z ženo in otrokom nenadoma zapustila hišo in odpotovala zopet v Beograd. Leto dni je ostal zločin neodkrit in je oče Atanazij med tem že umrl. Izkopane ’ osti pa so sedaj le odkrile zločince in se bo moral Dimitrij sedaj zagovarjati pred sodiščem. MARIBOR—RAPID. V nedeljo popoldne se bo v Mariboru odigrala najvažnejša tekma letošnje sezone. Na igrišču JSSK Maribora se srečata najresnejša nasprotnika in kandidata za prvenstvo mariborskega okrožja. ISSK Maribor ima po dosedanjih uspehih, kakor tudi po kvalitativni premoči več izgledov, vendar protivnika ne bo smel podcenjevati, sicer presenečenje ni izključeno. O obeh moštvih lahko trdimo, da sta na višku moči, ki sta jo dosegli v letošnjem letu in da bosta nudili prvovrsten nogomet. Imeli bosta priliko manifestirati vse svoje sposobnosti in vrline, občinstvo pa bo prišlo v polni meri na račun. Sodil bo ljudbljanski sodnik. Sprememba v vodstvu Železničarja. Kakor doznavamo , je že pred nekaj tedni odstopil s svojega mesta kot predsednik SK Železničarja marljivi in požrtvovalni športnik g. inž. Senica. Novi vodja kluba Železničarjev je g. inž. Kou-delka. Upati je, da bo tudi novi predsednik z vsemi silami izvajal program kluba in skušal doseči njegov namen v športnem in drugem pogledu, kakor je to nalogo železničarjev lepo razvijal idealni g. inž. Senica ob otvoritvi klubove-ga igrišča. Dijaki smučarji! Diiaški smučarski odsek SRD ima sestanek l iri v soboto ob 18. v državni gimnaziji (La razred). Dijaki, ki se zanimajo za ta šport, naj pridejo polnoštevilno! — Načelnik. Evropski pokal. Po poslednji tekmi Madžarska-Šviea e placement tekmujočih držav za evrop ski pokal naslednji: Besnenje uulkana Etne Bruhanje bo trajalo več tednov. — Lava bo dosegla višino 30 metrov. Prof. Ponti, vodja vulkanološkega zavoda, računa, da bo sedanji izbruh osnje nika Ethe, ki prekaša mnoge prejšnje tako po obsegu kakor tudi po srditosti, trajal več tednov. Izbruh 1. 1669 je trajal nad eno leto in je dosegel dnevno kubični kilometer lave. Prof. Ponti si je včeraj skupno z ministrom za javna dela Turatijem ogledal ogroženo ozemlje ter pri tej priliki ugotovil, da se delovanje vulkana vedno bolj razširja. Bruhanje lave se je podesetorilo. Od mesteca Mascali štrli iz lave le še cerkveni zvonik in nekaj višje ležečih hiš. Prebivalstvo je silno razočarano, ker je pričel vulkan bruhati kljub vsetn procesijam ravno na dan njihovega zaščitnega patrona sv. Leonarda. Žareča lava je pogoltni*« tudi vojaški spomenik, ki so ga pravkar nameravali odkrti in blagosloviti. Človeških žrtev pa k sreči ni, ker je imelo prebivalstvo dovolj časa, da je rešilo svoje življenje in premoženje. Ker je ozemlje od Mascalija proti morju skoro ravno, se bo lava pomikala po tej poti. Oblasti so zato odredile tudi že izpraznitev Carube. Da se olajša odtok lave v morje, je vojaški komandant v Siciliji, general Scippono odredil, da naj se struga Pietra Fucile razširi z razstreljevanjem. Predno se bo ohladila lava, ki ne doseže morja, bo trajalo več let. S pomočjo letala je bilo ugotovljeno, da se je vzdolž podzemskega toka lave odprlo več sto novih žrel. Pričakuje se, da bo dosegla lava v nižini nižje Mascalija višino 30 metrov. Napad morskih razbojnikou Da »delovanja« morskih piratov dandanes ni najti samo v štorijah raznih starejših pisateljev, ampak še vedno tudi v vsakdanjem življenju nekaterih pokrajin, dokazuje naslednja brzojavka, datirana 5- tm. v Londonu: Iz Harikaaa javljajo, da je bil izvršen na reki Yangce velik organiziran napad morskih roparjev na parnik Šasi, ki je last »Cliina Steam Navigation Company«. Nedaleč Hankaua na potu proti Šanghaju so v potnike preoblečeni razbojniki ustrelili oficirja, težko ranili dva moža ter oplenili ladjo. Neki uradnik parnika je ravno v drugem razredu pobiral od potnikov voznino, ko je nenadoma cela vrsta Kitajcev odrekla plačilo voznine. Kakor hitro pa je zapustil parnik teritorij mednarodne naselbine, je banda napadia in ubila oficirja, prijela kapitana in ga z njegovo družino vred zaklenila v kabino, nakar je dodobra oplenila pisarne in potnike. Čez nekaj časa je prihitela mimo parnika neka motorna barka, na katero so skrivnostni napadalci zmetati naropano blago in se ž njo tudi sami odpeljali v neznano smer. Slaba stran štrajka. , V Statistiki, ki jo je izdala avstralska vlada, najdemo med drugim tudi zanimivo ugotovitev, da je bilo radi štrajkov izgubljenih v Avstraliji preteklo leto L700.000 delovnih dni, kar predstavlja vrednost 8,500.000 dolarjev 1 PosRusni zakon Chaplinoue žene .Polna razočaranj nad prvim zakonom, ki ga je sklenila lepa in temperamentna Lita Grey z znamenitim umetnikom Charlie Chaplinom, je bila sedaj primorana, da postane epreznejša, ako bi se ponovno odločila, da stopi v zakonski jarem. Še vedno lepa in mlada dama ima polno častilcev, kar je tembolj razumljivo, ker jo je že samo njena ločitev od Chaplina napravila zanimivo osebnost po vsem svetu. Toda dražestna Lita je dosedaj odbila vse snubce- Le filmski igralec Roy Darcey je imel sedaj več sreče. Lita je namreč sklenila, da poskusi ž njim takozvani »poskusni zakon i, ki bo trajal 4 mesece, kar je vsekakor zelo mnogo ne samo za Lito, temveč tudi za ameriške pojme o modernem zakonu Ako bo mladi par po tem roku še vedno mnenja, da se imata rada in da harmo-nirata, potem bo ločena Chaplinova žena že v drugič okusila sladke okove zakonskega življenja. Kakor znano, je bila Lita Grey šele 16 let stara, ko se je poročila s filmskim igralcem Chaplinom Takrat je skupno ž njim igrala v filmu »Kopačevo zlato«, ki je priboril Chaplinu svetovni sloves. Tragedija v umobolnici. Francoska umobolnica v La Rochelie na atlantski obali je bila nedavno pozo rišče strahovite drame. Nekega moža, k je živel v bolnici že več let, je zadnje mesece zapustila besnost, tako da so ga pustili popolnoma svobodnega kretati se znotraj obzidja. Te dni pa ga je ponovno popadla njegova huda bolezen. Kor n: bilo v bližini nobenega paznika, je sko čil nesrečnež na najbližnjega bolnika in ga kratkomalo zadavil, druge tri pa smrtno ranil z nekim železnim .orodjem in kamenjem. Najbrže ne ostane niti eden pri življenju. Z največjo muko so reveža obvladali in zavarovali. Spominiaite te CMD 1. Italija 2. Avstrija 3. Madžarska 4. ČSR 5. Švica 5 3 11 12:10 7 6 3 0 3 XI :9 6 5 3 0 2 14:13 6 4 2 11 5:4 5 4 0 0 4 5:11 0. V nedeljo se odigra tekma Avstrija— talija. Če uspe Avstriji zmaga, prevzame ona začasno prvo mesto. V nasprotnem slučaju so še samo Čehi nevarni conkurenti Lahom. Srednjeevropski pokal. Prihodnjo nedeljo se odigra na Duna-u letošnji finale za srednjeevropski po-kal med budimpeštanskim Ferencvaro-šem in domačim Rapidom. Radi tega so ta dan zabranjene vse prvenstvene tekme v avstrijski prestolici. Ker je bil Ra-pid v prvem finalu v Pešti tepen v silnem razmerju 1:7, ni menda nikakega u-panja na uspeh Avstrijcev. Rekordi v hitrostnem drsanju. Mednarodna zveza drsalcev ugotavlja naslednje svetovne rekorde v hitrostnem drsanju: 500 m Roald Larsen, Norveška 43.1 sek.; 1000 m Oskar Lathi-sen, Norveška, 2:17.4; 5000 m Harald Strom, Norveška, 8:26.5 (v Oslu; vsi o-stali v Davosu). 10.000 m Armand Carl-sen, Norveška 17:17.4. Kje je najueč ločiteu za-konau? Ločitve zakonov, ki so bile pred svetovno vojno razmeroma redke, so se od tedaj strahovito razpasle. V Berlinu je bilo I. 1926 nič manj kot 7362 ločitev zakonov in zavzema v tem pogledu Berlin nedvomno prvo mesto na svetu. V Berlinu samem se namreč vsako ’eto loči dvakrat več oseb kakor v vsej Angliji. Tudi takozvani »pregrešni Pariz« v tem oziru daleč zaostaja za »moralnim Berlinom«. L. 1926 ima namreč zaznamovati samo 4191 ločitev zakona. Zato pa izkazuje zopet Dunaj, ki je po številu prebivalstva dvakrat manjši od Pariza, že 1. 1925 nič manj kot 3241 ločitev, torej relativno mnogo več kot Pariz. Še hujše pa so te številke v Ameriki, kjbb ločitev zakona ni spojena s tako velikimi težko-čami kakor v evropskih državah. Tako se n. pr. v Zedinjenih državah loči ietno osemkrat več zakonskih zvez kakor v Franciji. Ravno temu pa je tudi pripisovati dejstvo, da zaznamujejo Zedinjene države razmeroma zelo malo rojstev. * O letoinjl Študentski oSim- pliadl DasFravno Je bila že koncem letošnjega poletja zaključena študentska olimpijada v Parizu, na kateri so prvič nastopili tudi jugoslovensld visokošolci In to Slovenci z ljubljanske univerze — prinašamo naslednji članek udeležencev akademskih športnih tekem za svetovno prvenstvo. To na zlasti radi tega. ker niso nobene naše novine poročale podrobneje o študentski olimpijadi in pa zato, da spozna javnost, ki je podprla slovensko delegacijo, da so si vsaj dragocenih skušenj pridobili naši študentje-športniki, ki bodo na prihodnji olimpijadi dosegli gotovo znatno večje uspehe. Vsak začetek je težak! (Uredništvo.) O priliki 10. kongresa internacijonalne konfederacije visokošolcev v Parizu od U. do 24. avgusta t. 1. so se vršila tudi športna tekmovanja za svetovno akademsko prvenstvo. Med 49 državami, ki so bile zastopane na kongresu, je imela tudi naša država svoje zastopnike. Skoro hujše kot za amsterdamsko liin-pijado so se posamezne države pripravljale za ta akademska prvenstva; posebno velja to za Italijo, ki pa je posebno v lahki atletiki popolnoma pogorela. Tudi mi nismo držali križem rok. Mnogo mesecev pred pariškimi akademskimi igra; mi smo že zbirali in sestavljali moštva za plavanje, tenis, lahko atletiko in nogomet. Priredili smo v ta namen v Ljubljani akademski športni dan. ki pa žal ni izpolnil naših nad. A kaj pomaga vse skupaj, ko je moralo do našega odhoda v Pariz, vse odpasti in to zgoli radi pomanjkanja denarja. Kedaj bo naša država pokazala smisel, za šport in kedaj se bo zavedla, da so taka tekmovanja največja propaganda za narod in državo? Ce pomislimo, da je poslala Italija v Pariz nad 400 ljudi in to vse na držnvne stroške. če pomislimo, da je bila tam re-la masa Ncmcev, Angležev, Cehov, Po-Ka.ov, da je celo Jaronska poslala na akademske tekme 45 aktivnih ucH^žen-cev, potem smo upravičeno pričakovali, da bomo od vlade dobili vsaj nekaj tisočakov. Vendar so vse intervencije bile zaman, dobili nismo niti pare. Takšna je bila situacija 14 dni pred pričetkom tekmovanj. Podoba je bila, da Jugoslavija ne bo zastopana na,teh veli- ' mirni.Ti.« . kih mednarodnih tekmah. Podvzeli smo v skrajni sili nabiralno akcijo v naši javnosti in res nam je. uspelo, da je tako zagrebška, kot ljubljanska univerza poslala — čeravno v skromni meri — svojo športno delegacijo v Pariz. Zasluga za to gre pri nas pred vsem ljubljanski, v prvi vrsti pa mariborski oblastni samoupravi, ki je skoro izključno omoco-čila nastop naših akademikov-sportnikov v Parizu. Tako je ljubljanska univerza poslala dva oficijelna delegata in tri tekmovalce, in sicer 2 lahkoatleta in enega teniškega igralca. Zagrebška univerza je poslala v Pariz 10 lahkoatletov -tekmovalcev, in sicer so bili to najboljši jugoslovanski lahkoatleti. Usoda pa je hotela, da je ravno dva dni pred pričetkom tekmovanj umrl voditelj.hrvatskega naroda Stepan Radič in da je ravno tedaj doseglo nasprotje med Beogradom in Zagrebom kritično stopnjo. In tako je prišlo do tega, da tovariši z zagrebške univerze, čeravno so bili že v Parizu, niso hoteli oz- niso smeli star-tati za Jugoslavijo. Startali bi edino za Hrvatsko.pod hrvatsko zastavo s črnim fiorom, česar pa CIE (Confčderation Internationale des Etudiants) ni dovolila; edino »Pobratinstvo«. to je zveza študen tov kraljevine SHS, je namreč včlanjeno v CIE. O »Pobratinstviu pa Hrvatie niso hoteli ničesar slišati. Ta korak Hrvatov je zelo škodoval ugledu jusosloven-skih akademikov ter. jugoslovanske javnosti sploh- Nedvomno bi skupno s Hrvati pri športnih nastopih mnogo več dosegli in bi v Parizu pred zastopniki vseh narodov v ’v častno zastopali naš jugoslovanski šport. Takoi. ko smo izvedeli, da Zagrebčani,-ne startajo, nam je bilo jasno, da z dvema lahkoatletoma ne bomo mogli ničesar doseči in da se lx)-ino morali zadovoljiti s tem. da se bo Jugoslavija pri teh tekmah sploh omenjala ter da bo na stadionu poleg drugih visela tudi jugoslovenska trobojnica. Nogometnega turnirja so se udeležile 4 države, in sicer Češka, Madžarska, Italija in Francija. Jugosloveni smo tudi prijavili svoje moštvo; imeli smo ?e izžrebane termine (tekmovali so po sistemu na točke), vendar smo morali dan pred pričetkom tekmovanja svcje sodelovanje, odpovedati. Vzrok — pomanjkanje sredstev in športne prilike doma. Lahi so upravičeno skakali od veselja, saj so se iznebili nevarnega konkurenta! Dobro so vedeli, da so igralci naše drž. reprezentance sami akademiki. Na stadionu je poleg češke, madžarske, italijanske in francoske zastave vihrala tudi naša trobojnica, saj so vsi pričakovali, da bo nastopila tudi Jugoslavija.-. Težko nam je bilo, a pomagati nismo mogli! Še boli pa smo se jezili, ko smo videli igro. T?eči moram, da so ta akademska moštva igrala izredno slab nogomet. »To bi bil užitek«, mi pravi kolega Stipe, »ko bi te fašiste nagarbali takole osem nula«. Prav lahko bi jih! Lahi so povsod tudi v lahkoatletski nastopali popolnoma črno oblečeni z lik-torskim grbom na prsih. Pri tekrnj^Če-ška— Italija, kjer so Italijani takorekob v zadnji sekundi in to po veliki sreči znižali rezultat na 2:2, je prišlo do pretepa, toda ne med Čehi in Lahi. Nad fašiste so se spravili marveč Francozi! Sploh sem opazil, da Francozi dosti huje mrzijo Italijane kot mi. Privržencev fašisti niso imeli nikjer. V znak protesta Italijani niso nastopili v defilaciji o priliki slavnostne otvoritve lahkoatletskih tekmovanj. Končno se je Italija pri nogometnem turnirju vendar plasirala na prvo mesto, Češka in Madžarska sta imela enako število točk, Francija je bila zadnja. V lahkoatletski so bili doseženi nad vse pričakovanje dobri rezultati, nekateri so bili celo boljši kot na olimpijadi v Amsterdamu! Tako n. pr. je pretekel 100 m zamorec Theard z otoka Haiti v času 10*/» sek. Korak za njim sta bila dva Nemca in celo četrti, neki Japonec, je dosegel boljši čas od 11 sek. Pri skoku v dalj je bil prvi Nemec Meyer s 7.43 m. Četrti je bil znameniti olimpi.ionik Japonec Oda. ki je skočil 7.18 m. Pri nas skačejo f,->Vorderji 1 m manj! Na 200 m je bil r’ 'nglež Rinke) V času 22'U sek. Pri t na 400 m je bil dosežen čas 497» suk. Na 800 m je bil prvi Švicar Paul Martin v času 1 min 57*/« sek. Gigantski boj je bil pri teku na 1500 m med Nemcem Krauso-jem in Norvežanom Jorgensen-om. Zmaga* je za prsa Krause v času 4 min. VU "'k. Tudi pri metih so bili doseženi izbi ■>. rezultati. Tako je vrgel kroglo Francoz. Duliour 14 m 60. Pisk je odnesel Madžar s 40 m ?8, kop.ie oa je vrgel neki Japonec 62 m 81 cm daleč. Polec: takih ka?acitet sta naša atleta dr. Perpar in Stepišnik imela pač malo izgledov. Izpadla sta že v predtekih. Pa glavno je za enkrat to, da sta le startala M a r) b o r u, 'dne 9. XI. TH/P- IS30TJSL3sesa in da je bila Jugoslavija zastopana- Saj nismo bili mi edini, ki nismo dosegli ničesar. Italijanskih lahkoatletov je bilo nebroj, a dosegli so le eno Četrto mesto! Prepričan sem, da bi mi skupno z Zagrebčani več dosegli od celc legije Lahov! V celoti so pa Nemci absolutno prevladovali; dosegli šo prvo mesto daleč pred drugimi. Končni placement je 'Ml sledeč: L Nemčija s 157 točkami, 2. Fran cija (98), 3. Japonska (61), 4. Ogrska (59), 5. Anglija (42), 6. Češka (34). V tenisu so zmagali Italijani v finalu nad Čehi. Jugoslavijo je zastopal JVli-ran Bleiweis iz Ljubljane, ki je takoj izpadel- Škoda da se turnirja nista mogia udeležiti brata Fridrich iz Zagreba. — Pri vodnem športu in sabljanju nismo bi- li zastopani. O priliki tekmovanja za akademska svetovna prvenstva je pariški »Journal« priredil tudi takoimenovani miting šam-pijonov. Ookoli 25 tisoč ljudi se je zbralo v ogromnem stadionu. Na ta meeting so bili povabljeni atleti svetovnega slovesa. Tako so bili spriterji: olimpijski zmagovalec Kanadčan Wiiliams, Američani: Paddock, Scholz, Locke; potem na 100 m kot šesti na cilj, kar smo z ve-tovni klasi na 800 m Francoz Sera Martin in Švicar Paul Martin; dalje Ladou-mčgue in Jorgensen, specijalista za 1500 m, in potem še cela množica drugih slavnih imen. Videli smo tudi slavne Kanadčanke, ki so v eksihibicijskem teku kazale svojo umetnost. Senzacija je bil poraz Paddocka na 100 m, ki je prišel četrti na cilj in pa poraz Francoza Martina, ki ga je Švicar Martin na 800 m pustil dobrih 20 m zadaj. Na tem meetin.^u ie startal tudi naš Dr. Perpar in prišel na 100 m kot šesti na cilj, ktr smo z velikim zadovoljstvom tudi čitali v francoskih časopisih. Tako se ie torej pariška akademska olimpijada končala s prav majhnim uspehom za nas. Vendar led je prebit, začetek je tu. Drugič bomo na to tekmovanje šli z večjo korajžo, saj le izkušnje u-čijo človeka. — M- V. Po poročni noči. Mladenič, ki se je poročil z lepim dekletom, sreča do poročni noči -.godni zjutraj na cesti svojega prijatelja. »Kaj, že tako zgodaj na nogah? Mislil sem, da boš se skušal tudi danes odpočiti!« »Tako je, ravno zato sem odšel na iz-prehod!« m digji i paoco Mali oglasi: mmmmmiimmammmmmmmtm 2e**"*, 0opWn«j« m 40*. ' Vfovgfcag« *l sadi*,«: toako boe«*« 30», najmAaj* aooock D* 10 — Hilacinte In tulipane raznih vrst in barv,, priporoča M. Berdajs, Maribor. 2129 Poral]« na prodaj. Kolodvorska restavracija. ,_____________________________________ 2137 Električne Inštalacije popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tlchy, Maribor, Slovenska ulica 16. XX. MeMovano stanovanje ftoba in kuhinja) event. ineblovano sobo s souporabo kuhinje iščem. Ponudbe na upravo Usta pod Šifro »Dve da-trri*. U Vozniki, za nagramozanje ceste Sv. Petra—Ložane se takoj sprejmejo. Vpraša se pri tvrdki Ubald Nassimbeni, mestni stavbenik, Maribor, Vrtna ul. 12. 2125 3 do 4 lepe trgovske lokaie odda. Naslov pove uprava lista. 2131 Kolesarji pozor! Ravnokar dospela velika pošiljatev električnih svetilk za kolesa »Bosch«. Posezite po njih dokler traja zaloga. Justin Gustinčič, Tattenbachova ul. 14. Sobo-In črkosllkanje izvršuje po ceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2. 1348 ?Rib9 Bllia se 1. decembtr iiifflimgninniiiniiininiiniiniiiiniiittiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii Priskrbite si pravočasno zastave volnene ali bombažaste ki jih nudi najceneje nnimmuiminiimniRinnimmiifiiiniiiHiiHiiHiiniftiiiniiti Franjo Haler Maribor rebn (SuS.ik, Split) 3 10 po! nitki Liubljane (Po»to|ii;», /.agreb 401 Čakovca, (Vur ka S bol«) (i*S8 Poljčan 7 31 Prevalj« '1 venjgradac) 7-38 me?nni Š». Ufa 7-42 potniški Dima n 8-14 Valika Kanite (Mur. Sob ) 9-10 Ljubljane (Zagreb) Tr=U (Zagreb) 9-37 1152 Kale 11-58 n Semmeringa 12-3? Celovca 12-53 brzi Prag« (Dunaj) 18*53 potoUki Ormeia (Mur. Sobota) 14-40 brit Beograda ('Split) 1451 Tuta (Raka) 15 02 rualani Št. lija 15 11 potnitki Trat* (Zatjrab) 1634 Dunaja 18-20 Val. Kanilo (Mnr. Sobota) 18 21 Fala 1841 me a«i Št. lija 2031 pot»Uki Bal aka 2I-— Bruc«a ob Muri 2 1-34 Kotoube (Mur. Sobota) 21-47 • Zagreba (Ljubljane) 22- Odhod vlakov Iz Maribora k Vrsta vlaka OJbaja v ob uri brri Trst 1-45 Zagreb 'SuSak, Split) ?;-c v* Dunsi 4-- potniški Zagreb (Ljubljano) Kutoribo (\\!ur. Soboto) • 5- X- »• Celovec r.-4 w Donai H' *> nu8a- i Št. II)