Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske ulice štev. 16.
Z urednikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Inserati:
Šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje 80 popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob £5. uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravništvu:
za celo leto G gld., za pol leta 3 gld., za četrt leta lgld. 50 kr., na mesec 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo leto 10gl.f za pol lota 6 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za joden mesec 86 kr.
Štev. 21.
V Ljubljani v ponedeljek 24. marcija 1884.
Tečaj I.
Zaradi praznika Marijinega ozna-nenja izide naš list v sredo 26. t. m.
Na razpotji.
Preje nego smo mislili, šlo je v klasje seme razpora, tako rekoč črez noč razrušilo se je lepo soglasje in čisto novo prikazen ima zabelježiti povestnica kranjske stolnice: konflikt, med deželno vlado in občinskim zastopom ljubljanskega mesta.
In kaj je temu bilo povod? Z odlokom 12. dec. 1. 1883, št. 10 553, vrnila je deželna vlada mestnemu magistratu tržni red in klavnični regulativ, naloživša mu, da popravi nekoliko formalnih poinanjklivostij ter predloži na novo oba načrta tudi v drugem deželnem jeziku. V seji 18. marcija je na to odgovarjal imenom finančnega odseka njegov poročevalec g. Hribar. Poročilo njegovo, kar se tiče oblike, je osorno, v posameznih izrazih skoraj nedostojno, glede jedra pa skuša njegov duševni oče s prozorno sofistiko nadomestiti to, kar mu manjka zakonitega znanja in temeljite argumentacije. Mestni zastop, ki je bil sicer komaj sklepčen, pritrdil je njegovim predlogom. Pičla večina je odobravala nasvete finančnega odseka in ker deželna vlada nikakor ne more odstopiti od svojega stališča, bode ljubljansko mesto pri državnem ali pri upravnem sodišči tožno pot nastopilo proti naši deželni vladi.
Gosp. poročevalec finančnega odseka ni bil posebno zbirčen s svojimi izrazi; najvišjemu upravnemu oblastvu na Kranjskem očita, da je „očividno prekoračilo meje svoje kom-petencije“, da je postopalo „čisto neopravičeno in nepostavno“, da je njegovo utemeljevanje „čudno“ in kar je več jednakih ljubeznivostij. Ali zastonj iščemo v obširnem poročilu d o-kazov, s katerimi bi poročevalec utemeljeval oblastne trditve svojega krepkega sloga.
Listek.
Vieux Saxe.
iv.
Ak’ pa po črki boljša jed ne bode, In zavolj črke ne trpi nič Škode, Obhaja taka misel nas Slovence, Da pravdajo se ti možje mor'biti, Za kar so se nekdanji Abderiti
V	sloveči pravdi od oslove sence.
Preširen.
Skoro me je mikalo, danes zopet nadaljevati svoje naravoslovske študije, katere so se vzadnjič sukale o živalih nižje vrste. Le-te so, ker se njihovo delovanje in življenje skriva navadno našim očem, tembolj zanimive nego pre-m,3'?vanja ’ katerim predmet so animalia vertebrata. Toda oni „abderitski osel", s čegar ■ nco ®.e Je identificiral— stojte, čegar senco hiov !•' •r’ sta* nominis umbra, v svoji po-.. .-nosV* ln.P°nižn°sti— svojo imenoval — is i „a aentski osel" me je s svojo hlapčevsko poni gostjo toliko osupnil, da ne morem naprej. 1 ietipal bi mu bil „srce in obisti"
—	in morebiti še kaj — tujega našel ter pokazal ga v pravi njegovi podobi; toda ker se
Kajti tudi nejurist bode na prvi hip spre videl, da je g. Hribar, ne vemo ali iz neved' nosti ali navlašč, utihotapil v svoje umovanje nepravilen sklep. Zasuče stvar namreč tako, kakor da bi se vlada bila branila, sprejeti uloge spisane j edino v slovenskem jeziku In vendar je po vsem jasno, da je v tem slučaji spremjevalno pismo prava vloga in nad tem se tudi vlada, spoštovaje zakonito pravo slovenskega jezika, nikakor ni spod-tikala; tržni red in klavnični regulativ pa ste samo prilogi in da se gledč njiju vlada niti za las ni oddaljila od pravnega stališča, bo demo takoj dokazali.
Prav pozno se je domislil finančnega od seka poročevalec, da spada klavnični regulativ v lastni delokrog mestne občine in da ga zarad tega ni trebalo predložiti vladi v po-trjenje. O tem bi ga bil lahko uže z davna poučil znani factum, da prejšnja nemška večina 1. 1881 direktnega klavničnega reda ni izročila dež. vladi, in tedaj tudi vlada ni imela proti povoda oporekati, ako je bil prijavljen le v nemškem jeziku. Ali mestni zastop ga je sedaj predložil deželnemu namestništvu, kakor g. Hribar sam trdi. zarad tega, „ker se ne katere njegove določbe ozirajo na tržni red" in nikdo ne more zahtevati od deželne vlade, da, bode ona sama iz lastne inicijative zavračala nji došlo predlogo, češ, da ni kompetentna, zlasti če se oziramo na član 16. drž. občinske postave z 5. marcija 1862, kateri izrecno od-kazuje državni upravi nadzorstvo glede občin in njenega področja.
Po vsem drugačne pa so razmere gledč tržnega reda. Tu določa § 70. obrtnega reda, da ima politični deželni urad potrditi tržni red, katerega sestavi dotična občina po potrebah dotičnega kraja, „nach den ortlichen Bedurfnissenu. Ali misli g. Hribar v istini, da obstoji deželnega političnega urada naloga e v tem, ozirati se na materij elno vsebino, pa ne tudi na obliko tržnega reda, na je-
je sam tako hitro legitimiral in povedal svoje pravo ime — čemu bi torej še iskali — poljskega tatu v našem zelniku? Vizitnice res ni pustil, toda podpisal se je, in nič ne d6 — če tudi s kopitom.
Saj tam v Višnji Gori — oprostite, naravoslovju se ne morem izogniti — tam so se baje tudi pravdali za senco, toda za ■ kozlovo. In ker je bilo le dokazano, da je cozlova senca pala v tožnikov zelnik, sklenili so modri Višnjani, oziroma njihov mestni sodec, da se mora dotični kozel po lastni njegovi senci — pretepsti. In ker je tedaj, kakor pripoveduje kronist, nekoliko tednjev deževalo in nebo oblačno bilo, tako da je vsak zam&n po dnevi svoje sence iskal, hranili so zatoženega kozla in njegovo senco v zaporu na mestne troške, dokler ni posijalo zopet prijazno solnce nad Stehanom in potem se je krasnega popoludne vršila eksekucija. Kozel je bil do dobrega po svoji senci tepen. Morda jih je dobil tudi nekoliko po rebrih, toda te niso bile v sodbi in ne v zapisniku.
To se je tam godilo, kjer imajo tudi glaso-vitega polža priklenjenega. Pa ne onega, o katerem sem vzadnjič pravil, da hoče preko mravljišča. Oni še vedno leze in leze ter po malem rožičke svoje kaže. Po malem, ker bi
zik, v katerem je sestavljen? da bo deželna vlada, kakor „masculus pictushladno-krvno gledala, v katerem jeziku se bode zljubilo dotični občini, skrpati njene določbe? da ne bi imela niti pravice ugovarjati, če ji jutri mestni zastop predloži tržni red morda v hrvatskem jeziku ali v drugem narečji, ki niti zastopano ni med prebivalstvom? To bi bile posledice sofistične argumentacije in prav nič se ne čudimo, da se edini pravnik finančnega odseka, g. dr. Moschč, niti mogel strinjati z razboritim tolmačenjem g. poročevalca.
Isto tako šepava je primera ljubljanskega mesta s štajarsko stolnico. V Gradci znaša slovensko prebivalstvo komaj 1 °/0 ter se zgublja med ogromno nemško večino ; v Ljubljani pa je zadnje številjenje — in če se ne motimo, bila je tedaj narodna stranka jako vesela povoljnega izida — konštatovalo 25 % prebivalcev z nemškim občevalnim jezikom. Oziraje se na te davkoplačevalce bila je vladina dolžnost, zahtevati, da se tudi njim varuje njih naravno pravo. Objaviti naredbo, katera obsega celo ostre kazenske določbe onim, ki jo prestopajo, izključljivo le v enem jeziku, to se pravi v lice biti isti ravnoprav-nosti, katero je slovenski narod po vsi pravici odločno za se zahteval, a tudi od nekdaj spoštoval pri svojih nemških sodeželanih. Čisto irrelevantno je, če se prejšnja nemška večina morda ni vselej držala tega načela, in tudi to ne more biti merodajno, ako se iz preteklosti navede eden ali drug slučaj, da politična oblastva niso vselej zabranjevala takega zastopanja. In v kakem kolobaru se suče modrovanje omenjenega poročila! Komaj je njegov spisa-telj — in to po vsej pravici — obsojal in grajal tesnosrčnost prejšnje večine, uže priporoča isto taktiko, isto neplemenito preziranje naravnih in zakonitih pravic svojim slovenskim rojakom! S tem bi se neizmerno poostrilo nasprotje, upeljala bi se pri nas sistema represalij, danes bi slovenska večina pestila nemški jezik,
bil rad — gospod v mravljišči, in je toliko prebrisan, da ve, da ni zdravo prezgodaj vse rožičke pokazati. In ko bi jih tudi — pobodel ne bo nikogar ž njimi; voljo ima dobro, toda upina in vse drugo — vse je slabo, slabo
—	slinasto, oj slinasto, in le to se ga prijemlje, kar sam — oslini in ob leze. V Višnji Gori so njegovega očaka — priklenili na povelje mestnega župana — kaj se bo pa z vnukom zgodilo na mravljišči — tega ne znamo; le to se nam vidi, da ga županom menda ne bodo izvolili.
Gospa — odpustite, da se nisem še obrnil do Vas! Pa prav sedaj sem se domislil našega Preširna, in nekaj poetičnega me je obšlo, in potem ste bili prva misel moja — Vi. Spominjate se še krasnega soneta našega mojstra pevcev", — (tudi „polž" je časih pel — pravijo, toda — kako?), katerega konec sem gori napisal:
Ak’ pa po črki boljša jed ne bode,
In zavolj črke ne trpi nič škode, —
Obhaja taka misel nas Slovence,
da ne bodemo nič boljše pečenke in nič bolj mastnih klobas in klobasic iz ljubljanske mestne klavnice dobili in povžili, ako se »klavnični regulativ" izda samo v slovenskem, ah pa samo v nemškem, ali pa zarad ravnopravnosti
jutri bi zopet Nemec vračal krivico s krivico
—	vse naše politično gibanje bi se spremenilo v odurno kaotično smes in Vae victis! bi postalo merodajno načelo našim politikom.
Da se deželna vlada ne more ozirati na take pretiranosti, je čisto naravno. In svesta si svojih dolžnostij , tudi ni mogla prepuščati niti mestnemu magistratu niti finančnemu odseku ali mestnemu zboru nadzorstva o prevodu slovenskega izvirnika, niti razsodbe o njegovi potrebnosti. Poročilo samo priznava, da je bil nemški prevod, katerega je sestavil magistrat, Jako pomanjkljiv in da mnogokrat ni verno izražal določka izvirnikovega".
O prevodih mestnega zbora deželna vlada sicer do sedaj nima nobene utemeljene sodbe, kajti neče se ozirati na ponesrečeni prevod onega vabila vodovodnega odseka, s katerim je ravno g. Hribar sijajno dokazal, da za posel prelagatelja — nima potrebnih zmožnostij. Vsakako je pa politično oblastvo opravičeno, prepričati se o soglasji med slovenskim in nemškim tekstom, in tudi v tem oziru se mu ne bode mogla očitati niti najmanjša krivda.
Na tein stališči stoji tedaj deželna vlada in po vsem mirno pričakuje pravdo, s katero ji grozi finančnega odseka poročevalec. S prenaglenim sklepom podal se je mestni zbor na razpotje. Uvaževaje koristi ljubljanskega mesta želimo najsrčneje, da bi v odlični tej skupini kmalu prevagali trezno-pametni in pravični nazori ter da se enkrat za vselej zapusti ona pogubonosna pot, ki sigurno vodi v propad in do političnega poraza.
Naloga letošnje deželne učiteljske konference na Kranjskem.
ii.
Kako imenitno nalogo bode imela letošnje uradno učiteljsko zborovanje pri prena-redbi učnih načrtov zlasti gledž pouka v jeziku, razvidi.se še le, ako primerjamo nekatere važne določbe v novi postavi (2/5. 1883) s prej obstoječimi šolskimi ukazi. — Poludnevno poučevanje je bilo s prejšnjimi zakoni dovoljeno le na enorazrednicah, na katerih se je pri nas samo v materinskem jeziku poučevalo in se na drugi deželni jezik kar nič oziralo ni, kar pa tudi nihče terjal ni. Nova postava pa priporoča poludnevno poučevanje tudi na večrazrednicah. Radi tega je na Kranjskem več dvorazrednih šol, pa tudi nekaj trirazred-nih, na katerih je v 1., 2. pa tudi v 3. razredu poludnevno poučevanje, t. j. en oddelek prihaja dopoludne, drug oddelek popoludne v šolo. Pedagogi tacih uredeb niso nikoli priporočali, toda kjer je le preveliko otrok, ki so le predaleč oddaljeni od šole, morale so se
slovenskih in nemških želodcev v obeh jezikih. Jaz stavim, da zaradi tega, naj se ukrene tako ali ovako, meso ne bo cenejše, in beefsteak v gostilni ne večji. Jaz skromni podlistkar, ki se ne brigam za to, kar se godi tam gori visoko nad menoj* nad črto — ki je odprta le izvoljenim, — tudi ne umejem, kako more biti vprašanje, ali se izda klavniški red nemški ali slovenski, ali utrakvistično — vitalno za nas! Meso in klobasice — to je res vitalno, in da bi vse to naši gospodje mesarji potem ceneje dajali, ako jim slovenski paragraf svojo šibo kaže — potem bi bilo tudi ono vprašanje vitalno. Klavnični red je vitalen glede volov in bikov, prašičev in kozlov, kateri pridejo v njegov krog, in tako ga gospod poročevalec v mestnem zboru, ko je rabil ta izraz, vendar ni hotel tolmačiti. In če se domislimo drazega mesa, malih, prema-lih klobasic in še manjših „karmenateljcev“, potem se nam pač zazdi, — kako pač poje Preširen?
Da pravdajo se ti možje mor’biti, za kar so se nekdanji Abderiti v sloveči pravdi od oslove sence.
In li veste, gospa, kako pričenja naš mojster pevcev takoj sledeči sonet? „Ne bod’mo šalobarde!"	JPtsr-
dopuščati. Pa tudi na tacih šolah bi se otroci še nekaj naučili, ako bi bile šole praktično urejene, in ako bi zlasti drugemu deželnemu jeziku, n. pr. na Kranjskem, ne bil tako velik prostor odločen.
Toda po naših učnih načrtih inora se na tistih šolah, kjer je nemščina kot obligaten predmet uvedeno, temu jeziku v vsakem oddelku odmeriti skoro več ur nego slovenščini. Recimo, da je trirazrednica skozi in skozi na oddelke razdeljena, tedaj se v nji v vseh šestih oddelkih poučuje v
1. razredu 1. oddelek 6 ur,
2- „ 6 „
2.	„	1-	„	7	,,
2-	„	7	„
3.	„	1.	,,	7	,,
__________________2-	„	7	„
skupaj 40 ur. na teden samo v nemščini, toraj je skoro ‘/s ur (vseh je 138) odločeno samo drugemu deželnemu jeziku.
V	tej točki zahteva nova postava nekako indirektno, da se obstoječi načrti pregledajo.
V	drugih točkah pa terja naravnost preustro-jitve, zlasti pri realističnih predmetih. Stara postava je posamezno naštevala realistične predmete ljudske šole, kakor: zemljepis z zgodovino, prirodopis, prirodoslovje; novi zakon od 1. 1. pa nekako noče, da bi se posamezno in posebno obširno ti predmeti gojili, marveč pravi, da naj se najvažnejše jemlje iz teh včd.
Praktično se bode to nekako tako izvedlo, da se bodo v nižje organizovanih ljudskih šolah vsi realistični predmeti v načrt sprejeli kot jedna skupina in tudi v jako tesni zvezi v šoli obravnavali, zlasti na nižji in srednji stopinji. V višje organizovanih šolah pa v tem oziru ne bode treba premembe, zlasti na višji stopinji ne. Seveda, treba bi bilo dejansko tudi na takih šolah odstraniti tisto pedantifcno sistemovanje, ako se je kje uvelo. — Geometrija je stala do sedaj kot samostalen predmet v načrtu in se je v urah, ki so bile risanju določene, navadno tudi kot samosvoj predmet obravnavala. To se mora po novi postavi spremeniti; kajti ta zahteva, da se računski del geometrije obravnava pri računstvu, geometrično oblikoslovje pa pri risanji. V tej zadevi treba bode torej tudi kranjske učne načrte predrugačiti. Drugih Bistvenih prememb ne bode toliko; telovadba za deklice bode večinoma odpadla, ker ta predmet ni več obligaten za deklice. Na kmetih bode to ugajalo, kajti ta čas bode se primerno porabljal za ženska ročna dela.
Prenaredba učnih načrtov bode torej potreben del letošnje dež. učiteljske konference; razen tega imajo učitelji še mnogo
Punin in Baburin.
(Spisal Ivan Turgšnev, poslovenil K. Štrekelj.)
(Dalje.)
Nikakor mi ni bilo lahko pri srci, ko se odpravim naslednjega dnč k svojima nesrečnima znancema. Na tihoma sem upal, da ju ne najdem doma — tako slab je človek! Ali zopet sem se prevalil: bila sta oba doma. Prememba, ki se je zgodila ž njima v poslednjih treh dnčh, osupnila bi vsakega. Punin je bil ves bel in otekel. Kam je izginila njegova klepetavost? Govoril je vedno v nekako lenem, slabem, hripavem glasu in videl se mi je čudovito potrt Baburin pa se je bil ves skrčil in ves je počrnel; uže prej bil je jako malo-beseden, ali sedaj dajal je od sebe samo otr-gane glasove: izraz okamenele strogosti zamrl je na njegovih potezah.
Občutil sem, da mi molčati ni mogoče. Ali kaj govoriti ? Zadovoljil sem se s tem, da pošepnem Puninu: „Ničesar nisem izvedel, svetujem vam, pustite vse upanje." Punin gledal me je debelo s svojimi oteklimi, rude-čimi očmi: te oči so bile edina stvar, ki je ostala rudeča na njegovem obrazu. Zamrmral je nekaj nerazumnega in šepal v stran. Ba-buriu je menda zapazil, o čem imava opraviti
nasvetov, katerih izpeljava bi kranjskemu šolstvu tudi koristna bila, n. pr. razgovor o šolskih in domačih nalogah, o dobrih in cenili pisankah in risankah, o šolskih knjigah za realistične predmete v 4. in 5. razredu, o potrebnem navodu za rabo slovenskih beril, o knjigah za nemški jezik. O tej poslednji točki se razgovarjajo še ljubljanski učitelji, kar moramo jako pohvaliti. Kedar bode obveljalo načelo za celo deželo, da se prične z nemščino še le v tretjem razredu, tedaj bode res treba dobro osnovanih nemških slovnic in vadnic, da se bodo otroci v dveh letih toliko priučili nemščini, da jim ta jezik v srednjih šolah ne bode delal prevelikih težav. To se bode pa z dobrimi knjigami in učiteljevo pridnostjo tudi doseglo, kajti lahko je učiti se slovenskemu otroku tujega jezika, kedar je materinskemu jeziku bil dober temelj postavljen. Ako se bode po teh načelih v bodoče postopalo, razvijalo se bode naše šolstvo vedno bolj in bolj.	—n,—
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V zadevi češke teologične fakultete v Pragi se je sedaj izjavil tudi akademični senat nemške univerze, in sicer v soglasji s senatom češkega vseučilišča, da naj se napravi samostojna češka teologična fakulteta.
Na Ogerskem je volilno gibanje vedno živahneje. Danes imajo v Budimpešti srbski zaupni možje in vodje zborovanje, v katerem bodo določili svoje postopanje pri volitvah. Čuje se, da imajo prijatelji oportunitetne politike večino. — V mnogih krajih mora vlada vojake poslati na volišče, da zabrani škandale in pretepe; povsod pride ogromno število volilcev.
Vlnda baje namerava izdati naredbe 0 penziji uradnikov, ki bivajo v Bosni in Ercegovini. Ta vest je jako prijetno iznena-dila uradnike onih dežel, ki do sedaj niso imeli nikake gotovosti glede svoje prihodnosti.
Tuje dežele.
V Herolinu so praznovali v soboto rojstni dan nemškega cesarja. Mesto je bilo okrašeno z mnogobrojnimi zastavami in na tisuče ljudstva se je trlo „pod lipami“, kjer stoji cesarska palača. Dunajska „Wiener Abendpost" piše o tem, da se tega dneva z veseljem spominjajo tudi narodi širne Avstrije; nemški cesar je prijatelj in zaveznik našega presvetlega vladaija. Zveza njuna je najsigurnejši pogoj miru njunih držav in cele Evrope. — V našem cesarskem gradu so slavili rojstni dan sta-
s Puninom. Počasi opre svoje stisnene, nekam zalimane ustnice in reče: — Milostivi gospod! Odkar ste nas zadnjič obiskali, pripetilo se nam je nekaj neprijetnega: naša rejenka, Muza Pavlovna Vinogradova, ni hotela še dalje živeti z nami in zato je sklenila, zapustiti nas, kar nam je pismeno sporočila. Ker se mi vidi, da nimamo pravice, delati ji zaprek, prepustili smo ji, naj dela po svoji pameti. Želimo ji vse dobro — pristavi Baburin ne brez truda — vas pa ponižno prosim, da ne govorite o tej stvari, ker bi nič ne hasnilo, ampak nam samo hudo dčlo.
„Glej, tudi ta, prav kakor Tarhov, prepoveduje mi govoriti o Muzi“, mislil sem si; čudil pa sem se, da niti najmanjša graja, niti ena grenka beseda ni prišla Baburinu z jezika. Ni zastonj tako zelo cenil Zenona! Rad bi mu bil povedal zdaj nekaj več o tem modrijanu, ali jezik se mi ni hotel premikati in
—	še boljše je bilo tako.
Kmalu se poslovim ... Pri odhodu ne reče mi niti Punin niti Baburin: da se vidimo! — oba zamrmrata z enim in istim glasom: „z Bogom!" Punin vrne mi celo zvezek „Tele-grafa“, katerega sem mu bil posodil pred nekaj dnemi: sedaj pravi, ne morem ga več rabiti.
rega zaveznika s sijajno pojedino. Cesar Viljem ima sedaj 87 let in je še po polnem čvrst in trden.
Na Ruskem so prišli v Baku velikim goljufijam na sled, ki so se vršile pri državnih blagajnicah. Tolstoj je prepovedal vsem guvernerjem, iztiravati židovske rokodelce, če so tudi nekaj časa brez dela v jednem kraju. V Kijevu so postale hiše vsled proganjanja in iztiranja Židov tako po ceni, da se prodajajo pod vsako ceno. — Za letošnje leto rabi ruska vlada 218 000 rekrutov.
V	Pariz brzojavi general Millot, da je našel general Briere silno municije, zastav in 40 bronastih kanonov v trdnjavi Thainghuyen, katere so branili Kitajci. Zato tam ložej razumemo, da tirjajo vsi francoski listi, naj plača kineška primerno odškodnino, ker je ona podpirala moralično in fizično sovražnike francoske.
Iz Berna so iztirali socijaliste Hennela, Schulze-ja in Falka, ki so nemški državljani; ž njimi vred tudi Avstrijca Lisso; vsi so bili menda v zvezi z anarhistom Stellmacherjem in Kammererjem. Sumi se o njih, da so krivi navadnih zločinov.
Laški kralj je naročil Depretisu, da naj sestavi novo ministerstvo. Meni se obče, da bode najbolj zastopana v novem kabinetu srednja levica. Iz desnice pa ne pride nihče v nameravano ministerstvo.
Sv. Oče bode prihodnje prekoniziral več novih škofov za Francosko, Rusko, Laško in Belgijo. Ledohovski se ne nahaja med dotič-nimi.
Dnevi Gladstonovega ministrovanja so morda šteti. Vsak trenutek nam zainore prinesti telegraf vest o porazu njegovega kabineta. Večina njegova v zbornici se zmiraj krči. V petek po noči je zmagala vlada samo s 11 glasovi zoper predlog, da se škofje izključijo iz pairske zbornice. Iz Egipta prihajajo poročila, iz katerih se je časih jako težko orijen-tirati. „Times“ imajo brzojav, da je Gordon poslal po Nilu doli 1200 mož, ki so rešili posadko v Halfje. Druge vesti pa vedo celo, da je Gordon uže vjet in obglavljen; a te novice pač neso prave, Gordon še deluje svobodno, če tudi v vedni nevarnosti.
Osman Digmo so baje zapustili vsi rodovi razen jednega; tedaj bode njegove slave pač konec. Znane Grahamove proklamacije, v kateri obeta za glavo Digmanovo 5000 funtov ster-lingov, vlada ni odobrila. Če se vresniči vest, da je Osman zgubil vojne čete svoje, potem nekdanji kupec s sužnji ni več nevaren človek in Angležem se bode odvalila velika skrb!
En teden pozneje pripeti se mi nekaj čudnega. Rana in gorka pomlad je nastopila; o poludne poskočila je toplota na osemnajst stopinj. Vse je zelenelo in lezlo iz rahljane, vlažne zemlje. — Najamem si v jezdarnici konja ter se odpravim iz mesta proti Vorob-ljevi gori. Na poti srečam teleško, v katero sta bila vprežena dva čila, do ušes od blata zamazana konja, s zapletenima repoma in rudečimi trakovi po glavah in grivah. Oprava bila je kmečka, z medenimi kraguljami in trepci. Gonil ju je mlad, šegav voznik v sinji suknji brez rokavov in rumeni svileni srajci, pa v nizkem klobuku iz jagnečje volne s pavovim peresom za trakom. Zraven njega sedela je deklica iz meščanskih ali kupčeval-skih krogov, v pisani brokatni kacavejki,*) z veliko modro ruto na glavi — ter se je neprenehoma smijala. Tudi voznik ji je po-?*a8al- Jaz krenem s svojim konjem v stran, nisem posebno zanimal za veseli par-ceK: kar zakriči nenadoma voznik na konje. ... Ali m to glas Tarhova? Pogledam bolj bistro • • • v resmci, to je on, prav on, oblečen ka,-kor voznik, in zraven njega — ali ni to Muza <
*) Kacavejka je kratek ženski plašč. — Op. prel. (Dalje prihodnjič.)
Dopisi.
Iz Ljubljane, 23. marcija. [Izv. dop.] (,,Narodna črna knjiga1'.) „Slovenski Narod11 pripoveduje v svoji 68. št., da so imeli odborniki ljubljanske čitalnice 20. t. m. sejo, v kateri je „nekdanjega predsednika sin“ v vsi resnobi predlagal, da se nad „ čitalnično restavracijo" napravi — nemški napis, a da je bil ta nasvet s 4 glasovi proti 3 zavržen. Ob jednem obeta „ Slovenski Narod" imena tistih treh odbornikov, ki so glasovali za nasvet, zapisati v „narodno črno knjigo."
Najprej moram omeniti, da, ako bi bila stvar tudi res taka, kakor jo opisuje „Slov. Narod" — kar pa ni! — bi se vendar noben poštenjak ne ustrašil „Narodove“ grožnje; kajti ta list je zadnje mesece že toliko poštenih mož in preskušenih domoljubov zapisal v „črno knjigo", zapisal samo za to, ker so slučajno v nekaterih stvareh drugačnega mnenja, nego je glasilo „Narodne tiskarne", da si mora iz vsega srca čestitati vsak domačin, kogar zadene ta sreča, da pride v „Slov. Nar." črno knjigo, ki že dolgo ni nič več »narodna črna knjiga"; kajti „Slov. Nar." in „sloveuski narod" sta dva jako jako različna pojma.
A stvar je tudi vsa drugačna nego jo opisuje radikalno glasilo »Narodne tiskarne".
Vsak ljubljanski Slovenec pozna večletne mizerije naše čitalnice. Krčmar se vrsti za krčmarjem in restavracija je prazna noč in dan. Po dolgem trudu se je odboru posrečilo, oddati čitalnično restavracijo svetovno-znani firmi puntigamske pivovarne pri Gradci, katera hoče v Ljubljani osnovati skladišče svojega piva. Zastopnik puntigamske pivovarne je vprašal čitalnični odbor, sme li poleg sedanjega slovenskega napisa „Čital-nična Restavracija" pribiti na zid tudi desko s slovenskim in nemškim napisom, da ima čitalnični restavrator za Ljubljano zalogo puntigamskega piva, kar.se vt§ da s čitalnico ni v nikaki zvezi.
To malostbi bil odbor tako firmi lehko dovolil kakor dovoljuje krčmarju, da ima nemške in slovenske jedilne listke in kakor nikogar ne vpraša po narodnosti; kdor pride pil v čitalnično restavracijo, ki je odprta za vse ljudi, a ne samo za čitalniške ude. Kdor pa bere poročilo v „Narodu“, misli si, da je hotel odbor nad restavracijo napiaviti samo nemški napis. In v tem zavijanji tiči grda zloba! Namesto, da bi do komolca Boga hvalili vsi ljubljanski Slovenci, da se je čitalničnemu odboru posrečilo oddati restavracijo svetovno-znani firmi, ki bode gotovo storila vse, da povzdigne gostilnico ter jo spet spremeni v to, kar je bila nekdaj, v shajališče in središče ljubljanskim Slovencem, namesto tega pa podjetniku že naprej prav po otročje nagajate ter sumičite previdne in pametne čitalnične odbornike in zaslužnega njenega predsednika.
Ako bodete še nekoliko časa nadaljevali to svoje herostratično rovanje in natolcevanje, potem nikar ne javkajte, da vse zapušča vašo zastavo in nikar se ne čudite, ako tudi pod novim krčmarjem v čitalnični restavraciji ne bode nihče drug sedel in pil kakor predsednik »Narodne tiskarne" z malim številcem svojih trabantov!
Gorica, 21. marcija. (Izv. dop.) Predsi-noči zvečer se je raznesla po mestu govorica, da bode visok gost počastil naše mesto. Res se je pripeljal zvečer ob 7. uri nadvojvoda Rainer z visoko svojo soprogo, gospo nad-vojvodinjo Marijo; grofica Chambord je sprejela cesarske visokosti na kolodvoru; nadvojvoda je prijazno pritrdil gostoljubni ponudbi našega nadškofa in je v njegovi palači vzel stanovanje; v hotelih je namreč vse polno tujcev in ni bilo več mogoče, najti dostojnih prostorov za cesarske visokosti in obilno njihovo spremstvo. To je pač bil tudi uzrok, da je nadvojvoda tako kmalo zapustil Gorico, čeravno je bil namenjen osem dni bivati med nami. Včeraj zjutraj se je odpeljal v Benetke.
Zadnjič sem Vam poročal, da se nameravajo razne spremembe in olepšave v Giardino
2)uUico. Društvo, ki hoče zidati ,,Cursalon“, je v istini uže stopilo v dogovor s posestnikom, čegar zemljišče meji ob javni svet. Potrebni svet kupuje od njega za jako visoko ceno — 60 gld. obeta za štirijaški seženj. Stvar se bode pač brzo rešila in upati je, da se koristno poslopje kmalo vzdigne iz tal.
Razne vesti.
— (Skromna zadnja želja.) Ko sem bil jetniški nadzornik v L., pripoveduje neki angleški uradnik, pripeti se mi čudna dogodba. V zaporu je bila morilka, ki jo imela biti obešena zarad svojega groznega hudodelstva. Na večer pred vsmr-tenjem pošlje po me. Ko stopim v njeno celico in jo ugledam, kako pred svojo mrežo nepremaknjeno v dež zre, si nisem mogel kaj, da se me ne bi bilo polastilo nekako sočutje za obsojeno. Prašame: „Ali moram res biti jutri obešena?" Potrdim ji vprašanje. „Ali je daleč od tu do vešal?" Krog 150 vatlov. „Se že spomnim, ko so obešali tam John Norrissa, takrat sem bila še mlada deklica. Kaj ne, peš bom morala iti?" Ko ji to potrdim, me vpraša: „Hočete li še moji zadnji prošnji vstroči?" Z veseljem, če se strinja z dolžnostmi moje službe. »Glejte, nadzornik, jutri bo gotovo deževalo. Še nikoli nisem šla pod svilnatim dežnikom, akoravno je bil zmirom moja največja želja. Ali mi ga dovolite za jutrajšnjo zadnjo pot?" Seveda sem ji zagotovil, da se bo njena želja spolnila. Ječar mi je pravil, da je šla žena na to vsa srečna spat in daje zadnjonoč prav trdno spala. Ko se je zjutraj prebudila, je najpoprej prašala, če še dežuje, in ko sem ji to pritrdil, se je vsa srečna nasmohnila, in nika-cega sledu groze ali žalosti se ni opazovalo na nji. Kmalu potem smo se pripravili na žalostno pot. Nikoli ne bom pozabil, kako se je nepoboljšljivi zlodejki obličje zjasnilo, ko ji prinesem obljubljeni svilnati dežnik. Držala ga je nad sabo, dokler ji niso zadrge okrog vratu potegnili, in roka, ki je oklepala dežnikov držaj, se ni tresla, ko se je hudodelnica preseljevala v večnost.
— (Nezaželjeno srečanje.) Pred kacim poldrugim letom je zginil nek urar iz Besanijona, svojega bivališča, in uzel sabo blaga v vrednosti 30 000 frankov ter denarja za 15 000 frankov, ko-jega si je večer poprej pri nekom mestnem trgovcu izposodil. Vsa zasledovanja sodnijskih oblastnij francoskih, švicarskih in belgijskih so ostala brez-vspešna. Pred kratkem stopi v Montrougo na vzhodnem kolodvoru omenjeni denarni upnik v vagon tramwaye ter zapazi, ko se vseda, da je mnogo-iskani hudodelnik njegov sosed. Ta vstane in hoče izstopiti, na kar trgovec iz vsega grla kriči: Držite tatu, primite ga! itd. Med tem kričanjem dospe tramway do prihodnje postaje, kjer se je delal hudodelnik, kakor da bi bil žrtva neprijetne zamenjave. Trgovcu se pa vendar posreči toliko doseči, da so oba peljali pred policijo, 'l^u se je dala identiteta hudodelčeva dokazati po pismih, koje je imel pri sebi hudodelnik. On sam pa je na poti v Besamjon k sodišču, koje ga je uže in contu-macicim na pet lot zapora zarad hudodelstva sleparije in tatvine obsodilo.
Domače stvari.
— (Glasbena Matica.) Kakor čujemo, je nj. eksc. g. naučni minister ljubljanski „Glasbeni Matici" za preteklo leto odkazal državne podpore 200 gld. Sigurno bode ta vest obradostila vsakega rodoljuba, ki se zanima za to prekoristno narodno društvo.
— (Promocija.) Gosp. Janko Babnik, slovenskemu razumništvu dobro znan po svoji duhoviti razpravi „Slodovi slovenskega prava", bilje 20. t. m. promoviran doktorjem prava na dunajskem vseučilišči. Da je doktor postal v 47s letih ter dva rigoroza napravil soglasno z odliko, je pač med Slovenci žalibog redka prikazen. Karakteristično za avstrijske razmere je tudi, da je bil naš rojak med 14 promoviranci—jedini kristijan. Facta loquuntur!
— (Poziv slovenskim pisateljem.) Odbor Matice Slovensko so do vseh rodoljubnih pisa-teljov slovenskih obrača z iskreno prošnjo, da i čim proj tem boljo tudi lotos poslali primerni doneskov na letošnji Letopis. Kakor lani, > sprejo
mali se bodo tudi letos v Letopis samo izvirni znanstveni in znanstveno-poučni spisi iz raznovrstnih strok človeškega znanja; vendar jo želeti, da bi Cestiti gospodje pisatelji svojim razpravam izbrali tako predmete, ki ugajajo obče znanim književnim potrebam naroda slovenskega ter zaradi svojo splošne zanimivosti prijajo večini do-tičnih družabnikov. Rokopisi naj se pošiljajo do konca junija t. 1. naravnost uredniku Letopisa, g. prof. Fr. Levcu, ali pa prvosedstvu Matice Slovenske v Ljubljani. Po pravilih določena nagrada v Letopis vsprojetim spisom se bode izplačala, kadar bode knjiga dotiskana. V Ljubljani, 19. mar-cija 1884. Za odbor Matice Slovenske: Grasselli, prvosednik; prof. Senekovič, odbornik
— (Mestna ubožnica ljubljanska) je sedaj pod novim nadzorništvom gospoda magistrat-nega uradnika Karola Lahajnarja dobro oskrb-ljevana. Tudi za krščansko vedenje revežev v mostni revni hiši se trudi g. Lahajnar. Omislil je na svoje troške lep nov križev pot, ki je sedaj postavljen na hodniku mestne revne hiše, da imajo reveži, ki ne morejo iz hišo, priliko, opraviti molitev doma. Zadnji teden je nov križev pot prečastiti župnik čč. oo. frančiškanov, g. o. Kalist Medic, v navzočnosti mestnega župnika gosp. Rozmana slovesno blagoslovil.
— (Umrl je) v soboto zjutraj č. g. Kra-šovic, župnik v Šmartnem. Pogreb bode v torek ob polu desetih zjutraj. Šmartinska fara je jedna najboljših na Kranjskem.
— (Strašna surovost) Posestnik Janez Benet v Eatečah pri Kranjski Gori ima 58 lot starega, na duhu bolnega brata Jožefa. Tega reveža, ki sicer ni nikakor nevaren drugim ljudem, imel jo nečloveški brat zaprtega v svinjskem hlevu uže od Božiča lanskega leta. Žandarmerija je izvedela še le te dni osodo blaznega in takoj stvar preiskala. Našla je res ubozega Jožefa v trdo zaprtem svinjskem hlovu, skorej brez obleke, polnega mrčesov in ležečega v lastni nesnagi. Ukazala je surovemu bratu, da mora blaznega spraviti v čedno sobo in ga preobleči. Županu Jožefu Pindbachu pa je strogo naročila, da naj pazi na natančno spolnitov njenih naredeb. A župan se je malo brigal za zaprtega Beneta in še le vsled novega pritiska žandarmerije je nečloveški brat spravil rev-čeka v sobo in ga oblekel. Blazni je vsled mraza, nečednosti in stradanja telesno tako zdelan, da ne more stati na nogah. . . . Čudnega „ brata “ čaka zaslužena kazen.
— (V Dolenjem Logatci) vršil se je dn6 12. marcija t. 1. letni in živinski somenj Kupčija bila je v vseh strokah jako živahna. Na živinski somenj bilo je prignanih 783 volov, 313 krav in 25 telet, vkup 1121 živinčet. Največ volov pokupili so italijanski kupci.
— (Rodo vinska nesreča.) Iz Žir se nam poroča, da je sedaj tudi drugi sin župana Tomaža Nagliča, ki jo bil po požaru dn6 18. (in ne 15. t. m., kakor jo bilo po pomoti v prvem poročilu omenjeno), težko poškodovan, umrl in da so poži-galko, ki je, kakor se splošno govori, bolj hudobna nego blazna, včeraj deželnemu sodišču v Ljubljani izročili.
— (Vkradena krava.) Neznan tat je odgnal 14. t. m posestnici Jožefi Bradač iz Malega Reberca pri Žužemberku kravo iz hleva. Drugi dan predala je neka ženska vkradeno kravo kočarju Vidicu iz Hrastja za 32 gold. Pravila mu je, da je doma iz Šent Vida nad Ljubljano. Ženska je kacih 40 do 45 let stara in jako slabostne postave. Verjetno je, da je sama vkradla kravo in da je identična z vlačugo Nežo Kraljevo iz Raplo-voga v kočevskem okraji, ki je bila uže večkrat kaznovana zaradi potepanja in tatvine. Žandarmerija jo išče, a do sedaj se ji še ni posrečilo, dobiti babure v roke.
Iz seje mestnega zbora ljubljanskega.
V	Ljubljani 18. marcija.
(Konec.)
O	troških za vzdržavanje realkinega poslopja poroča v imenu finančnega odseka mestni odbornik dr. Moschč in predlaga, naj mestni odbor pritrdi dosedanjemu običaju in plača jedno, kranjska dežela pa drugo polovico vzdrževalnih troškov za re-alkino poslopje.
Mestni odbornik g. F. Žužek izraža željo, naj bi poprave ne določevala samo hranilnica ali kak gospod profesor, ampak naj ta dela nadzoruje mestni stavbeni urad ali pa deželni inžener.
Mestni župan g. Grasselli in poročevalec g. dr. Mosche razjasnita, da vsa dela v realkinem poslopji nadzorujeta mestni stavbeni urad in deželni inžener. Mestni zbor potem odobri potrebno svoto.
V	imenu finančnega odseka poroča dr. Mosche
o	povrnitvi kavcije g. Ilije Predoviča v znesku 54 gld. 40 kr., katero je uložil o priliki, ko je bil o razgovoru z mestom zaradi prodaje prostora za živinski somenj. Poročevalec nasvetuje, naj se mestnemu magistratu prepusti, da reši v lastnem delokrogu to zahtevanje, komur mestni zbor pritrdi.
Na vrsti je še mnogo poročil raznih odsekov, a kor jo trajala seja mestnega odbora uže nad tri ure, sklene se, da naj se razpravlja le še jako važni in nujni predmet denašnje seje, namreč poročilo stavbenega odseka o pozivu g. inženerja Pod-hajskega, ki želi izjave o nekaterih točkah glede reguliranja Ljubljanice z ozirom na načrt o izboljšanji ljubljanskega barja. Stavbeni odsek je po svojem poročevalcu g. Žužku odgovoril na stavljena vprašanja:
1.) Kar se tiče nove trače Ljubljanice, se je določilo, da se obdrže osi (Achsen) mosta na Bregu in Hradeckyjovega mosta, umaknejo naj so pa pri novem profilu osi frančiškanskega mosta tako, da se bode novo zidano obrežno zidovje vjemalo s sedaj-nim desnega obrežja Ljubljanice.
2.) Kar se tiče visokosti prihodnjih obrežnih zidov, naj se od mosta na Bregu dalje desno obrežje toliko vzdigne, da doseže visokost levega; v obče pa so visočine mostov merodajne za visočine obrežnih zidov.
3.) Stopnice, katere se napravijo, morajo biti v j edini meri z prečnimi cestami (Querstrassen). Pri gledališču, kjer se namerava postaviti brv, pa stopnic ni treba. Vse stopnice se morajo omejiti z železnimi ograjami.
4.) Visokost novega železnega mosta, mesto sodajnoga kamenitoga frančiškanskega , so pridrži. Širokost vožno poti ima biti 6-6 m. trotoarja, na obeh straneh pa po 2'5 m. Naprave kanalov za novo zidanim obrežnim zidovjem komisija ne priporoča, ker se bodo odpadki v prihodnje najbrže spravljali pneumatičnim potom.
Mestni zbor vsem tem določilom pritrdi; potem se javna seja, ki je trajala 31/2 ure, sklene in prione se tajna.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 22. marcija. Pri točki »direktni davki11 je finančni minister pobijal tožbo poslanca Heilsberga giedč visokih eksekutivnih pristojbin pri izterjanji davkov na btajarskem. Rekel je, da so za letos preračuujene le pristojbine za 170000 gold. nižje, kakor so znašale lansko leto, ker je finančna uprava pripravljena, zlajšati kolikor mogoče, bremena. Tožbo poslanca Obreze o strogosti pri eksekucijah davkov zavrača na podlagi številk mi-nisterijalni svetnik Huber.
Dunaj, 22. marcija. Zbornica je sprejela več točk finančnega budgeta. Vladni zastopnik VVallach je naznanil, da je vlada poslala več vzorcev (muster) živinske soli raznim kmetovalcem, da jih bodo poskušali. Vendar ni mogoče misliti na znižanje cene soli, dokler ne poteče kupčijska pogodba z Ogersko.
— V večerni seji je zbornica dokončala ves finančni budget in pričela obravnavati kup-čijski budget. Vladni zastopnik Niebauer je izjavil, da vlada hoče znižati novčno jednoto. Prihodnja novčna enqueta se bode pečala s tem predlogom. __________________________________
TJinrli so:
Dnž 22. marcija. Polona Seliškar, delavka v predilnici, 33 L, Poljanska cesta št. 27, krvavenje pljuč.
— Marija Muzlovič, hišniška soproga, 37 1., Hradecki-jeva vas št, 13, jetika. — Katra Snoj, gostinja, 73 1., Kravja Dolina št. 1, starostno oslabenje.
V	bolnici:
Dnž 20. marcija. Marija Uranič, ključaničarja soproga, 30 1., vnetje 6pnice.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 24. marciia.
■ i
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih.....................79	• 75
»	»	»	»	srebru.......................80	'85
Zlata renta...........................................101-85
5°/o avstr, renta.....................................95	30
Delnice nžrodne banke................................ 843'	—
Kreditne delnice.................................. 325'50
London 10 lir sterling................................121-40
Srebro................................................. •___
20 frankovec.......................................... 9-605
Cekini c. kr...................................... g-68
100 drž. mark..........................................59-25
Tujci.
Dn6 22. marcija.
Pr‘, Maliči: Jilnger, potovalec iz Hanoveranskega. — Freiberger, potovalec z Dunaja. — Kessler, inžener iz Celovca. — Sornič iz Konjic. — Globočnik iz Tržiča. — Kikel iz Pišeč.
Pri Slonu: Miksche, potovalec z Dunaja. — Becker, potovalec iz Homutova. — Wechsler, potovalec iz Gradca. — Faber, logar iz Kočevja.
Tržne cene.
V	L j u b 1 j a n i 22. marcija: Hektoliter banaške pšenice velja 8 gld. 41 kr., domače 8 gld. 12 kr.; ječmen 5 gld. 20 kr.; rež 5 gld. 85 kr.; ajda 5 gld. 85 kr.; proso 5 gld. 85 kr.; turšica 5 gld. 71 kr.; oves 3 gld. 25 kr.; 100 kilogramov krompirja 3 gld. 30 kr.; leča hektol. po 9 gld., bob 9 gld., fižol 10 gld. — Goveja mast kilo po 1 gld. 10 kr., salo po 88 kr., Špeh po 60 kr., prekajen po 72 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 62 kr., telečjega 62 kr., svinjina 64 kr., drobniško po 40 kr. — Piške po 55 kr., golobi 18 kr.; 100 kilo sena 2 gld. 23 kr., slame 2 gld. 5 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 60 kr.; mehkih 4 gld. 60 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči), 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
S Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
S S ei	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	728-6*2 728*40 731*81	+ 3-0 + 6-5 + 3-4	vzh. sl. > jvzh. sl.	obl. » »	6-30 dež.
cF O a s era	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	734-31 733-59 733 19	+ 4-6 + 9-6 + 2-8	j vzh. sl. svsh. sr. vzh. sl.	obl. del.js. js.	o-oo
Pri
Ig.v. Kleinmayr k Fed. Bamberg
■v I-ij-u/blja-aai
se dobivajo vedno vse
knjige društva sv. Mohorja
in tudi sledeče knjige:
Cimperman, Pesni. 60 kr.
Decker, Fizika in kemija. 70 kr.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr.
Haderlap, Tisoč in ena noč. V snopičih po 20 kr. Kačič-Miošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk.
1	gld. 20 kr.
Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, L, II. Theil sammt Schlussel. 1 gld. 28 kr.
— Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Kosec, Krščansko-katoliško nravoslovje. 1 gld. 20 kr. Lapajne, Fizika za ljudske šole. 25 kr.
Orožen Val., Spisi. 60 kr.
Padar, Zakon in žena. 40 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
— Slovenski spisovnik. Svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Vez. 90 kr.
Razlag J. R-, dr., Pesmarica. 60 kr., vez. 80 kr. Slomšek A. M., Zbrani spisi. I. knjiga: Pesni. 90 kr.
— Zbrani spisi. II. knjiga: Basni, prilike in povesti.
1	gld. 20 kr.
— III. knjiga: Zivotopisi. 1 gld, 30 kr.
Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Tomšič, Dragoljubci. 45 kr.
— Peter Rokodelčič. Vez. 45 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme. 1 gld. 80 kr., elegantno v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr.
Odgovorni urednik prof. Fr. Šu kij e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Klein ra ayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.