Spedtaone ln BMonameat« pmM
Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, v soboto, 14. marca 1042-XX
Leto VII
tek Mučna pooblatfeota ca oflaictaitt IUII|»mkf(t« in tnjegc Utora; Limone Pubblicite It&liaaa S. A. Milana
UredolM?« IB ipntl: kopitarjev« t, Ljubljana Kedmont Ammintstrazione Kopitarjeva b, Lobiana
Concessionarta esclniiva pel la pabbllcIU dl provenienca (taliane ed ester«.- Union« fabbllcit* Ualian« & &. Milano.
Bolletino No. 650
Bombardamento di Malta e delle retrovie nemiche
II Quartiere generale delle forze armate co-tnunica:
Reparti aerei italiani e tedesclii hanno svolto (eri notevole attivita, nonostante le sfavorevoli condizioni atmosferiche.
In Cirenaica sono stati bombardati eentri delle retrovie nemiche, a Malta gli aeroporti di Mi-kabba, Ca’Venezia e Halfar.
Un appareerhio del Tipo »Tomahavk« d stato ohhattuto in combattimento, molti altri velivoli distrutti al suolo. Incendi e scoppi oservali in {ran numero, hanno palesato 1’efficacia delle izioni condotte dall’aviazione dell’asse. II nemico lia effettuato un incursione notturna su Bengasi.
Vojno poročilo št. 650
Bombardiranje Malte in sovražnikovega zaledja
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Italijanske in nemške letalske skupine so izvedle včeraj znatno delavnost brez ozira na slabe vremenske razmere.
V Cirenajki so bila bombardirana središča sovražnikovega zaledja, na Malti pa letališča Mikaba, Ca Venezia in Hal Far. Eno sovražno letalo vrste »Toma-hawk« je bilo sestreljeno v zračni borbi. Mnogo drugih letal je bilo uničenih na tleh. Številni požari in ugotovljene eksplozije so dokaz učinkovitosti napadov, ki jih je izvedlo Osno letalstvo.
Sovražnik je izvedel ponočni napad na B e n ga z i
Japonska izkrcanja in letalski napadi na Novo Gvinejo
Tudi severozahodni del Sumatre zaseden. Avstraliji grozi neposredna nevarnost napada
Tokio, 14. marca. s. Japonski glavni stan poroča, da so japonska letala, ki so večkrat napadla Port Moresby na Novi Gvineji, zbila ali pa uničila na tleh najmanj 10 sovražnikovih letal. Japonsko letalstvo je težko poškodovalo številne vojaške objekte. Nek rušilec japonske mornarice je 5. marca potopil med svojim delovanjem blizu Jave en britanski minolovec.
Tokio, 14. marca. s. General Hodži poudarja v svoji razpravi o položaju Avstralije, da ta celina ne bi smela slediti vzgledu holandske Indije, temveč bi morala poskušati rešiti se in prihraniti svojemu prebivalstvu vojne strahote. Če bi se tako j avstralski državniki odločili, bi se njihove zasluge • vpisale v zgodovino. Kaže pa, da tega ne bodo storili navzlic temu, da je Avstralija v izredno težkem vojaškem položaju, posebno potem, ko so se japonske sile izkrcale na Novi Gvineji.
Tokio, 14. marca. s. Agencija Domei poroča iz Medana na Sumatri, da so japonske čete, ki so se izkrcale v Laboenhanroeju na severni Sumatri, zasedle otoško glavno mesto Medan brez odpora in sicer ob 8.30 vzhodnega časa v petek.
Saigon, 14. marca. s. Na včerajšnji tiskovni konferenci v Delhiju je britanski vrhovni poveljnik Wavell izjavil, da je indijska vlada dala potrebne ukaze za izvedbo obrambnih del na indijskem ozemlju, posebno pa za gradnjo letališč, ki jih bodo z največjo naglico zgradili na važnih točkah.
Saigon, 14. marca. s. Uradno sporočilo vojnega ministrstva iz Avstralije javlja, da znašajo avstralske izgube v bojih za Malajo in Singapoore
19.000	mož.
V japonskih vojaških krogih v Bangkoku so izjavili, da so se britanske čete skušale vkrcati na ladje zahodno od Rangoona, da bi se odpeljale v Indijo. Južno od Akyasa v Bengalskem zalivu so japonske pomorske sile potopile dve britanski prevozni ladji.
Bangkok, 14. marca s. Radijska postaja v Ban-doengu, ki je prenehala oddajati 1. marca čim so se približale japonske čete, je ponovno začela oddajati 10. marca. Oddaje so v holandskem, malajskem, japonskem jeziku in v jezikih indijskega otočja.
Tokio, 14. marca s. Japonske čete, ki so se ob prvih včerajšnjih jutranjih urah izkrcale na severni obali Sumatre, so zasedle skrajne severne kraje otoka. Nekateri japonski oddelki so potem še napredovali in so popoldne zasedli letališče Lokoga. Drugi japonski oddelek se je medtem izkrcal brez lastnih izgub na otoku Vieh, ki leži blizu skrajne severne točke Sumatre in je zasedel Sabang, 200 km stran od Medana.
Tokio, 14. marca s. Vojni dopisnik agencije Domei podaja popis o življenju v Bataviji in pravi, da se je tam že vse življenje uredilo. Časnikar
poudarja, da je bilo mestu prihranjeno vsako večje vojno razrušenje. Razglasi japonskega poveljstva so takoj uvedli red. Člani indonezijske policije krožijo po mestu in skupaj z japonskimi hi' trimi oddelki urejajo promet in red. Vse javn« zgradbe, kakor tudi vojaški objekti, so pod nadzorstvom japonskih sil. Zatemnitev je bila ukinjena in v mestu je življenje bujno kot da bi ne bilo vojne. Vsa prometna sredstva spet obratujejo. Železniška proga od Budoendzorga do Batavije spet redno obratuie. 80 odstotkov trgovin je soet odprtih.
Popis veličastne zmage nad angleškim brodovjem
Junaški italijanski letalci v borbi
Iz nekega sredozemskega letalskega oporišča, 14. marca, s Posebni dopisnik agencije Stefani se je odpravil k .posadki nekega sredozemskega letalskega oporišča in takole popisal junaško delo italijanskih letalcev v nedavni zmagi r,ad angleškim brodovjem:
»Odpotoval «em tja, da bi obiskal posadko in poveljnika, ki «o se *ako sijajno in junaško izkazali v torpednih napadih, o katerih govori vojno poročilo št. 649. Našel sem jih še V6e prevzete od radostnega zanosa zaradi junaškega dela, ki pomeni za angleško brodovje v Sredozemlju zelo hud udarec. Iz njihovega pripovedovanja sem mogel sipoznati neustrašeno vedenje posadke poveljnikovega letala, ki se je ki jub poškodbam v redu vrnilo v letalsko oporišče. Po popis'.h sklepajoč se je junaško delo vrlih letalcev razvijalo takole- Ob zori onega dne so naša ogledna letala javila, da so na vzhodnem Sredozemskem morju opazila zelo močno in številno angleško edinico, ki je plula
proti Aleksandriji. Že ob dveh popoldne je odletelo k Maye
ročnik Tourn in narednik Leoni. Navzlic sla-
letelo dvoje letal. V prvem sta bila podporočnik Mayer in narednik Scotti, v drugem pa po-
bemu vremenu sta se brž približali angleški pomorski edinici, ki je takoj začela bruhati ogenj iz protiletalskih topov. Vendar pa se je letaloma posrečilo; da sta spustili torpede in zadeli križarko ob krnu. Ko sta letali opravili svoje delo, sta sc^ v redu vrnili v oporišče, čeprav sta odnesli iz hude borbe nekaj prask na
krilih. Nato je odletelo dvoje drugih letal. V prvem sta tokrat bila podpolkovnik Ettore Mutti, in major Moči, v drugem pa podporočnik Cioni in narednik Giannini. Dan se je sicer že jel nagibati, a sonce je bilo še dovolj visoko na obzorju, ko sta letali naleteli na angleško brodovje, ki je takoj začelo silovito streljati. Topovski izstrelek je zadel srednji motor poveljnikovega letala, ki se je 6eveda ustavil. Poleg tega je bil prestreljen bencinski hranilnik in stransko vodilno krmilce je zgorelo. Kljub budim poškodbam pa se je poveljnik odločno spustil v borbo in spustil torpedo proti veliki križarki, ki je plula v 6redi. Na zadeti ladji- je izbruhnil silen ogenj in križarka se je ustavila, vsa zavita v dim. Ostale ladje angleške edinice so_ zadeti veliki križarki takoj hitele na pomoč. Tedaj pa je drugo letalo vrglo torpedo proti križarki,'ki je plula blizu prve zadete, in tudi na tej ladji je prišlo do hude eksplozije. Zdaj pa je za letali napočil kočljiv trenutek, ker se Je bilo treba vrniti. Povratek pa je bil posebno težaven za poveljnikovo letalo, ki je bilo precej poškodovano in ga je že zajel ogenj. Vendar pa je poveljnik ugasil še en motor in z brizgalnimi pripravami končno zadušil požar.
Vedenje posadke — mi je ob zaključku povedal poveljnik — resnično iprekaša vse po hladnokrvnosti in neustrašenem pogumu. Ko je letalo v redu pristalo, je bilo v hranilniku le še nekaj litrov bencina.
Države trojnega pakta bodo sodelovale tudi po
končani vojni
Izjava laponskega poslanika v Berlinu o gospodarski povezanosti Evrope
in Azije
Berlin, 14. marca s. »Deutsche Allgemeine Zeitung« objavlja zanimiv razgovor z japonskim poslanikom v Berlinu generalom Ošimom, ki je podal zanimive izjave o gospodarskem sodelovanju med državami trojnega pakta v času po končani vojni. Najprej je poslanik rekel, da so si vse tri države edine glede sodelovama na bojnem polju, zaradi česar so se tudi združile v trojni pakt. Potem je rekel, da ne gre samo za to, da bi^ Japonska v Aziji, Nemčija in Italija pa v Evropi imele zgolj nalogo urediti te prostore, temveč gre tudi za uvedbo novega reda na vsem svetu. Napori, ki jih žrtvujejo dandanes vse tri sile na vseh popriščih, tako na vojaškem, političnem in gospodarskem, ne smejo trajati samo do k’nca te vojne, temveč se morajo podvojiti tudi po zmagovitem zaključku. Ko se je dotaknil gospodarske strani tega vprašanja, je veleposlanik Ošima poudaril potrebo vedno tesnejšega sodelovanja med Evropo in Azijo Ogromne količine surovin iz prostora velike vzhodne Azij* se bodo brez nadaljnjega lahko stavile na razpolago vsem zavezniškim silam, po drugi strani pa bo po naravni poti vzhodna Azija prevzemala druge gmotne in moralne pridobitve Evrope. Japonska ne bo ponavljala zmot Holandcev, ki so zaprli vrata Azije na svojih mejah in so _ samoljubno varovali svoj monopol nad surovinami, kajti to se je izkazalo kot silno škodljivo, po končani vojni pa bi takšno ravnanje gotovo onemogočilo uvedbo novega reda v veliki
vzhodni Aziji. V tukajšnjih političnih in gospodarskih krogih poudarjajo pomen izjave generala Ošima, ker vidijo v njej nov poudarek za bistveni del funkcioniranja trojnega pakta, ko bo šlo po končani vojni za obnovitev gospodarskega reda in temeljitega miru. Prvikrat v svetovni zgodovini se bo ustvarilo tesno sodelovanje med največjimi silami Evrope in Azije, čeprav so si te sile med seboj oddaljene nad 10.000 km. Ta obnova bo nastopila tedaj, ko bodo vse tri sile podrle svoje nasprotnike na obeh celinah.
Nemško uradno poročilo o bojih v Rusiji
Tesno sodelovanje med nemškim in italijanskim letalstvom. Sovjetski napadi ob velikih izgubah odbiti
Hitlerjev glavni stan, 13. marca. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Pri obrambnih bojih v donskem področju so bile v protinapadu pobite močne sovražne 6ile.
Na severnem odseku vzhodnega bojišča so oddelki vojske in SS oddelkov v večdnevnih bojih uničili neko sovražno skupino, ki je bila odrezana od svojih zvez.
Bojna in lovska letala so napadla sovražnikove postojanke ter uspešno bombardirala kraje in sovjetske preskrbovalne poti.
V času od 9. do 12. marca je izgubil sovražnik na vzhodnem bojišču 55 tankov
Pri bojih v zadnjih tednih se je posebno odlikovala wiirtemberško-badenska 35. pehotna divizija pri obrambi številnih napadov večkrat močnejšega sovražnika.
V Severni Afriki je bilo uspešno napadeno neko angleško letališče na egiptovski obali, kakor tudi čete, ki so se izkrcavale in pa taborišča okoli Tobruka.
Pri letalskih napadih na letališča otoka Malte je bilo več zadetkov na tam postavljena letala.
V včerajšnjem vojnem poročilu je bilo omenjeno, da je nemška podmornica v Sredozemskem morju torpedirala angleško križarko. Po nadaljnjih ugotovitvah je bila lfriž,arka potopljena. Gre za ladjo vrste »Leanderc.
V noči na 13. marec so angleški bombniki napadli Kiel. Med civilnim prebivalstvom so bili mrtvi in ranjeni. Tri sovražna letala so bila sestreljena.
Vzhodno bojišče, 14. marca. s. V vojaških krogih posebej poudarjajo kot posebno značilnost
Vesti 14. marca
BOO potniških vlakov so sklenile ukiniti britanske oblasti, da bi se tako naredil prostor za prevažanje vojnega materiala po britanskem otočju;
Prepoved naseljevanja Judov na Norveškem je znova uveljavil norveški ministrski predsednik Quisling. Podobna določila so bila v veljavi na Norveškem od leta 1814. do 1851,
Madžarske vojaške oblasti so začele znova s strogim pregledom seznamov JudoV in so sklenile, da bodo v primeru potrebe iz moških Judov organizirale nove delavske bataljon^.
Obvezno poljsko delo bo uvedel madžarski kmetijski minister, da bi se tako dosegel čim večji poljski pridelek letošnje leto. Obenem je bilo odrejeno, da bodo na Madžarskem omejili porabo še novih drugih nujnih predmetov in bodo za nakup teh stvari uvedli nove nakaznice.
Velik političen govor bo imel za bližajoči se madžarski narodni praznik novi ministrski predsednik Kallay. Govor bodo prenašale vse madžarske radijske postaje.
Sel ameriške vojne proizvodnje Nelson je ukazal, da je treba takoj preurediti vso industrijo, ki izdeluje pralne stroje in čistilne sesalce, v vojno industrijo.
80. letalsko zmago je dosegel na vzhodnem bojišču 11. marca poveljnik nemškega lovskega oddelka major Trautlot. Njegov lovski oddelek je doslej v celoti uničil 1430 sovražnikovih letal.
Za svojo 65 letnico je nemški notranji minister Frick dobil številne čestitke, med drugimi tudi čestitke Hitlerja, Duceja, kralja Borisa, predsednika slovaške vlade dr. Tuka in drugih.
Avstralska križarka »Werth« in stražna ladja »Yarra« se nista vrnili v Avstralijo iz bojev okrog Jave, je sporočil avstralski ministrski predsednik Curtin. Vlada še ni dobila nobenega obvestila, koliko mornarjev se je rešilo. Na križarki je bilo 682 mož, na stražni ladji pa 115.
General Wavell mrzlično organizira obrambo Indije
Rim, 14. marca. s. General Wavell je v Delhiju i bodo obrambne postojanke še do podrobnosti or-
iol/Auni l/nnforonp; ivionil An	  —__ * i„i _i *•	 .1.1__ 1^1,—
na tiskovni konferenci izjavil, da pomeni izguba Rangoona in južne Burme zelo hud udarec, celo težji kakor pa je bil padec Singapooreja, kajti s tem se je vojna približala Indiji in začela ogra-žati prometne zveze med britanskim imperijem in njegovo zaveznico Kitajsko. General Wavell je opravičeval padec Rangoona enako kakor tudi padec Singapooreja z istim razlogom: nezadostna priprava. Ojačenja so prihajala prepočasi ter so bila nezadovoljivo opremljena. General Wavell je zagotovil, da so v teku mrzlične priprave, da bi se odvrnila nevarnost za Indijo z morske strani. Toda takšne priprave zaenkrat še ne zadostujejo i*
ganizirali na vsem indskem obrežju, podobno tako kakor je pripravljena Anglija. Da bi ga pa dejstva ne pobijala, je general Wavell takoj izjavil, da namerava onemogočiti sleherno invazijo z gibčnim obrambnim sistemom, ne pa s tako imenovano strogo obrežno obrambo. Vojaške oblasti so sprejele zamisel, da bodo na strategičnih točkah zbrale mobilne rezerve in jih potem metale na tiste točke, koder bo grozila nevarnost. Seveda Wa-vell ni razložil kako si vojaške oblasti zamišljajo to obrambo, če bo napadov več in v takem slogu, kakr&ueca so se navadili in «a izvajajo Jano^ej.
tesno sodelovanje med italijanskimi in nemškimi letalci na vzhodnem bojišču. 11. marca sta se na nekem letališču v srednji Rusiji sestali dve eska-drili, ena italijanska in ena nemška. Cim so se letala dotaknila tal, je poveljnik nemškega oddelka pristopil k poveljniku italijanskega oddelka, mu stisnil roko in se mu zahvalil z ganljivimi besedami. Takoj nato so drugi nemški letalci obkolili italijanskega častnika in ga popeljali k poveljniku letališča, kjer se je izvedelo, zakaj je bila prirejena ta manifestacija čistega tovarištva med letalci obeh zavezniških držav. Med poletom nad sovjetskimi črtami, je nemški oddelek nenadoma napadla skupina 18 sovjetskih lovskih letal, ki so se vsa zaletela proti letalu poveljnika. Italijanski oddelek, ki je bil navzočen že od začetka spopada, je priletel z vso naglico na pomoč nemškim letalcem. V nekaj minutah se je italijanskim letalcem posrečilo zbiti tri sovjetska letala, ki so s strojnicami obsipala letalo nemškega poveljnika. Ker se niso mogli upirati srditemu italijanskemu napadu, so se morali sovjetski letalci vrniti in opustiti borbo. Toda italijanska in nemška letala so v polnem soglasju zasledovala sovražnika in nato zbila še dve drugi sovjetski letali, dočim so jih več poškodovala.
Bc.'in, 14. marca. s. V vojaških krogih pravijo, da so se 10. marca razvijali na severnem odseku vzhodnega bojišča silno srditi spopadi, ki so prinesli nemškim četam velik uspeh. Nemcem se je posrečilo v celoti odrezati od zaledja 80. sovjetsko konjeniško divizijo. Tudi glavni oddelki 27. konjeniške divizije, 327. strelske divizije in deli 26. bolj-ševiške strelske divizije so obkoljeni. Nemške čete so del teh vojakov pobile ali pa ujele.
Vse hrvaško časopisje se spominja tretje obletnice ustanovitve samostojne slovaške -države in ugotavlja, da si je ta narod priboril svobodo s podporo Duceja in Hitlerja.
Indijski voditelj Gandhi je v razgovoru s predstavniki tiska izjavil, da ne vidi nobenih znakov, po katerih bi bilo mogoče napovedati kako rešitev indijskega vprašanja. Tudi na vprašanje, kaj bi morala storiti angleška vlada, da bi se mogel indijski problem rešiti, je dejal Gandhi, da so to kočljiva vprašanja in da bi morala Anglija najprej priznati, da je angleški imperializem storil zločin na Indijo in da ga skuša popraviti.
V Turčiji so policijske oblasti ojačile nadzor-
stvo nad tujci. Vsi tujci, ki ne bodo mogli opravičiti svojega bivanja v državi, bodo izgnani. Doslej je bilo izgnanih že več Judov in Angležev, ki so širili protinemške letake.
Med Berlinom in Krimom je bila odprta neposredna železniška zveza, namenjena vojaškim potrebam, piše švedski list »Dagens Nyheter«. Ta proga je dolga 2500 km.
Iz Kalkute so v preteklih dveh mesecih izselili
540.000	ljudi. Iz Karachija so tudi odpeljali na deželo mnogo ljudi, za katere so smatrali, da njihova prisotnost v mestu ni potrebna.
80 letni ustanovitelj Boschevih tovarn, svetovno znani nemški industrijec in izumitelj užigalnih naprav za avtomobilske motorje dr. Robert Bosch, je umrl v Stuttgartu.
V madžarski dolini med Dunavom in Tiso je vse
ozemlje poplavljeno. Iz 700 vasi so prebivalstvo evakuirali in rešili tudi živino in stroje, V Subotici pa je poplava porušila 190 hiš.
Vladni krogi v Lizboni pravijo, da se razgovori med zastopniki portugalske in japonske vlade bližajo koncu in upajo, da bodo Japonci kmalu privolili na portugalsko zahtevo po izj)raznitvi portugalskega dela Timorja, ko jim ta del'otoka ne bo več služil v vojaške naimene.
Japonska vlada bo poslala skupino vladnih in civilnih strokovnjakov v novo zasedene pokrajine na Pacifiku. Naloga teh strokovnjakov bo izkoristiti vse vire naravnega bogastva in nadzorovati obnovo ozemlja, ki ga je opustošila nasprotnikova politika.
Švedska stranka narodne skupnosti namerava ustanoviti po nemškem vzorcu posebno delav-sko fronto, ki bo bržkone štela kakih 800.000 članov.
Največja ameriška jeklarska družba United Steel Corporation se je dala pri neki zavarovalni družbi zavarovati za milijardo dolarjev za primer nevarnosti, če bi v Ameriki izbruhnila revolucija.
Turška vlada je razpisala mednarodni natečaj -za izdelavo načrtov za velik mavzolej, posvečen spominu Ata Turka. Sestavljena je bila tudi posebna komisija arhitektov, ki bodo ocenjevali načrte. Razpisane so bile visoke nagrade.
Medministrski odbor je izdal nove, prav važne ukrepe
Nova določila slede prehrane
Rim, 14. marca. s. Včeraj se je sestal na svojo sejo spet odbor ministrov ter razpravljal spet o vprašanju prehrane ter o Številnih drugih vprašanjih, ki so s tem v neposredni zvezi.
Med drugim so na seji govorili tudi o možnostih uvoza, ki so se zadnje čase znatno omejile. Podonavske pokrajine so veljale za tisti trg, od katerega je bilo pričakovati največji možni uvoz, i>a se je izkazalo, da uvoz iz teh krajev ne more biti tolikšen, kot se je prvotno pričakovalo. Nastopile so razne težave s prevozom, zlasti v zimskem času in zato iz Podonavja ni bilo mogoče dobiti toliko blaga, kot pa se je Italija prvotno nadejala. Zdaj se počasi že premagujejo te težave, o katerih se je še včeraj zdelo, da so nepremagljive.
V prejšnji vojni je bila oskrba prebivalstva zagotovljena z vsestranskim uvozom najrazličnejših stvari, uvozom, ki je dosegel do 40 odstotkov domače proizvodnje, v letih 1915 do 1916 so uvozili povprečno na leto 16 milijonov stotov pšenice, čeprav je bila obdelana površina manjša in tudi omejitve v porabi manjše od sedanjih. Zdaj pa se je prebivalstvo, ki ga je treba hraniti, povečalo še za 9 milijonov. Po tehtnem pretresu vseh potreb in pridelovalnih možnosti se je odbor odločil za te-le ukrepe, ki bodo prišli do veljave 15. marca:
a) Omejitev osnovnega obroka kruha za 25 %. Od te omejitve so izvzeti dodatki, dovoljeni različnim vrstam delavcev, tako da jim je sedaj odmerjen tale obrok: 150 gr za navadne delavce, 250 gr za težke delavce, 350 gr za delavce, ki opravljajo najtežja dela. Za noseče matere ostane obrok 300 gr.
b) Zvišanje mesečnega obroka testenin za južne italijanske pokrajine. Dosedanji obrok testenin se zviša na 500 gr mesečno za naslednje pokrajine: Abruzzo, Molise, Campani, Puglie, Calabria, Sicilia in Sardegna.
c) V drugih pokrajinah se zviša obrok mesa. Zvišek bo znašal povprečno 80 do 50 % več kot sedanja količina. V večjih mestnih naseljih bodo lahko dvakrat tedensko delili meso.
d) Od 1. aprila se zviša mesečni obrok sladkorja za dojenčke in otroke do 14 let za 100 gr 'mesečno.
|Bli
ktr
A
te situco um 12 lice
Varna bodotnost
za 12 lic
81, puol auohe tu assienrartl un domant sereno a feMue ne, aqtiUtando ud blglietto della Lot-teria ril Tripoli, garal tra i fortunati vlucl-tori di qualcuuo dei numerogl e ricchi premi, eh« sarauno estratti ln Roma II 10 MaRKto. Nessuna oonsiono miitllore puft esserti offerta: diveataro millouario riaclilaudo Boltanto do-dicl Ure.
Non lagelartela nfugitire: acanUta opgl stesso un biglietto della tiotterla dl Tripoli.
Da. tudi tl si lahko zairotoviS mirno in srečno bodofinost, Co sl nabaviš srečko loterije Tripolis In se uvrstiš med srečne dobitnike katerega Številnih in bogatih dobitkov, ki bodo izžrebani v Uomi 10. maja.
Nobene bolJAe priložnosti tl ni monofe ponuditi, kakor da tvega& samo 12 lir ln pestausi milijonar.
Ne dopusti, da bi tl nSla! Zato si Se danes nabavi srečko loterije Tripolis!
/A LOTTERIA di TRIPOLI
e)	Zvišana izdaja sladkorja za izdelovanje marmelade in zlasti za otrožka hranila.
Zaradi zmanjšanega obroka kruha bodo morali poljedelci do 31. marca oddati določeno količino žita in koruze. Količina je določena takole: izdelovalci, ki sami pridelujejo, bodo morali oddati 15 kg žita ali 25 kg koruze, izdelovalci pa, ki sami ne pridelujejo, 25 kg žita ali 40 kg koruze. Namesto žita ali koruze lahko oddajo tudi ustrezajočo količino moke
Odbor je nato razpravljal o nalogah izdelovanja, razdelitve in določevanja cen tkanin ter odobril delo, ki ga je opravilo korporacijsko ministrstvo s tem, da je določilo enotno kakovost tkanin, jamčilo za kakovost izdelka in določilo primerno ceno. Po 1. januarju 1942. ni več možno izdelovati netipiziranih tkanin in zato je odbor sklenil, da bo
prepovedal prodajo netipiziranih tkanin, ki jih imajo nekateri industrijalci in trgovci na debelo še na razpolago.
Poljedelski minister je nato predlagal troje ukrepov. Po prvem bo zdaj obvezna prijava mesa v škatljah, določene bodo tudi cene za prejšnje izdelovanje, določena je tudi cena za enotno vrsto mesa v škatljah. ki ga bodo lahko izdelovali od 5. januarja t. 1. Z drugim ukrepom bo urejeno tudi izdelovanje in razdelitev vseh vrst ribjih konzerv, dovoljena bo samo omejena vrsta in določena tudi cena. Vrh tega je odbor določil cene za sveže ali suhe ovčje in kozje kože Potrdil je tudi dosedanje cene volni in paradižniku. Glede sira je določil vrsto izdelave, količino maščobe in svežosti, ki jo mora imeti tak sir. Nove cene so znatno nižje od dosedanjih Odbor se je nato bavil z železniškim prevozom. Ker je promet tako preobremenjen. je odbor pooblastil prometnega ministra, naj s strogimi ukrepi omejuje potniški: promet, tako, da bo poleg vojaških prevozov tudi lažje za vojno industrijo in za prehrano.
% o.
Zgodba o sortiranem vinu in oranžadi
Ljubljana, 14, marca.
V Ljubljani se je lani kaj hitro udomačile znamenita tvrdka San Pelegrino, ki izdeluje razne pijače iz sokov, posebno iz pomaranč. Oranžada se je v mestu kaj priljubila in veletvrdka ima do 1500 prodajalcev, ki prodajajo to pijačo ljudem po mestu. Neka trgovka Marija, ki ima svojo prodajalno v središču mesta, je lani septembra meseca prodajala to pijačo po 2.40 lir, ko je bila določena naj-višja cena 2.35 lir. V opravičilo je navajala, da ni vedela za cene, to je šele izvedela od kontrolnih organov, ki so hodili po mestu, a jo je tvrdka prepozno obvestila, da je Visoki komisariat določil tudi za oranžado najvišjo ceno. Obtožena je bila dalje, da je prodajala italijanski sir prav tako po višjih cenah, kakor so bile določene. Zaradi sira je bila oproščena, zaradi oranžade pa obsojena na 7 dni zapora in 100 lir denarne kazni, pogojno za eno leto.
Velika je razlika med sortiranim ali tipiziranim vinom in navadnim, namiznim. Cene zadnier^f' vinu so primerno nižje, kakor pa sortiranemu. Mno-
gim gostilničarjem, ki so bili pred okrožnim sodiščem obtoženi, da so prodajali v svojih lokalih gostom vino po nadmaksimainih cenah, se je med razpravo posrečil dokaz, da so prodajali sortirano, n« pa navadno vino in so bili zato upravičeni prodajati taka specialna, sortirana vina, kakor silvanec, burgundec, teran itd. po višjih cenah. BiH so oproščeni od obtožbe zaradi navijanja cen. Gostilničar Tone, ki gostilnuje v zapadnem delu Ljubljane, je nasprotno imel pred sodiščem 6molo. Bil je po kratki obtožnici obtožen, da je lani avgusta meseca prodajal navadno, namizno vino po 8 lir liter, ko je bila določena za tako vino najvišja cena 7.60 lir. V preiskavi se je Tone izgovarjal, da je prodajal po tej ceni »silvanca«, ne pa navadno namizno vino. Kontrolna organa, ki sta gostilničarja prijavila, sta nasprotno potrdila, da sta v obtožen-čevi gostilni izvedla kontrolo, da obtoženec ni prodajal silvanca, marveč je gostom nosil na mizo navadno vino po ceni 8 lir za liter. Obtoženec se je skušal na V6e mogoče načine opravičevati in izvijati. Ni šlo. Bil je obsojen na 7 dni zapora in 200 lir denarne kazni
kovice iz 0 rjave
Slovesen sprejem novega škofov Poli. Preteklo nedeljo je prispel v Polo 'TuJvi škof Ra-dossi, da je prevzel svojo pastirsko službo. Pri sprejemu na postaji so bili navzoči prefekt, številna duhovščina in predstavniki drugih civilnih oblasti in vojske, o uradnih pozdravih se je novi škof v sprevodu podal v cerkev, ki je bila polna vernikov. Po slovesnem cerkvenem opravilu je imel novi škof lep nagovor na vernike. Potem je najprej sprejel zastopstvo škofijske duhovščine.
Sv. Albert Veliki — zaščitnik naravoslovcev. Čez nekaj dni bo izročen javnosti poseben papežev »breve«, v katerem je sv. oče imenovali svetnika in učenika sv. cerkve Alberta Velikega za zaščitnika naravoslovcev. Ta »breve« je prvikrat prebral na posebni akademiji, ki je bila prirejena v spomin dveh učenikov cerkve in svetnikov, Tomaža Akvinskega in Alberta Velikega, general dominikanskega reda Martin Gilleti Glasovi. da bi bil imenovan Albert Veliki za zaščitnik« naravoslovcev, so se pojavljali takoj od 1. 1931., ko je bil ta učenjak proglašen za svetnika in obenem učenika cerkve.
Med kosilom sc je zadušil. Nenadna in neobičajna nesreča je doletela 54 letnega Artura Vanz-zaggia iz Lecce. Mož je sedel v krogu svoje družine in jedel, ko se mu je grižljaj zataknil in mu zaprl sapo. Mož je nekaj minut obupno poskušal spraviti grižljaj iz sapnika, pa je onemogel. Potem se je zgrudil in umrl. Poklicani zdravnik je mogel ugotoviti le smrt.
Nesreča s plinom. Karla Lupi iz Come je šla obiskat zgodaj zjutraj svojo mater in očeta na njuno stanovanje. Ker ji na trkanje nihče ni prišel odpret vrat, je s pomočjo drugih nasilno odprla vrata in našla v postelji očeta in mater mrtva. Zastrupila sta se bila s plinom. Do nesreče pa je prišlo zavoljo neprevidnosti matere, ki je na plin kuhala večerjo, toda medtem je nastopila ura, ko je plinarna zaradi šte-denja nehala dobavljati plin. V vseh mestih imajo namreč na dan točno določene ure, v katerih plinurne dobavljajo svojim odjemalcem gorilni jflin. In tako je Lupijeva, čim plina vec ni bilo, pozabila zapreti pipico, potem pa z možem legla spat. Proti jutru, ko je plinarna spet začela obratovati, pa je plin s polnim pritiskom izpuhteval in napolnil vso spalnico. Nesrečnika sta se zadušila, ne da bi jima mogla takojšnja zdravniška pomoč kaj pomagati.
Iz Tirane poročajo, da 60 starinoelovci nedavno v Albaniji odkopali dragoceno soho, k; je izde-
lana vsaj po vzorcih iz 4. 6tolefia pr. Kr. Gre za kip, ki 60 mu vzdeli ime »Valonska deklica«, in nazorno pokaže vso lepo kiparsko umetnost tedanje dobe.
Prebrisani tihotapci. I)a bi se izognili predpisom o prepoved.i svobodnega trgovanja z ra-cioniranimi živili, si tihotapci izmišljajo vse mogoče zvijače. Po golem slučaju so eno takšnih zvijač odkrili člani železniške milice v Milanu. Trgovec z vinom, Giovanni Picillo, ie dobil iz Puglic ve.čjo količino vina. Vse je bilo tako zavito in opremljeno kakor da gre za prave vinske butiljke. Nihče ni podvomil v resničnost navedb v tovornem listu, ko je nesreča nenadoma posegla vmes in pri premikanju tovornega vagona na postaji se je ena steklenica strla in iz ,n.je je začelo teči — ne vino,
nar* n n nll in NpH '/uloin i* Ir i in	nno -/il in
vendar vseh sledi ojja ni$o mogli zakriti. Polit cija je to zasledila in končno vdrla v trgovčevo domače skladišče in pregledala vso njegovo zadnjo pošiljko. Dobila je čedne količine olja, ki ga je zaplenila, trgovca pa ovadila sodniji.
Nagrade za gojitev lana. Za letošnjo letino Innu, iz katerega se prideluje laneno tkivo, so bila izdana podrobna navodila. Določena je bila tudi odkupna cena za lan v posameznih pokrajinah. Povečana je bila dalje nagrada za pridelovalce lanu, in sicer nn 20 lir za vsak posejani hektar. Obenem so biile povišane podpore, ki jih država daje za pokritje stroškov prevoza, in sicer za 100%. Od lanu, iz katerega l)odo dobili tkivo, preostanejo odpadki, katere pa bodo tudi porabili v posebne namene.
Izključitve iz fašistične stranke v Goriziji. Zvezni tajnik v Goriziji je odredil, da se začasno izključijo iz stranke fašisti, ki so se pregrešili proti odredbam o omejitvi porabe in prodaje živil. Med prizadetimi so sledeči fašisti: Hotelir Lojze Vida, ki se je pregrešil nad predpisi o maksimiranih cenah, pek Bogomil Rustja iz Aidus-sine, ki je prodajal kruh brez nakaznic, brivec Egidij Biffaro iz Gorizije, ker je prodajal skrivaj olivno olje po višjih cenah, Ernest Bernt, trgovec iz Gorizije, ker si je skrivaj nakupil olivno olje, trgovec Marij Petejan iz Gorizije, ker je skrivaj nakupoval olje, trgovec Anton Donda iz Corone, ker je prekršil predpise o najvišjih cenah, Franc Gabrijelčič iz Canala, ker je užival jedi, ki jih ne bi smel na tisti dan in Giovani Colussi iz Gorizije, ker je predrago prodajal sadje in zelenjavo.
šolske kuhinje bodo delovale do konca šolskega leta
Rim, 14. marca. s. Tajnik stranke je kot vrhovni poveljnik GIL-a poslal sledečo brzojavko vsem zveznim tajnikom GIL-a:
>Odrejam, da se razdeljevanje šolskih obedov nadaljuje v vseh pokrajinah prav do konca šolskega leta. Potrebno denarno kritje je zagotovljeno. Vidussoni.«
Razmerje med Francijo in Združenimi državami se je poslabšalo
Berlin, 14. marca. s. V dobro poučenih berlinskih krogih z živim zanimanjem spremljajo poročila uradne poročevalske agencije iz Vichyja, po katerih se sklepa, da se nahajajo odnošaji med Francijo in Združenimi državami v precej kočljivem stanju. Na nemški strani pravijo, da se spričo kočljivosti te stvari in zaradi obzirnosti ta trenutek vzdržujejo slehernih razlag tega dogodka«
Kitajska vojska nima udarne sile
Šanghaj, 14. marca. s. Japonski vojaški krogi na Kitajskem razčlenčujejo položaj vojaške sile maršala Čangkajške in pravijo, da se je udarna sila kitajske vojske močno zmanjšana prav radi izgub, ki so jih sovražniku prizadejale japonske čete. Dokaz za to zmanjšano udarnost je prav v tem, da zadnje čase kitajska vojska ne more uspeti nikjer s kakšnim večjim napadom Napadi, s katerimi so Kitajci v prvih januarskih dneh začeli v Lunhanu, so se popolnoma izjalovili, enako kakor so se ponesrečili tudi napadi proti VuI'*!**-	Junanu in
proti Sušanu ob reki Cientang
Švicarsko mnenje o Malii ,
Bern, 14. marca. s. Vojaški kritik švicarskega 'lista »Tribune de Lausanne« piše o Malti: »Nedvomno je. da je Malta kot oporišče mnogo izgubila na svoji ofenzivni moči. Oklepnice in težke križarke so morale končno-veljavno zapustiti vallettsko pristanišče, ker bi bile tam preveč izpostavljene napadom. Lažje enote in jjodmornice pa se tam zelo težko oskrbujejo. Zaradi tega je Angležem silno težko nadzorovati promet v pomorski ožini med Sicilijo in Afriko. Dalje je težko uporabljati malteška letališča, ker so stalno poa udarom osnega letalstva. Britanski lovci lahko stopijo v boj šele tedaj, ko je otok že napaden. To pa močno olajšuje naloge napadalnega letalstva. Italijansko-nemški napadi na to angleško sredozemsko opotišče so imeli veilik pomen pri razvoju vseh vojnih dogodkov v Sredozemskem morju.«
Angleški letalski minister o letalskem položaju Anglije
Rim, 12. marca s Angleški letalski mini-6ier Sinclair je v radijskem govoru podal pregled vojnega položaja v zadnjih mesecih in je deja^
»Lani decembra smo bili zapleteni v hud boj in trdo bitko zoper italijansko ter nemško brodOvje in zoper italijansko in nemško letalstvonad, pod in na površju voda Atlantskega in Sredozemskega morja. Vrh tega smo biii zapleteni v veliko leftlsko bitko zoper Nemce v - za hodnf-E v popir-T a bitka je Nemce prisilila, da so moraLi na tem bojišču držati dosti večje število oddelkov lovskih letal kakor pa so jih poslali v.Rusijo. V severni Afriki smo bili zapleteni v trd boj zoper kopne in letalske sile Nemčije in Italije. To bitko smo vzdržali tako, da smo pošil jali pot rebna ojačen ja in preskrbo okoli rta Dobre nade ipo poti, dolgi 12.000 milj. Medtem ko so bile naše sile v največjem naporu, je nenaden poseg Japonske povzročil strahotne izffube na otokih in ozemljih Tihega morja.«
Važno opozorilo
Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino sporoča tole glede uživanja mesa v gostinskih obratih. Opozarjamo prebivalstvo Ljubljanske pokrajine, da je onim, ki se vse dni v tednu hranijo v kakem gostinskem obratu in katerih živilske nakaznice nimajo mesarskega žiga, ki je potreben za nakup mesa pri mesarjih, dovoljeno postreči z govejim mesom pri večerjah in kosilih, za katere je predpisan enoten obed.
Ravnateljstvo I. mešane meščanske šole na Viču v Ljubljani, vabi svoje učence in učenke, da se v ponedeljek, dne 16. t. m. ob 10 zberejo na dvorišču ljudske šole na Viču, kjer jim bodo gg. razredniki izročili dijaške knjižice in osebne izkaznice. Ravnatelj.
^Earl Derr Biggers
79 I »Ah, šefi Zdaj lahko začnemo! Že prej sem povedal, da bomo naredili majhen poskus. Vi menda že poznate neikatere od
)
vas
gospodov?«
VVillkie Ballou je stisnil šefovo roko. »Veseli me, da najdem tu,« je pripomnil in postrani pogledal Charlieja.
»Mr. Tarneverro vam je prav tako poznan,« je Chan nemo-1 teno nadaljeval. Potem je predstavil ostale. »In zdaj bomo vsi »Kar dajte! Toda jaz bom odločno odklouil, da bi bil sploh skupaj odšli gor v jedilnico,« je zaključil, kdaj kaj podobnega izjavil.«	I	»Kaj? Spet večerna družba?« je vzkliknila Rita	Ballou.
Willkie Ballou je prišel s svojo gospo. Nosil je bilo platneno|	»Redka večerna družba,« je pojasnil	Chan, »pri	kateri	pa
obleko in bele čevlje, kor je Charlieja nekoliko vznemirilo. Če ne	bo nobene večerje. Smem prositi?«
bi se zdaj Ballou udesel na stol, ki je za enega od zbrunih po-l	Drug za drugim so šli gor, vsem je	bilo nekam	tesno	pri
menil tam na koncu mize hudo usodo, kako bo mogel potem srcu. Navzočnost policijskega šefa in uniformiranega policaja izpeljati ves svoj dokaz?	{	sta	zgovorno pričali o resnosti trenutka. Kaj naj vse to pomeni?
»Kaj pa se je spet zgodilo?« je vprašal Ballou. »Ravno danes'Je to past? zvečer sem mislil po dolgem časti spet zgodaj leči v posteljo.« |	Jcssop je stal resno in dostojanstveno	na svojem	mestu.	Bil
»Moj ljubi stari Willkie ne more prenesti toliko naporov,«'je ravno tako pripravljen, da bo gospodi odkazal prostore ob
je pripomnila Rita. »Jaz se pa dobro počutim. Malo, Dianu, kaj pa si počela ves dan?«
Zavesa se je razdelila in Tarneverro je neslišno stopil v sobo. Za trenutek je neodločeno pogledal naokrog, njegove temne oči p« so izdajale nekoliko nemiren izraz.
»Ah tako,« je rekel. »Saj smo vendar spet vsi zbrani«
mizi, kakor je bila njegova dolžnost tudi včeraj, ko so snežno beli prti, kristalne čaše, srebro in porcelan slovesno krasili mizo.
»Zdaj bom (pojasnil svoj predlog,« je počas.! spregovoril Chan. »llad bi vas opozoril na to, da je stvar zelo resna in važna, in da sc ne sme pripetiti nobena napaku. Torej morate prej dobro premisliti! Ali bi se, prosim, usedli prav na iste
Jayne» je počasi v«Uti, stopil predenj in mu ponudil svojo ■ prostore, kakor ste jih zavzeli ob tej mizi snoči?« tobačnico. »Dober večer,« je reke). »Hočete cigaro?«	|	Splošna	osuplost	je sledila njegovim besedam. »Toda jaz
»Ne
»Ne, hvala vann,« je prijazno odgovoril	Tarneverro. »Ne	sem bila	tako blazno razburjena,	da sploh ne vem več,« je
kadim.«	vzkliknila	Diana, vsi ostali	pa so	ji pritrdili. Zbegano in ne-
»Oprostite mi,« je odvrnil Jaynes. »Mislil sem namreč, da gotovo so vsi tekali okrog, dokler se ni končno jimmy Bradshavv kadite.«	usedel ob spodnjem delu mize, ravno nasproti stola, ki je bil
Charlie je urno stopil vmes. »Ali bi se, prosim, usedli? Vsi. namenjen gostiteljici, smo tu, le mojega šefa še ni. Vsak trenutek bo tu.«	I »Juz sem sedel tu«, je dejal. »Točno se spominjam, Julija,
U*edli so se. Rita,	Dianu ln Julija	so	šepetale	med seboj,	da si bila	ti desno od mene.	In levo	od mene vi, mr. Van Horn.«
Gospodje »o molčali ln	gledali predse.	Julija	in filmski igralec	sta se	usedla, pri čemer Jeseop ni
Takoj potem »o se slišale ▼ veli stopinje in vstopil Je šef. J zamudil priložnosti, d« bi jima pomagal.	i
Za njim pa Spencer, orjak, strogo uraden. Chan je skočil na noge. »Mir. Ballou, vi ste sedeli zraven mene,« je rekla Julija.
Chan je od olajšanja vzdihnil, ko se je ta ugledni gospod iz tukajšnje hoiiolulske družbe zleknil na 6voj stol,
»Tako je bilo na vsak način,« je rekel Ballou. »Hvala, da ste me spomnili, ljuba moja. Diana, vi ste bili na moji desnici.«
»Res je,« je pritrdila Diana Dixon in Jessop ji je pripravil stol, »Vul, in vi ste bili zraven mene.«
»Oh, res!« je rekel režiser in se usedel.
Ena stran mize je bila zdaj zasedena, toda to ni bila tista, za katero je dejansko šlo.
»Rita, ti si sedela meni nasproti,« 6e je spomnila Dian1’
Mrs. Ballou je zasedla svoj prostor.
Razen stola na čelu mize sta bila še dva stola ostala prazna. Jayne6 in Tarneverro sta bila edina, ki sta še stala.
»Mislim, mrs. Ballou, da sem imel čast sedeti zraven vas,« je spregovoril Tarneverro in zavzel prostor na njeni desnici.
»Gotovo,« je pritrdila Rita. »In mr. Jaynes na moji drugi strani.« Pokazala je na stol na svoji levici, na usodni stol, pod katerim so bile zarisane v tla mnoge sveže	brazgotine,	kar	se	je
dalo narediti le z odlomljenim koncem «igle,	ki	je	še	za	spoznanje
molela iz podplatov čevljev.
»Mislim, da je zdaj v redni,« se je nedolžno zasmejal Jaynes in se usedel.
Nekaj trenutkov je vladala tišina. »Sedite rnvno tako kakor včeraj zvečer?« je počasi vprašul Chan.
»Ne,« jo nenadoma spregovoril IIuntley Van Horn.
»Po tem takem nekaj ni v redu?« je vprušul Chan.
»Ne, mr. Tarneverro sedi na moji levici. Včeraj pa je tu sedel mr. Jaynes.«
»Saj res, seveda,« je vzkliknila Rita Ballou ln se obrnila k Tarneverru. »Vi in mr. Jaynes sta zamenjala prostore.*
»2e mogoče,« je ljubeznivo .odgovoril vedeževalec in vstal-Jaynes je zasedel 6tol na desni strani Rite Ballou. Po kratkem oklevanju se je Tarneverro usedel na usodni stol. »Mislim, da zdaj prav vsi sedimo pravilno,« je rekel mirno. »lesson. nrnsim. servirajte!«
Katere sorte zelja se najbolj obnesejo na Ljubljanskem
barju
Zanimivi poskusi kmetijske poskusne in kontrolne postaje
Ljubljana, v marcu.
iJred nedavnim je bilo v našem časopisju veliko govora o tem, kako bodo na širnem Ljubljanskem barju začeli gojiti v večjih množinah sončnice. V vsakem oziru je to hvalevredna zamisel in mi le želimo, da bi prišlo to leto do izvedbe obširnega zasajevanja te koristne rastline. Pa ne le strokovnjaki, ki jim »gredo« sončnice po glavi in ki računajo in pretehtavajo, kako naj jih zasade, da l>o stvar uspela, ampak tudi drugi možje od svoje stroke se na svoj način trudijo, kako čim bolj izkoristiti obširno Ljubljansko barje. V tem pogledu s svojimi prizadevanji skoro uič ne zaostaja Kmetijska poskusna in kontrolna postaja, ki si že nekaj let vneto prizadeva z najrazličnejšimi poskusi ugotoviti, katere sorto zelja bi se na barjanskih tleh najbolj obnesle. Pa ne le na barju, ampak kakšno sorto bi sploh najbolj uspevale v naših podnebnih prilikah.
V januarski številki »Sadjarja in vrtnarja« o tem vprašanju prav zanimivo razmotriva inž. Fajdiga in morda bo čitatelje zanimalo, kakšne rezultate je ta poskusna postaja že pokazala glede tega.
Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani je v preteklem letu na novo izvedla na Barju primerjalni poskus s sortami zelja. Ta poskus je nadaljevanje predlanskega, glavni namen pa je ugotovitev najdonosnejših sort zelja iz izbora, ki je na razpolago našim zelenjadarjem. Istočasno so opazovali pri posameznih sortah kakovost, trajnost glede uzimljenja ter odpornost proti boleznim.
V poskus so vzeli 13 sort belega zelja in sicer v glavnem iste sorte kot predlanskim, le da j<’ manjkala muropoljska sorta, kaselska in filder.
J katere teh sort so izostale, ker ni bilo mogoče nabaviti semena (tako sta izostali na žalost muropoljska in futoška sorta), druge sorte pa so bile izločene iz poskusov zaradi predlanskega minimalnega donosa in neprikladnosti za naš trg. V poskus sta bili lani na novo vzeti junijsko »orjaško« zelje in kopenhagensko, ki ju priporoča naš začasni izbor zelenjadnih sort (ki ga je objavil kmetijski oddelek Visokega komisariata).
Tehnično je bil poskus izveden enako kot predlansko leto. Sejano je bilo v aprilu, na njivo
presajeno pa 28 in 30. junija. Za poskus je bila
orana ledina, gnojeno pa je bilo v začetku s kompostom, superfosfatom in kalijevo soljo. Sajeno je bilo ob vrvici v trikot, lani 44 sadik za eno ponavljanje. Vrste so bile oddaljene 70 cm, sadike v vrstah (SO cm in to v 4 do 5 ponavljanjih. Okopali so le enkrat. Po okopavanju ‘24. julija so polno gnojili na glavo: kalijeve soli 300 kg na hektar, apnenega dušika 500 kg na ha in super-fosfata 300 kg na ha. Zgodnje sorte so sekali po 80 dneh, srednje po 100 dneh, pozne pa 120 dni po saditvi na njivo. Rezultati so računani enako kakor lansko leto.
Primerjajmo na kratko rezultate posameznih sort iz lanskega (1941) poskusa med seboj in s tistimi od predlanskega leta (1940). Kot predlanskim tako je tudi lani dala domača ljubljanska sorta čez 80.000 kg pridelka na ha. To je lani izmed vseh sort največ. Po bruto donosu (neočiščeno zelje) so se rodnejše sorte zvrstile v približno isti red kot predlansko leto: ljubljansko zelje, enkhuizenska slava, švajnfurtsko, magde-burško zelje itd.; dale so tudi lani bruto prinos
70.000	do 90.000 kg/ha. (Predlanskim do 02.000 kg na ha švajnfurtska sorta).
Ker pa je donos posamezilih sort zelo odvisen od njihove vegetacijske dobe, moramo uspehe teh sort premotriti s tega stališča. Tako se je lani od zgodnjih sort, to je tistih, ki so bile zrele po 30 dneh, najbolje obnesla v bruto prinosu sorta enkhuizenska slava, ki je že predlansko leto tekmovala z muropoljsko in ditmarško sorto. Te tri zgodnje sorte so se do sedaj pokazale kot zelo rodovitne, saj so dosegle lani 82—92 %, predlanskim pa 75—83 % od donosa pozne ljubljanske sorte. Precej slabše rezultate so pokazale ostale zgodnje sorte, katerih prednost pa je v tem, da so finejše in da dozore še prej kot zgoraj imenovane sorte (zlasti junijsko zelje). Skoraj Isti red dobimo pri teh sortah v neto donosu.
Pri srednjih sortah (vegetacijska doba 100 dni) je red v bruto' in neto donosu naslednji: brunšviško, kopenhagensko in erfurtsko zelje. Predlanskim ie v tej kategoriji prednjačila erfurtska sorta z 72.000 kg na ha.
Pozne sorte so se lani uvrstile v 'bruto in
V I C T O R
(Brevetfa^o) Nuovo Hi>pnr«*ccbio rimn-Eiifcnlz1*. Neajun con u-ino ni enerpria.Rewl’men-lo mastimo. - Affidiamo concessiouo
(Patentirano)
Nov pp >rat va krpanje noiriivic, h rez no rabe rake energhe, zmoliti« vo^t kar na j večja. Od-dajnmo dovolj* nja
Soc. An.R. I.M A -Via Confalonieri3G-Mllono
BU9INO con PEŠCE // RIBJA PAŠTETA
Ogijl cbo 1’alimentazione dev’egsere rcgolata con eitrema razionalitft, 11 Budino La liocca merila ogni preferenza eome alimento completo. Entrnno nella sua composizioue pešce, olio puro d’oliva e verdure, tr« elementi basilari, dl altissimo tenor« nutritlvo p sonisitamcnte apnolitosl.
Dandanes, ko mora bit! vsa prehrana urejena s skrajno
racionalnostjo, zasluti paf RIBJA )>\STRTA La Rocca vsako prt.-nost kot popolno hrantvo. V njeno imes je vmeSano ribje meso, čisto olivno olje in zelenjava, tri osnovne prvine, ki so redilne in izredno teioe
ur-
(ISCHPASfETt -l- .
S-VJ MM J *
UK :y
■»•".M®
neto donosu v isti red in to: ljubljansko, švajn-furtsko, magdeburško, le da je donos čistih glav pri magdeburški sorti boljši od švajnfurtske.
Ta ponovni poskus pa seveda še ni nikako zanesljivo sodilo glede rodnosti posameznih sort, zanesljiv bi bil po večletnih poskusih tudi na drugih zemljiščnih tipih. Delno pa bi t^ poskus kot tak dosegel svoj namen s tem, ker nam že bežen pogled nazorno pokaže, kako različno se obnašajo vse te sorte, ki so bile po cenikih morda enako hvaljene. Donos 350 mtc/ha ali 810 mtc/ha pri istem trudu mora dati misliti vsjkemu še tako brezbrižnemu kmetovalcu. Koliko več bi lahko' pridelal že s saino izbiro za njegovo zemljišče najprimernejše sorte! Pri taki presoji nehote uvidimo tudi pravo vrednost smotrno izbranega ze-lenjadnega izbora, ki mora biti sestavljen po vsestranskem proučevanju priporočanih zelenjadnih sort. Pri izboru sorte kmetovalcu seveda ne bi smel biti glavni smoter saino donos peke sorte, temveč tudi drugi često nič nam j važni činitelji, kot so na primer potrošnikove zahteve glede okusnosti. kakovosti, trpežnosti in dr.
Po takem smotrnem izboru najbolj ustrezajočih sort za posamezne podnebne predele bi se lahko pristopilo h krepkemu pridelovanju semen tudi za prodajo.
Vsebtaa februarske številke Dnevnega reda
Izšla je februarska številka Dnevnega reda italijanske Iiktorske mladine v Ljubljani.
Ljubljana, dne 14. marca.
Pravkar je izšla februarska številka Dnevnega reda italijanske Iiktorske mladine v Ljubljani, ki obsega 20 strani razen ovoja z naslovno sliko rimskega orla. V številki je napisanih več zanimivih člankov, katere pojasnjujejo tudi številne lepe slike. Uvodni članek je posvečen razlagi, kaj je Du-cejeva Befana, ter prikazuje nekaj slik iz razdeljevanja nagrad ob priliki tega praznika, tako v Rimu kakor tudi v Ljubljani. V članku je prikazana tudi natančnejša statistika, koliko darov je bilo razdeljenih ob priliki letošn je prve Befane pri nas. Dolg članek je nadalje posvečen Mladinskemu tekmovanju. Tudi ta članek poživljajo lepe slike, ki prikazujejo mlade fašistke, kako se udejstvujejo ne le na športnem polju, ampak tudi na umetniškem. Nekaj strani je nadalje posvečenih mislim o taborjenju in kolonijah. Ob tej priliki je natančnejše opisano veliko smučarsko taborjenje, ki ga je GILL priredil letos za dijake ljubljanskih srednjih šol. Tabornike prikazujejo na sliki, ko odha-jejo tudi tri posrečene slike s tega odra. ki pri-tem pa pri vajah na smučeh na Rakeku. Na nekaj straneh je natančno opisani urnik za zvezne šolske natečaje za fizično vzgoio. V tem urniku so točno določeni dnevi najrazličnejših tekem, ki bodo izvedene letos. Prve take tekme se bodo začele 8. maja t. 1.
Delavnost Zveznega lutkovskega odra potrjujejo tudi tri posrečene slike iz tega odra, ki prikazujejo sceno iz komedije »Janko in Metka« in pa »Miškolin«. — Na zadnjih straneh Dnevnega reda so razna imenovanja fašistov za pet inšpektorjev in pa 46 občinskih poveljstev.
Hladneje je postalo
Ljubljana, 14. marca.
2e včeraj je v ozračju zmagal sever nad1 ju-1 gom. Potegnil je pravi sever, da je živo srebro bilo včerajšnji dan skoro ve« čas na ničli, nekaj časa pa je bil Se nekaj malega nižje. Ponujal se je tudi sneg, ki je v popoldanskih urah komaj vidno pobelil strehe in ceste. Cestno blato, ki ga je bilo zadnje čase posebno na predmestnih ulicah in cestah dosti, je pomrznilo, tako da so zdaj poti prav lepe. Prahu ni. Nebo je oblačno in takšno je bilo tudi današnje jutro. Kaže, da bo lepo vreme trajalo dalje časa.
Slovenski čebelar. Prejeli smo 3. in 4. številko glasila Slovenskega čebelarskega društva. List prinaša prav bogato in pestro vsebino. Uvodni članek je posvečen važnemu vprašanju o izboljšanju čebelje paše. Naslednji članek govori »Od česa je odvisna množina zimske porabe živeža«. Začetniki bodo z zanimanjem prebrali spis »O nabavljanju čebel«. Prav zanimiva sta članka »Dolenjsko čebelarstvo« in »Lastnosti pravega čebelarja«. V članku »Razni načini čebelarjenja« je jako poučna Armbrusterjeva razprava o kranjskem čebelarstvu, posebno pa Se o Janši in njegovem delu. Kotiček za radovedneže in »Drobir« prinašata mnogo praktičnega in poučnega gradiva. Zaradi varčevanja s papirjem in zaradi boljše izrabe prostora bo izhajal poslej list brez ovoja.
7ahtevajte povsod naš list!
Koledar
Danes, sobota, 14. marca: Matilda, kr.
Nedelja, 15. marca: 4. postna.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarfiič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78.
Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote 14. marca od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Korytkova ulica 18, telefon 36-24.
Pouk v ljudskih šolah. Za učence in učenke I. deške, II. dekliške, 111. deške ljudske šole in obeh vadnic bo pouk od ponedeljka, 16. t. m. dalje v poslopju ole na Ledini, kjer je tudi objavljen točen razpored. — Za Visokega komisarja načelnik oddelka IV.
V počastitev spomina blagopokojnc gospe Lavre Krekove, matere g. univ. prof. dr. G. Kreka, je profesorski zbor juridične fakulteto v Ljubljani poklonil 280 lir Socialni akciji na kr. univerzi v Ljubljani. Iskrena hvala.
Pokrajinski Dopolavorn priredi v nedeljo ob treh popoldne brezplačno kinematografsko predstavo za Ljubljančane v dvorani Pokrajinskega Dopolavora na Taboru Predvajali bodo film »Kapitan Fracassa«. Vstopnice dobi vsakdo pri vodstvu svojega podjetja ali pa v pisarni Pokrajinskega Dopolavora na Taboru.
Sliko presv. Srca Jezusovega v vsako slovensko hišo! Kupite jo, stane le 3 lire!
Razdeljevanje ose bnih izkaznic prihodnji teden. Kakor smo že objavili, so poslovalnice po raznih delih mesta v četrtek, 12. t. m. zaključile svoje poslovanje. Sedaj mora osrednji urad za osebne izkaznice na magistratu najprej prevzeti vse posle teh poslovalnic ter prevzete tiskovine urediti t in jih po predpisih oddati Kr. Kvesturi. Zato naravno nekaj dni ne bo mogoče v osrednjem uradu izdajati osebnih izkaznic n i -komur. Oni, ki so prošnjo 8 slikami že oddali na poslovalnicah, pa iz kakršnega koli razloga v poslovalnici niso mogli prevzeti svoje osebne izkaznice, jo bodo dobili v osrednjem uradu, vendar šele od ponedeljka 16. t. m. dalje. Vsi oni, za katere osebna izkaznica ni obvezna, pa bi jo vendar potrebovali, jo bodo pa lahko dobili po p e t k u 20. t. m-, ko bo zaključeno delo z osebnimi izkaznicami za one, ki jih morajo imeti. Prosimo vse prizadete, naj se ravnajo po teh navodilih in ne hodijo do pravkar navedenih terminov v osrednji urad po osebne izkaznice na magistrat, saj bi osrednji urad zaradi prezaposlenosti in pravilnega opravljanja poslov nikakor ne mogei strankam ugoditi. Posebno pa opozarjamo, da so uradne ure za stranke v uradu za izdajo osebnih izkaznic izključno le od 10. do 13. ure. Osrednji urad je v I. nadstropju nad trgovino mestne elektrarne na Mestnem trgu.
Ravnateljstvo drž. klasične gimnazije sporoča, da se bo pouk spet začel za vse razrede v ponedeljek, oziroma v torek, in sicer obakrat ob 13.50 v prostorih jll. moške gimnazije na Rakovniku. Pouk bodo imeli izmenoma vsak drugi dan vsi razredi od prvih do sedmih; osmi ostanejo še nadalje na uršulin. meščanski šoli. V ponedeljek Ihaj pridejo Labe. III. abc„ V. abc, VII. ab, v torek pa II. abc, IV. abc* VI. abc in VI. cč. Za prva ava dneva velja stari urnik. Tramvajska postaja leži tik pred šqlskim poslopjem. - Ravnateljstvo.
V pokopališki cerkvi pri Sv. Križu je zopet redna služba božja vsako nedeljo in praznik ob 9 dopoldne.
ljubljansko gledališče
Drama:
Sobota, 14. marca ob 17.30 »Zaljubljena žena«.
Izven. Znižane cene.
Nedelja, 15. marca ob 14: »Mali lord«. Mladinska
predstava. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir
navzdol. — Ob 17.30: »Lepa pustolovščina«.
Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek, 16. marca ob 17.30: »Konto X.« Izv.
Opera:
Sobota, 14. marca ob 16.30: »Don Pasquale«. Izven. Nedelja, 15. marca ob 15: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izv. Cene od 18 lir navzd. Ponedeljek, 16. marca: Zaprto.
Nedelja v Drami. Ob 14. uri bodo ponovili ljubko mladinsko igro Burnettove »Mali lord« po zelo znižanih cenah od 10 lir navzdol. Zgodba o plemenitem dečku, ki spreobrne s svojo nedolžnostjo in toplo čutečim srcem zagrenjenega deda, je vzgojna in nudi posebno odraslejši mladini sliko resnične srčne kulture. — Ob 17.30 bodo ponovili po znižanih cenah salon, komedijo »Lepa pustolovščina«, ki so jo napisali: Flers, Rey in Cailavet. V igri je prikazan beg mlade neveste, ki se zadnji hip pred poroko odloči, da bo sledila svoji pravi ljubezni, ne pa družbenim ozirom.
KRIMINALNI ROMAN
S. S. van Dlne
Kdo jih je prižgal v obeh sobah in zakaj? V Julijini sobi pred zločinom, zaradi česar je Julija očitno morala videti napadalca in ni vedela, kakšen namen ima. V Adini sobi pa po zločinu. Zdi se mi, da so vsa ta dejstva preveč huda, da bi jih bilo mogoče kar tako razložiti. Dokler jih ne razložimo, se liodo zdela neresnična, blazna in neverjetna. In zakaj Von Blonn ni bilo doma, ko mu je Sproot telefouiral? Prihitel je skoraj pri ipriči, kakor ni biila njegova navada. Ali ni v tem neka zveza? In kako si razlagate, gospoc narednik, da je bila dvojna sled v snegu podobna sledi, ki jo je pustil doktor?«
»Sumljiva podobnost; sneg je bil premehek.«
»Verjetno to ni ena bistvenih stvari. Mnogo važnejše utegne biti dejstvo, da je bila Julija ustreljena od spredaj, ko je Ježala na postelji, dočim je bila Ada eranjena v hrbet, potem ko je iz postelje zbežala, čeprav bi bil napadalec imel dovolj časa na razpolugo, tla bi jo vzel na muho in ustrelil. Cernu je ta skrivnostna oseba čakala, da je Ada vstala in mu šla nasproti? Kako si je ta človek upal storiti kaj takšnega tpo
18
prvom strelu, k; je ubil Julijo, saj bi vendar morala po tem strelu vsa hiša biti pokoncu? In zakaj so vrata Julijine sobe bila odprla samo snoči? Rad bi pojasnil vsa ta vprašanja. Morda si tildi ti, Markham, opazil, da je šel Chester sam danes klicat Šibilo in da ju dolgo časa ni bilo. Zakaj je pustil
C oklicati Rexa po majordomu, po Si-ilo pa je še*l sam osebno? Zakaj ga toliko časa ni bilo nazaj? Rad bi natančno vedel, kaj se je med njima tedaj dogajalo in zakaj je Šibila tak< odločno odklanjala mnenje, da gre za tatu,_ in se tako ogibala, ko sem jo vprašal če mi lahko poda kakšno drugo razlago? Kakšna resnica se skriva za njeno brezobzirno odkritosrčnostjo, ko nedoločno ovaja V6e Greenejeve z njo vred kot možne zasnovatelje zločina?
In koliko resnice Je v Adinem pripovedovanju? Nekatere podrobnosti so popolnoma fantastične in nerazumljive. V sobi je vladala stroga tišina in vendar se je Adi zdelo, da ji neznanec gtroii. Potem pa še zgodba o roki, ki se je v te>mi zade*la vanjo In o lahkih korakih... Vse' to ima na sebi precej zagonetnega, čudno je tudi, zakaj ni
hotela dojočnejše povedati, ali je bila tista roka moška, ali ženska, ter potem Sibilino vztrajno prepričevanje, da ima Ado na sumu. In potem obtožba, ki jo je Šibila vrgla v obraz Adi, kakšen vzrok naj ima?... Ne smemo prezreti tudi iziraza in tona Von Blonovega glasu in načina, kako se je Šibila vedla, ko jo je grajal. To je nekaj, kar odkriva neko čudno ne-ustrašenost. Ali nisi opazil, kako ga je Šibila hitro ubogala? In brez dvoma si tudi videl, da je doktor skoraj zal jubljen v Ado, ko se je privila med ti stim prizorom k njemu, kakor da bi ga iprosila, naj jo zaščiti in ji pomaga. In mislim, da si tudi'opazil ceremonialen način, kako je Von Blon z njo postopal, dočim se je nasproti Šibili izrazil s prav takšnimi besedami, kakor bi se jih poslinil Chester, če bi bil imel pogum...«
Vanče je globko vdihnil dim svoje cigarete.
»V celoti je precej stvari, Markham, ki jih boš moral razložiti, preden bom verjel v tvojo domnevo, da gre za tatu.«
»Torej dobro, Vanče, jaz sem pozorno poslušal vse, kar »i povedal, toda ni se ti posrečilo, da bi me omajal. Namignil si na številne zanimive možnosti in opozoril na stvari, ki zaslužijo vso pozornost. Edina vrednost tvojih utemeljevanj je v tem, da %i zbral celo vrsto dejstev, ki same po sebi nimajo nobene iposebne važnosti. Vsako od njih je mogoče razložiti v zvezi z drugim. Logične zveze med njimi ni
nobene, in spričo tega jih moramo preudariti v6ako zase.«
»Dobro, Markham,« je dejal Vanče in si ogrnil površnik. »Pa vztrajaj pri svojem čudnem tatu, ki je, ne da bi vlomil ključavnico, prišel v hišo, od katere ni imel ključa, ni zmaknil niti bucike, je vedel, kje se luč prižiga, ni pa mogel najti stopnic, ubil dve ženski in prižgal 'luč! Kadar se ti ga bo posrečilo najti, ga lahko čisto mirno pošlješ na oddelek za duševno bolne. To bo edinstven primerek.«
Markham se že ni več počutil tako gotovega.
»Ne zanikujem,« je pripomnil, »da iz te uganke res lahko nastane še težje in še bolj zapleteno vprašanje toda v sedanjem trenutku je potrebno obdržati vse načete stvari v določeni vi šini. Ne moremo narediti škandala na račun ene najvidnejših družin v mestu, če nimamo niti najmanjšega dokaza proti nikomur. To ne bi bil pravičen in tudi ne pameten postopek. Počakajmo, da policija konča svoje deflo. Če ona ne izsledi, 6e bomo pa potem odločili, kaj naj storimo.«
»Koliko časa pa bo treba za to, gospod narednik?«
»To je težko reči,« je odgovoril Ileath, vzel cigaro iz ust in pogledali Vanceja zamišljeno. »Dubois bo jutri končal s posnemanjem prstnih odtisov in mi bomo poskušali delati hitro... Dva moja moža imata nalogo zbrati potrebne podatke o služinčadi. Vse to lahko vzame precej ali pa malo časa.
Odvisno je od tega, kaj bosta ugotovila.«
Vanče si je zapel površnik.
. »Nimam več kaj početi, dokler vaši cerberji ne končajo svoje preiskave! Mislim ipa, da bo dosti boljše, če so umaknem in nadaljujem s prevajanjem Delacroixovega »Dnevnika«.«
... Toda to delo, ki ga je imeli že toliko časa v načrtu, je moralo ostat! nedokončano.
Tri dni pozneje so časopisi prinesli pod velikanskimi naslovi novico o no-vem zločinu na domu Greenejevih. zločinu, ki je ovrgel vse prejšnje domneve. Zaradi nenavadnega vzroka je bilo temu dogodku treba pripisovat* važnost.
Domnevo o tatu so končnoveljavn«! ovrgli in vsa javnost se je silno razburila nad moro, ki je tlačila Greei" jev dom.
VIII. poglavje.
Draga žaloigra.
Petek, 12. novembra ob 8
Naslednji dan po razgovoru v Mark-haraovi delovni sobi je zunaj nenadne postalo toplejše. Več ur je sijalo sonce in živo srebro v toplomeru je nekoliko poskočilo. Naslednjo noč pa Je v mestu zapadlo precei snega, Okrog enajstih se je potem spet msnilo.
Navajam te vremenske podatke zaradi tega, ker so v tesni zvezi z drugim zločinom n& domu Greenejevih.
Žalost in veselje
zz. Besedilo priredil Mirko tovornik
Andre jčkov 3 o
Risal Jože Beranek
o m a n slikah
umu
11
469.,
M
s
1
K WU.\
Nekega večera je družba spet počivala ob ognju na taki trati. Indijanec je stekel v gozd in s svojim lokom brž nastreljal nekaj golobov za večerjo. Bil je loka tako vešč, da je vselej zadel, kamor je meril
Ko so pojedli slastno golobjo pečenko in ko je potihnilo zadnje ptičje žvrgolenje po gozdu, sta Viljem in Tomaž legla v šotor. Toda zaspati nista mogla in kapitan je sodil, da bo drugi dan najbrž slabo vreme, lako soparno je bilo
471.
Ker nista mogla spati, sta stopila spet iz šotora ter se sprehajala po jasi, koder so se pasli konji. Pogovarjala sta se in ugibala, ali se bo posrečilo najti tisto, kar je iskal Tomaž. Indijanci so mirno spali po jasi naokoli, nič jih ni molilo v snu
Nova Gvineja, zadnja stopnica pred Avstralijo
Otok zlata, ptičji raj in dežela žarečih gora
S lem, da so se Japonci izkrcali na treh točkah Nove Gvineje, se je vojna na Tihem morju spet pomaknila za korak naprej proti Avstraliji. Japonski napad na Novo Gvinejo je bil pripravljen Ee pred nekaj tedni. Predvsem zasedba Rabaula, upravnega središča avstralskega mandata nad Novo Gvinejo, ponovni napadi na Moresby, ki je glavno pristanišče Papuanske dežele ali britanske Gvineje, in napadi proti celi vrsti pristanišč v nizozemskem delu Gvineje, so služili temu namenu. S tem pa, da so se začele na tem otoku tudi že izkrcavati japonske čete, je zajel pravi bojni vihar tudi Novo Gvinejo, otok zlata, ptičji raj in deželo neštetih ognjenikov.
Velika kot švedska in Norveška skupaj
Nova Gvineja, na kateri v normalnih časih živi komaj dober milijon domačinov in okrog 5000 belokožcev, je po velikosti drugi otok na sve-lU.^V^lik je približno toliko kot Švedska in Nor-VefKa skupaj. Notranjščina tega ogromnega otoka je^koro še povsem neraziskana in neizčrpana, čeprav so velike količine zlata, ki ga prinašajo s seboj reke, privabile kaj hitro v deželo mnogo pustolovcev, oziroma »zlatolovcev«. Na severu se Nova Gvineja dotika zemeljskega ravnika, odkoder se potem raztega 2.500 km daleč proti jugovzhodu. Njena skrajna južna točka ob Toreški morski ožini je oddaljena od Avstralije komaj 150 km. To se z drugimi besedami pravi, da Japonci tedaj, ko bodo imeli v svojih rokah vso Novo Gvinejo, ne bodo imeli prav preveč težav, če bodo hoteli s svojimi bombniki poleteti tudi nad avstralska mesta.
Žareče gore
V severnem delu je otok gorat. Tam se vleče nedaleč od obale mogočen gorski hrbet, ki doseže na nekaterih točkah višino do 3000 m. Gore strmo padajo proti severni obali. Južni del otoka pa je bolj ravninski svet, kjer se razprostirajo širna močvirja in džungla. Številni ognjeniki, ki razkazujejo notranje zemeljske sile, so kakor živi, svetlikajoči se mejniki, postavljeni ob severni obali otoka, in nudijo čudovite slike, kakršnih ne vidiš zlepa kje drugod na svetu. Njihov ognjeni sij se vidi na desetine in stotine kilometrov daleč od juga ali s severa, z morja. Da notranje zemeljske sile tu res ne mirujejo, je poleg ognjenikov, ki vedno znova prižigajo svoje grozeče bakle, dokazal tudi siloviti potres, ki so ga imeli na Novi Gvineji leta 1937 in ki je skoraj popolnoma razdejal Rabaul. Dokazujejo pa to tudi številni topli vrelci in pogosti morski viharji, ki nastajajo vprav
zaradi nenadnih premikov zemeljskih plasti pod morjem.
Ker je otok Nova Gvineja skoraj okrog in krog
obdana s koraljninti grebeni
je na tem otoku tudi kaj težko najti dobro pristanišče, kamor bi lahko priplule in se zasidrale večje ladje. Izjemo pa tvori pravkar omenjeni Rabaul, ki mu kot pristanišču daleč okrog ni enakega.
Na otoku prevladujejo zemeljski skladi ognje-niškega izvora in je zemlja tam zato tudi
izredno rodovitna
Narava jo je sama izborno pognojila. Poleg tega pa je tam tudi dokaj dežja, tako da rastlinje res lahko bujno uspeva. Skoraj ves otok je porasel s temnozelenimi gozdovi. V teh gozdovih raste divji sladkorni tv3, bambus, najraznovrstnejše palme in druga drevesa, ki dajejo dragoceni tropski les. V gospodarskem oziru so posebne važnosti kokosove palme.
Papua — »kodrasta glava«
Domače prebivalstvo tvorijo tako imenovani Papuanci, prvotno pleme Nove Gvineje, in Melane-zijci, ki so pozneje prišli tja. Ime >papua< je malajskega izvora in pomeni toliko kot »kodrasta glavač. Melanezijci so precej večji in sloki ljudje, njihova polt pa je zaradi najraznovrstnejšega križanja svetlo rjava in obledeio črna. Njihov obraz ima nekam zoprne poteze. V njihovih očeh pa se bereta prevara in nezaupanje.
Do konca prejšnjega stoletja so bili prebivalci Nove Gvineje skoraj povsod še ljudožrei. Še celo danes se najdejo takšni primeri. Obleka je preprosta in skopa, kakor so preprosti in skopi ljudje sami. Najraznovrstnejši so njihovi okraski iz zob morskih psov, luskin biserne1 matice in peres. V življenju tamkajšnjih domačinov igrajo zelo pomembno vlogo zakrinkani plesalci in plesalke. Te njihove krinke so izdelane zelo duhovito. Tudi postelje in druga oprava po skromnih kočah predstavljajo umetnost zase.
»Zemlja cesarja Viljema L« je postala 1. aprila 1899
nemška kolonija
Izvedena so bila tedaj številna dela za napredek tega otoka. Avstralci pa so pozneje, ko so si deželo osvojili, spet vse zanemarili.
Nemci so leta 1902. odkrili na Novi Gvineji zlate rudnike, Nemški guverner pa ni hotel, da | bi šla ta novica v javnost, kajti bal se je, da ne
bi začeli drveti z vsega sveta tja lovci za zlatom. Ko so Avstralci dobili mandat nad otokom in so zvedeli, kje se skriva zlato, je kmalu zvedel ves svet za nove zlate rudnike in zgodilo se je vprav tisto, česar se je nemški guverner prejšnja leta bal. Zlato’ je bilo tudi edina stvar, za katero so se Avstralci brigali na Novi Gvineji. Pravi lov za njim pa se je začel šele leta 1927. Ti »lovci« se tedaj niso ustrašili divje džungle in ljudstev, ki so bivala ob njih in v njih ter tujce napadala z zastrupljenimi puščicami. Prodrli so daleč v notranjost otoka in imeli pri tem seveda tudi lepe uspehe.
Za temi prvimi »desperados« so sedile kmalu velike družbe Združenih ameriških držav, ki so začele na debelo stikati za zlatom in odprle svoje obrate. Danes je rudnik v Morabi
eden največjih zlatih rudnike/ na svetu
V zadnjem času so povprečno vsako leto nakopali tam za približno 2 milijona funtšterlingov zlate rude, oziroma do 12.000 kg na leto.
Vse to je imelo za posledico, da so avstralske oblasti zanemarile vsako drugo udejstvovanje. Zanimivi so naslednji
podatki o trgovini
z Novo Gvinejo v zadnjih letih: leta 1938. je uvoz daleč prekosil izvoz. Najvažnejša stvar, ki so jo izvažali, je bilo seveda zlato. Za njim je prihajala v poštev kopra, dragoceni les in biseri. Morska ožina Torres, ožina med Novo Gvinejo in Avstralijo, kjer kar mrgoli morskih psov, je tudi vsa polna najdragocenejših biserov in menda jih res nikjer več na Tihem oceanu ni toliko kot vprav tu.
To je torej dežela, kamor se je v zadnjih dneh razširila vojna med Japonci in združenimi zavezniki. V vsakem oziru je to zelo pomembna dežela, ne samo po tem, kolikšno bogastvo skriva sama v sebi, pač pa tudi zato, ker je to prav za prav zadnja stopnica, preden prideš od severa v Avstralijo. Tega se dobro zavedajo tudi Japonci in so zato vprav na Novo Gvinejo usmerili svoje napade, ki naj bi jim odprli pot še naprej proti jugu, proti britanski Avstraliji;
Čudovita moč sonca
Številke, ob katerih človek najpogosteje ob-strmi, so tiste, ki se nunašajo na sonce kot vir življenja v naravi in njegovo silno moč. Sonce ie neizčrpen vir moči, svetlobne in toplotne. Krogla, izstreljena iz puške, bi potrebovala približno šest let, da bi priletela z zemlje na sonce. Svetloba se razširja s hitrostjo 300 km na sekundo, sončni svetlobni žarek pa potrebuje približno osem minut, da pride na zemljo. Zemljo pa zadene le en sam pet in dvajset milijonski del celotne sončne svetlobe. Toda,
če bi bilo mogoče pretvoriti sončno toploto, ki jo je deležna zemlja v eni sami sekundi, v mehanično silo, bi ta zadostovala, da bi z njo dvignili kilometer visoko 17 milijonov ton težko breme! Zaradi sončne toplote izhlapi na zemlji vsako 'leto približno 660 milijonov ton vode. Tudi premog ne vsebuje nič drugega kot sončno toplotno energijo, ki nas greje takrat, kadar nimamo prilike, da bi se greli na soncu samem.
Rešil ga je pes s svojim repom
Kako zvest je človeku pes in kako mu je iz te ali one stiske vselej tudi pripravljen pomagati, dokazuje dogodek, ki se je pred nekaj dnevi pripetil v majhni nemški vasici lleider-brink.
Desetletni deček se je pridno drsal po tamkajšnjem zamrznjenem ribniku. Led pa se je pod njim nenadno vdrl in deček je izginil pod vodo. Njegovih krikov na pomoč pa ni mogel slišati nihče, ker je tisti ribnik precej proč od ljudi. Slišal jih je le pes, ki je bil tedaj nekje v bližini. Hitro je pritekel potapljajočemu se otroku na pomoč. In kako mu je pomagal? Pomolil mu je svoj rep, za katerega se je deček krčevito oprijel. Ker je bil tisti pes precejšen hrust, tudi ni bilo nevarnosti, da bi otrok še njega potegnil za seboj. Tako je deček s po-
močjo pasjega repa lahko lepo spet prilezel iz vode.
Na svetu je kar 30 Berlinov!
Med zemljepisne posebnosti spada tudi tale: Vsepovsod po svetu lahko najdemo kraje, ki imajo popolnoma enaka imena. Med njimi pa niso samo takšni, ki veljajo za brezpomembne ali vsaj večini ljudem neznane, pač pa tudi velika mesta, celo prestolnice velesil. Številna mesta in velemesta imajo torej tudi svoje soimenjake. Tudi Rim in Berlin nista izvzeta. Zemljcpisci, ki morajo seveda temeljito poznati svojo stroko, pravijo, da je na svetu najmanj trideset Beriinov. Tudi Rimov je več, seveda samo po imenu. Pravo, starodavno ali tudi večno mesto imenovano, pa je seveda samo eno, tisto, ki je bilo okrog 753 leta pred Kristusom zgrajeno na sedmerih gričih ob Tiberi.
DOBRI
Carlo, stari služabnik, je skoraj omedlel od ginjenja, ko ga j« zagledal. Poljubil mu je roko. Bil je vprav zdravnik Um. Franco je sklenil, da bo počakal, dokler ne bo šel zdravnik ven ter je medtem zaupal staremu zvestemu služabniku, da so mu orožniki za petami. Doktor Aliprandi je kmalu prišel ven, in Franco, ki ga je poznal kot domoljuba, se je zaupal tudi njemu. Moral se mu je pokazati in povprašati, kako je babici.
Aliprandija so poklicali ponoči in je prišel, ko je upravitelj odš^l v Orio. Našel je pri grofici veliko živčno razburjenje in grozen strah pred smrtjo, a nič bolezni. Zdaj je grofica mirna.
Franco se je priglasil, služabnica ga je peljala noter. Gledala ga je z vdano radovednostjo in potem odšla iz sobe.
Skozi napol zaprte oknice v sobi, kjer je ležala grofica na postelji, sta prihajala le dva poševna pramena sive svetlobe, ki uiata dospela do obraza na blazinah. Ko je Franco vstopil, je ni vklel, slišal je samo znani, zaspani glas:
»Si tu, Franco?«
»Da, pozdravljena, babica,« je rekel ter se sklonil, da bi jo poljubil. Voščena maska je bila mirna. Samo v pogledu je bilo nekaj negotovega in temnega, kar je bilo hrepenenje in osup-njenje hkrati.
»Umrla bom, veš Franco,« je rekla grofica. Franco je ugovarjal ter povedal, kaj mu je rekel zdravnik. Babica je hrepeneče, nepremično poslušala ter skušala razbrati iz njegovih oči, ali nu je zdravnik ra tako rekel. Potem je odgovorila:
»Nič ne de. Pripravljena sem!«
Iz novega izraza v očeh in glasu je Franco jasno razumel, da je pripravljena babica živeti še novih dvajset let. »Obžalujem tvojo nesrečo,« je rekla, »in ti vse odpuščam.«
Niso bile besede odpuščanja, ki jih je Franco od nj-"' pričakoval. Mislil je, da je prišel, da prinese odpuščanje, ne pa, da ga sprejme. Potolažena in pomirjena je izpod grofice zadnje ure polagoma vstajala vsakdanja grofica. Hotela je sicer doseči spravo, toda kakor umazan skopuh, poln poželjivosti, ki mora s težkim src'm izpustiti iz rok ceno za svoje veselje in skuša obdržati v krempljih, kolikor največ more. V drugih časih bi bil Franco vzkipel in zaničljivo odklonil to odpuščanje. Zdaj pa, s sladko Marijo v srcu, ni mogel biti tak. Zapazil pa je, da se je obrvila babica z odpuščanjem samo do njega. Ne, tega pa ni mogel dopustiti.
»Moja žena, stric moje žene in jaz smo mnogo trpeli že pred to zadnjo nesrečo,« je r^kel. »In zdaj smo izgubili vso tolažbo. Stric Ribera je tu izvzet. Pred njim se moramo skloniti ti, jaz, vsi. Toda če sva moja žena in jaz kaj zakrivila tebi, si odpustimo drug drugemu!«
To je bil grenek grižljaj. Grofica ga je pogoltnila in molčala. četudi ni več videla smrti ob vzglavju, je vendar še čutila v srcu strah pred prikaznijo in besed-' upravitelja, kateremu se je bila spovedala.
»Naredila bom oporoko,« je rekla, »in želim, da zveš, da bo vse Maironijevo premoženje tvoje.«
i O grofica, grofica! Ti uboga ledena stvar! Ali je mislila, da bo s tem knpila spravo? Tu se je v resnici zmotil tudi upravitelj. Zakaj on ji je svetoval, naj to pov"' vnuku. Bil je vrl poštenjak, a mu je manjkalo obzirnosti in je bil nesposoben, da bi razumel plemenito Francovo dušo. Misel, da bodo menili, da je prišel sem zaradi svojega dobička, se je zdela Francu neznosna.
I»Ne, ne!« je vzkliknil ter se ves tr-sel in ustrašil lastne ognjevitosti, »ne, ne, nič mi ni treba zapustiti! Dovolj je, da mi
izplačaš obresti v Orii. Maironijevo premoženje, babica, pa zapusti Višji bolnišnici. Bojim se, da so se ga moji predniki po krivici polastili!«
Babica ni utegnila odgovoriti, ker je nekdo potrkal na vrata. Vstopil je upravitelj in r^kel, da se mora Franco posloviti, da ne bo utrudil bolnice. »Moraš se podvizati1!« je rekel zunaj: »Tu si storil več ko svojo dolžnost. Preveč jih zdaj ve, da si tu in orožniki lahko vsak trenutek vstopijo. Z Aliprandijem sem vse uredil. Aliprandi bo rekel, da je za grofito potrebno zdravniško posvetovanje, vzel bo hišni čoln in š"T v Lugano po zdravnika. Brodarja bosta Carlo in ti. Tu sta nepremočljiva plašča s kapuco. Oblecita ju in ti bodi	na	krmi.	Zdaj ti bomo	odstrigli brado. S
kapuco na glavi te ne	bo	nihče	spoznal. Varen si. Mogoče vam
ne bo treba pri carinarnici niti pristati. Vsekakor te ne bodo spoznali, če bo treba govoriti, bo govoril Carlino.«
Misel je bila dobra. Grofičin čoln so avstrijski agenti gledali vedno z velikim spoštovanjem, ko da bi nosil v sebi jajca dvoglavega orla. Tudi kadar se je vračal iz Lugana, je pristal pri carinarnici samo zaradi lepšega.«
čoln je odrinil iz pristanišča po osmi uri. Na jezer*, so se spustile z visokih vrhov megle. Deževalo je. žalosten, žalosten dan, žalostna, žalostna	vožnja! Ne Franco, ne	služabnik, ne Aliprandi ni govoril, šli	so	mimo	San Mamette	in Casarica. Tam
skozi meglo med oljkami v Maini so se prikazali beli zidovi Ombr ttinega bivališča. Francove oči so se napolnile s solzami »Ne, draga,« je pomislil, »ne, ljubezen, življenje, ti nisi tam notri, in zahvaljen naj bo Gospod, ki mi pravi, naj ne verujem te grozne stvari!« še nekaj udarcev z veslom, in prišli so mimo hišice srečnih časov, bridkih ur, nesreče. Okna v sobi, kjer sc potaplja Luiza v svojo temno žalost, veranda, kjer bo od zdaj naprej sam prebil svoje dneve stric Peter, pravičen človek, ki gre molče, zbičan in truden proti grobu.
Za	(i^TVno	>	I	Jote	Kramarič	—	lidajatolj.	iai	Sodja	—	Urednik:	Mirko	Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12 — Me-
sečna iiurutujiti 10 bi, ia m^mstvo 15 lir — Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/’..i Upravi Kopi tari'va ulica 6, Ljubljana — Telefon itev. 40-01 do 40-05 — Podružnica: Novo mesto