Oar Write U> Today Advertising are REASONABLE., GLAS NARODA List slovenskih delavcev y Ameriki. ff ELEPHQNE: CHelsea 3—1242 No. 71. — Stev. 71. Entered mm Sctood Claw Matter September 21st, 1903 at the Post Office at New York. N. Y. under Act of Congress of March 3rd, 1879. NA DAW 1> 0 BIV A T i CuGLAS NARODA fU POSTI NAK\\M»81 >. ** SVOJ DOM fisvMMl .^dec. •» praznikov). (( ZA $6 - NA.LEWI NMjmgSAj^ << NEW YORK, TUESDAY, MARCH 26, 1940 — TOREK. 26. MARCA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVI1I NEZAUPNOST SKANDINAVIJE Delavske vesti: Norveška in Švedska pričakujete nove ruske zahteve STOCKHOLM, Švedska, 26. marca. — Mirovna pogodba, ki je bila I 2. .marca sklenjena med Rusijo in Finsko, ni prinesla miru severni Evropi, f a mir je prej oboroženo premirje, o katerem ni mogoče povedati, kako dolgo bo trajalo. Najbrže bo zelo kratko. Tega mišljenja so skandinavski vladni krogi in inozemski diplomati. Vse navdaja isti strah, da bo v prihodnje pričela Rusija prodirati proti švedskim železnim rudnikom v Laponski in v severni Norveški. RUSUA NI DALA NIKAKEGA ZAGOTOVILA Ako to ni konečni cilj Rusije, ruski vladni krogi niso zanikali, da bi bil odstranjen strah na Finskem, Švedskem in Norveškem. Pač pa je šla Rusija tako daleč, da je Finsko svarila pred obrambno zvezo skandinavskih držav, češ, da bi taka zve-:»a bila v nasprotju s 3. točko mirovne pogodbe, ki je bila podpisana I 2. marca. — Izgledi za tri skandinavske države so zelo slabi, kajti ljudstvo se iz- ... v prašuje, koliko časa bo trajalo oboroženo premirje Ižavali. Anglija je bilo doslej in ako jih bo Rusija zopet prisilila, da zgrabijo za naJv«^j« odjeinalka ameriškega orožje, da branijo svojo neodvisnost. RUSKA OFENZIVA SKOZI FINSKO SE NI KONČANA Vsem skandinavskim državam je ena stvar jasna, namreč, da Stalinova diktatorska ofenziva, skozi severno Evropo še ni končana temveč, da je stopila v drugo dejanje. Znano je, da je mirovne pogoje v Moskvi mnogo bolj narekovala rdeča ar-mada, kot pa Molotov in da je vsled teh pogojev Finska zelo ranljiva, ako pride do nove bliskovite vojne. Nikdo ne more prezreti ruskega cilja in namena, da je v najkrajšem času zgrajena železniška proga od Kandalakše ob Murmanski železnici, skozi južno Laponsko, pa do finskega železniškega križišča Kemijarvija. Po tej železnici bi bilo mogoče kaj naglo prepeljati rusko armado skozi Finsko naravnost do bogatih švedskih železnih rudnikov. Organizator oproščen NEWARK, X. J., 24. marca. — Porota je oprostila 28 letnega linijskega organizatorja, Theodora Nalikovskega, ki je ustrelil L'!) letnega unijskega mernika Johna Sassa. Zagovorniku je uspelo prepričati porotnike, da je NaIiko»vski streljiil v silobranu. Ko je Na-I i kov ski zapustil sodnijsko po-slopje so ga zopet aretirali. Zagovarjati se bo moral zaradi uošnje orožja. Tri nadaljna trupla so našli BELLA IRK, O.. 2.",. marca. — Reševalci so dokopali do treh nadaljnih trii|>el v Willow (»rove premogovniku, kjer m* je 1*1. marca smrtno ponesrečilo 72 premoga rjev. Anglija bo kupovala manj amer. bombaža Angleška trgovska komisija jc obvestila aiuerisko vlado, da bo vprihodnje zmanjkala nakupe bonihaža v druženih dr- danasnje volitve v kanadi OTTAWA, Kanada, 20. marca. — Usoda liberalne vlade, ki je prišla na krmilo leta lttt.j z rekorlno 'večino, bo od-ločena pri današnjih volitvah. Osem tednov se jc vodila velika volilna agitacija, pri kateri je igralo glavno vlogo vodstvo sedanje 'vojne v Evropi. Volitve so >e pričele ob 8. zjutraj in bodo končane ob (i. zvečer. Vojaki, ki so pod zastavami bodisi v Kanadi ali v Evropi, so že glasovali, toda izid bo naznanjen šele 1. aprila, ali pa še pozneje. Vprašanje sedanjih volitev je, ali bo še ostala 'vlada Mac-kenzie Kinga, ali pa bo konservativni voditelj dr. Robert Al anion postavil narod, vlado. Južni Ameriki "Mauretania" v Cristobalu Angleška ladja je dospela v Cristobal, da nadaljuje pot skozi kanal v Avstralijo. CRISTOBAL, Kanalska zona, 2(>. marca. — Angleški par- Prijateljstvo med Jugoslavijo in Italijo Tretja obletrflca prijateljske pogodbe med obema državama. BEOGRAD, Jugoslavia, -<>. marca. — Včeraj dopoldm sta jugoslovanski in itaganski vnanji minister izmenjala brzojavne čestitke ob priliki tr« - nik Mauretania se je zasidral v Cristobalskem zalivu m se tjt. obletnice, ko jc bila podp pripravlja, da jutri vozi skozi Panamski kanal. Parnik jc prej- sana jugodovansko-italjan>k;, šnji teden z zapečatenimi povelji odplul iz Xew Vorka in an- prijateljska pogodba. Obe br- gleški konzul ne nrara izdati, kam je >edaj namenjen. zoja'\ki povdaijate plolonosno Po splošnem mnenju bo Mauretania plula skozi Panamski 3ode!ov?u> ^ ' * . ... 1 sedanje pri>rcne odnosaje nato j ni usmerila svojo vožnjo proti Avstraliji in bo ter izražate upanje in željo, da 1 nadaljujejo tudi v bodoče. Kana I prevažala v Francijo avstralske in novozelandske vojake. Ker nekatera poročila pravijo, da* se nahajajo v Pacifiku podmornice, bodo Mauretanio spremljale angleške nemŠkt križa rke. Italjanski vnanji minister grof Galeazzo je zopet povda-j ril, da je prijateljstvo do Jn- Parnik Mauretania bo lahko plul skozi Panam-ki kanai. f°s]a.vije temeljno načelo ita-toda ne bo mogel pluti parnik Queen Mary, vsled česar bo,'^^ Vnanje P°htlke-moral, ako bo tudi 'vozil v Avstraliji), pluti okoli rta Horn v *sto m»enjodelovanju med obema državama. Kratke dnevne vesti NEMIRI V MEHIKI MEXICO CITY, Mehika, 24. marca. — List 44KI Universal" je dobil iz Chichau-iiue poročilo, da so bile tri o-sebe usmrčene, policijski načelnik pa nevarno ranjen v sjMjpadih s člani agrarne stran ke v bližini Casa Grande. V ječi se je naučil PHILADELPHIA, Pa., 24. marca. — Tukaj so aretirali 29 Jet nega Howarda Everet-ta, ki je izdeloval in razpeča-val poldolarskc novee. N a vprašanje, kje se je izučil le "obrti'*, je odvrnil, da »v ječi. — Moja dva tovariša, — je rekel, — sta mi nataučiio opisala, kako je treba izdelovati denar. Premog na farmi LAMAR, M., 24. marca. — Ko je James Ellerman, ki i-ma 30 aiterfnkrflittfeo farmo v postavlja! kole za ograjo, jc pokopal do premoga. Izvedenci so dognali, da je pod |>ovršjc njegove iaruie več močnih premogovnih žil. Kolizija GENOVA, Italija, 24. marca. — V tukajšnjem pristanišču je kolidiral ameriški parnik "Exchange" z nekim i-taliia liskini parnikoin. Ponesrečil se ni nihče, pa tudi jm>-vzročena škoda ni posebno velika. Koliko Amerikancev je v Evropi WASHINGTON, D. C., 23. marca. — Državni department poroča, da je bilo navzlic vojni dne 1. januarja v Evropi 63,233 ameriških državljanov. Leto poprej so bili £44,603. V Nemčiji jih je 5274, 19,561 v Italiji, 7514 v Angliji, 5927 v Franciji, ostali so pa v o-*talih evropskih državah. WASHINGTON, D. C., 2 bombaža. V razdobju sedmih mesecev, ki se je končalo 1. marca, je kupila 1,526,000 bal marca. — Delavska tajnica »^aža.__Miss Perkins, ki že sedem let Turčija v današnjih novicah . . . turcua skuša zbližati zaveznike z rusuo LONDON, Anglija, 2!>. marca. — Turčija skuŠJa izboljšati odnosaje med zavezniki in Rusijo v upanju, da odvrne vojno nevarnost na Bližnjem vzhodu, toda pri tem do sedaj še ni imela mnogo uspeha. Turški 'vnanji minister Ara> je prepričan, da more biti samo dobro za Turčijo, ogajai.ja pa so se razbila, ko je Rusija zavrgla turški predlog, da biioomagala Turčiji odbiti nemški napad na Balkan. Tedaj je Turčija sklenila zvezo z zavezniki, toda pod pogojem, da ji ne bo treba iti v vojno proti Rusiji. V diplomatskih krogih je razširjena vest, da je ruski poslanik Ivan Mai-kv mnogim angleškim diplomatom rekel, da je še vedno mogoče dobiti rusko prijateljstvo. Toda ta njegova izjava je dobila hladen sprejem. Perkinsova napoveduje slogo med CIO in Am. Del. Federacijo Sedanji razkol v ameriškem delavskem gibanju utegne imeti dobre posledice. — Delavski department obstoji šele osemindvajset let. Časopisje označuje pogodbo kot steber miru na Jadranu in v Podonavju, kjer je preprečila «edanjo vojno. načeluje delavskemu depart- lavce mogočnih industrij, do- mentu, kateri je bil ustanov- čim ni danes v Združenih dr- spadale zadeve p iv- Ijen pred osemindvajsetimi le-!zavali skoro nobene industrije, Uganja, naturalizacije in d. - ■ turki obsojajctnemcuo IS TAN BI* L, Turčija, 2(1. marca. — Turško časopisje je pričelo ostro napadati Nemčijo in pravi, da je Nemčija stavila Romunski nove zahteve ter vprašuje,-kako more biti pod takimi razmerami kaka država nevtralna. Uradni li^t "Joni Sahah" v uredniškem članku pod našlo-vom Zakaj je šla Nemčija v -vojno?" pravi: Nemčija ~e pritožuje zaradi Versailles. Laž! Nemčija se bojuje, da dobi zopet svoje meje izleta 11)14. Laž! Nemčija priznava samo eno pravico — svojo. Pravi, da ji je treba o-zemlja, potrebuje l>ogatc vire za življenje. Malo jo briga, ako so ta ozemlja in ti viri last drugih narodov. Da jih dobi, se prav nič obotavlja potegniti meč in razširja ogenj in kri. "CSD angle2i zajeli turško ladjo ISTANBUL, Turčija, 25. mami. — Angleška bojna ladja jo zaplenila 2612 tonski turški parnik "Sakarva", in ga je prepeljala v Beirut, Syria, na podlagi, da je imel namen prepeljati 2000 Zidov iz Romunije v Palestino na skrivaj. Turška vlada se je pritožila in zahtevte, da Angleži izpustijo zaplenjeno ladjo. ti, je izdala poročilo o < loseua nje i n u ra < lo van j u. drugim izjavlja Perkinsova, da bo imel sedanji spor med ameriškim delavstvom sčasoma zelo ugodne posledice. — Ameriško delavstvo je razcepljeno v dva mogočna tabora, — pravi Perkinsova, — toda ta spor je le začasen. Po preteku petindvajsetih let ali še prej se bodo iz spora razvile ugodno-t i, ki bodo za delavstvo velikega pomena. Sedaj zremo z obžalovanjem na ta razkol, ki povzroča velike neprijetnosti ne samo deloda -jalcem, pač pa tudi vladi, tenia konec bo dober. »Sčasoma se bosta konkurenčni organizaciji pobotali, in delavstvo bo na velikem dobičku. — Voditelji obeh skupin tekmujejo med seboj. Pri nabiranju novih članov skušajo organizatorji drug drugega prekositi. Svoječasno so puščali delavski 'voditelji vnemar de- vojem I čije delavci bi ne bili člani te ________________________lavske stat^tike. Od leta do le- Med ali one delavske organizacije. ta Je Pa niegov vpliv naraščal. i — Na razpolago je dosti zna- ^ zadnjih sedmih letih mu j.- menj. da AFL in CIO ne bosta bila poverjena izvedba petih vedno hodila vsak svoja pota, pomembnih postav, ki jih je toda čas za združenje še ni na- uveljavil kongres. To počil, dasiravno ni -več daleč' 1. AVagner - Pevserjeva p. - Razveseljivo je dejstvo, da or- stava, ki je ustvarila skupno gamzaciji le redkodaj .egata zvezno in državno posredoval- druga drugi v delokrog. Ko se nico ze delo; l>o stališče ljudi temeljito spremenilo, bo napočil mir. P°stava 23 narodne de- Po mnenju delavske tajnice laVske ^nosajc, ki je dala u- bodo razni faktorji pripomogli Pijani Pravico kolektivnih po-k večjim dohodkom delavce'- m ^^ slehernega de- in delodajalcem. Pri tem pri- la 'ea> ^ Pristopi h kakšni or- de predvsem "vpoštev izvedba ^raiuzae,j| ? stanovanjskega programa, o- l ,Sm ial Security postavo, življenje domačih tržišč, oja- ki je zajamčila delavcem sta- čanje sredstev in načinov za ros t no pokojnino; >amoo!irano posameznika ter >!oga v unijah. z;idnjih sedmih letih. ko 4. AVa 1 sli-Healyjeva postava, 'ki določa delovni čas in plačo h rad nje Perkinsova, je bila u-jZ °zil'°m ua vladne ^Sodbv: velja vi jena obsežna delavska j -"i. Fair laln»r standard- po -zakonodaja. j stavo, čije svrha je določiti Delavski urad je bil ustanov-jminimalne plače in maksimalni Ijen leta 101-!. V njegovo pod- delovni čas. vse mirno na zapadni fronti... Nemški vojaki na v za padli i fronti prejemajo v zasneženem gozdu svojo plačo. m i £ . - te- ž ** C 'if BOP T* mm Y01* Tuesday, March 26, 1940 QLAS NARODA" i Koviišču, s rez Križev-ci se je odigrala v hiši kmeta Josipa Sama rd ž i je družinska tragedija. Sranajndžija se je spri s svojim gluhonemim sinom Josipom. Med prepirom je oče pogrnfl)i] poleno in udaril sina ]>o glavi, tla ga je obli la kri. Drugo jutro je sin umrl. Orožniki so očeta aretirali. Najstarejši učitelj Jugoslavije. Te «liii je praznoval HHMetni co svojega življenja najstarejši učitelj v Jugoslaviji, Sreteni Dragov ič, ki je bil rojen 14. januarja 1840 v /^latiiboru. Zdaj živi v Beogradu. Nad 50 let je bil učitelj v raznih krajih. Na pasi je ustreli svojo irvoljenko. Blizu vasi Vrauovie v Dalmaciji je 28-letni Marko Rado-nič ustrelil na paiši svojo iz-voljenko, 17-letno sosedovo hčerko Danico Petrovič. Bil je zaljubljen v njo, toda dekle se ni hotelo poročiti ž njim. Eni pravijo, da je bila zaljubljena v drugega, drugi pa trdijo, da ji mati ni pustila vzeti Hailoniča. Kaznovana, ker je hodila v moški obleki. Silhotiška policija je kaznovala s 50 din globe ali 10 dni zapora neko 17-letno lepotico, ker je hodila po mestu v moški obleki. Dve žrtvi trgovine z dekleti. Iz Zagreba sta brez sledu izginili krojaški vajnnki Marija VolčanŠek in Ivanka Pucelj. 1 Vvn je stara 10, druga pa 14 let. Policija domneva, da sta t. 11 i v roke trgovcem z dekleti. Strahovit samomor,obupanega študenta. A' domu Ferjalnega saveza v Beogradu, si je študent Veli mir Bibič pre rezal žile na rokah, potem pa se dobesedno Brezvestna mati. iK 50-letileum Ahmedu Be-gir-ii je pred poldrugim letom prišla 20-letna lepa Anka Vu-čiičevič z malim sinčkom in je prosila A3Kiiieda in njegovo ženo Kato, naj vzameta dete na rejo; denar jima bo v redu pošiljala. Od t a krn t," je kakor rečeno, minilo že i>oldrugo leto, pa Anka ni poslala niti pate. Anka je sedaj pevačica nekje v Bo ni. Ker je Alnned Sam zelo reven, se je sedaj o-brnil na nekega časnikarja in mu pripovedoval: "Vzljubil sem otroka, pa sam nimam kaj jesti, ka j n: j dam teiuu črvič-ku? Kupim mu malo kruha, da zaleže za par ur. Ko se vrnem, domov, mi otrok preiskuje prazne žepe. jaz pa si brišem solze . . Ahmed je prosil: "Napišite tako, mogoče bo to ibrala Anka, o kateri ne vem, če jo smem imenovati mater. l'a če l>o brala morda >e ji bo smililo njeno lastno dete. Cc 'pa sama tega ne bo brala, bo mogoče 'bral kdo, ki jo pozna razklal. Iapočet-kit so mislili, in ji bo povedal da ne je zgodil zločin. Ker pa so pozneje pri pokojniku našli ključ od njegove sobe, so ugotovili, da gre za samomor. -Po-lioija Je .strogo proučila vse okolnosti. ki so dovedle Bibiča do Obupa. jolj ■ fantom, Po poroki za zapahe. Starček pri peči umrl od mraza in lakote. (Služkinja Franja Beneš iz Trogirja, ki je bila zaposlena pri upokojencu glasbeniku M. Tijaniču v Splitu, je bila že zaročena z nekim vendar do i>oroke ni prišlo zaradi tega, ker sta bi-j la oba revna. Fant je sicer Žalostne smrti je umrl oni zaslužil to:iko, da bi zadosto-dan v vasi Perhardovcu na * valo za o kupil pohištvo, pe-star. Več dni ko ga sosedje j rilo in druge reči. ki so potreb-pogreešal i. Našli so ga v hiši; ne, da .se u* t vari toplo ognji-naslonjenega na mrzlo peč. Bil i šče. Benešova se je odločila, je mrtev. Umrl je od lakote da na vsak način preskrbi de-in mrarza. Podgane so ga po nar za svojo balo. Priložnost vsem telesu tako ogrizlc, da so za 1° "Se ji je nudila, ko je njen prišle tudi v trebušno votlino gospodar pobral vse svoje pri-in prsno votlino, kjer >o mu o- hranke i-z splitskih bank in grr/Je pl juča in ereva na- levi hranilnic v znesku 17,000 din. nogi pa meso do kosti. Ilaj-, Mož >e je. kakor mnogo dru-star ima tri otroke, ki so palcih vlagateljev /,bal za svoj de-v*i v I beli. i pa bankam. Benešova. ki je za 500 hiš v Črni gori pod vodo.; to vedela, je podlegla izkušnja v i in neke noči izmaknila službi in zanj niso skr-'nar in ga je bolj zaupal nočni j omarici v svoji spalnici kakor V C m i gori je zadnje dni, i hudo deževalo, vzroeilo, da se je taliti sneg. Zaradi , . . ...enar iz omarice. Z ukrade- kar ie tudi po- , • . . . . .. , , i nun denarjem si ie kupila 1c|m> pričel naglo - i ' , .. 1 . pohištvo, vse potrebno perilo tega so - ,. . , . , . ~ ... o. i — t. .-fin 'jtos pod i njske potrctbs<«ine, zlasti v (tornp tn B]>odnp Zeti,- , , ' . r. , . J. ! , • i • lepega ilne sta se z lzvohen- nara< e reke in potoki, ki -o t _ .. . . ... . ,cem poročila. Za vse to ie po- prepia.pi 11 svoja obrežja. .M nogo škode so napravili tudi hudourniki. V raznih črnogorskih mestih in vaseh je okrog 500 hiš pod vodo. tako da so jih morali prebivalci zapustiti. ■juu Peter Zgaga ČUDEN SVET Pa je res, kot se je svet na glavo postavil. O tem se lahko prepričaš, kamorkoli se ozreš. Konci marca smo, v P rat i ki je bila že pred dobrim tednom pomlad uradno razglašena, v New Yorku je pa kazal termometer v nedeljo petiiajst stopinj in burja je brila, in marsikdo se ni v vremenskem pogledu dosti zmotil, ko je želel prijatelju ali sosedu vesele božične praznike, mesto velikonočnih. Ženske so se pa navzlic temu post a v de s pomladno obleko kajti diktatorica moda ne po zna nobenega ugovora. Ce pravi, da mora imeti ženska na velikonočno nedeljo na sebi paj-čevinast površnik, slamnik hi prosojno obleko, -e bo ženski svet tej odredbi brezpogojno pokoril. Pa tudi če se človek po s ve tu ali po časopisju nekoliko nasplošno razgleda, bo opazil marsikaj , bo opazil marsikaj, ka r ni povsem v skladu z vsakdanjim življenjem. Naprimer: V mestu Seymour, Conn., je izbruhnil ogenj v ognjegaški po-taji. Dasi .so imeli ognjo-gasci pri rokah brizgalne, 'votlo in ogenj, bi brin postaja kmalu do tal pogorel«. V Salt Lake City, Utah, j<-prišel ob belem dnevu v policijski glavni stan neznanec. Ni pogledal ne na levo, ne na de sno, nikogar ni |>ozdravi!. snel i> stene stensko uro in brez Iiozdravi| odšel. Tatu in ure še niso dobili. V Des Moines, Iowa, je šla v poročni urad jk> poročno licenco sred n jel etna ženska v spremstvu svojega zaročenca in svojega tretjega ntoža. Trikrat je bila ločena, ta teden -e bo pa četrtič poročila. Poročila se bo s dvojim prvim možem. Na Harvard univerzi je iine! prejšnji teden neki profesor predavanje pred enogiavim po slušalstvom. V Weatherly, Pa., so prebivalci praznovali stoto oblet ni eo ustanovitve mesta. Ko je bilo slaA-je končano, je občinski volj dokazov za njeno krivdo, taj'dk na podlagi občinskih za je lepo prrznala, zagovarjala\piskov ugotovil, da je bila sto pa se je, da ni videla drugega izhoda, ki bi pri vedel do njene poroke.. Tragična smart 16-letne , neveste. HATCHEVA POSTAVA Te dni je sprejel ameriški senat k Hatchevi postavi dodatek, čigar veljavnost bo morala potrditi še poslanska zbornica. lJatchcva postoava prepoveduje zveznim uradnikom stran kar?iko politično vdejstvovanjc, to se pravi, da se volilnih borb ne smejo aktivno udeleževati. Po sedanjem dodatku naj bi bila tozadevna prepoved Raztegnjena tudi na uradnike posameznih držav, ki dobivajo vso plačo ali pa tudi le del 'plačo iz zvezne blagajne. Demokrati so temu precej ostro nasprotovali, toda senatorju Ilatohu je uspelo spraviti odredbo skozi senat. Pri tretjem glasvanju je bil pa sprejet tudi dodatek, ki ne dovoljuje posamezni osebi prispevati za »volilno kam-panjo več kot pettiaoč dolarjev. To je hud udarec posebno za republikance, ki imajo v svojih vrstah veliko število milijonarjev, kateri so imeli" navado prispevati ogromne vsote za izvolitev svojih kandidatov. Tavfmliqy je «tavil demokratski voditelj Bankhead. Ummrnsk Enifiia roviinv ii« niuija CAWNPOHE, Indija, 25. marca. — Danes patrulirajo po i-iestu močno oboroženi policijski oddelki, ki imajo nalogo preprečiti ponovitev včerajšnjih nemir<^v. Hindi so zažgali v bliiirii mohamedaaiske možeje veliko grmado, kar so smatrali mohamedanci za žalitev. Proti večera so se za»vršili krvavi iZgTedi, v fcaterih je bilo ve6 oseb nsmroenih in ranjenih. Nad mestom j« proglašeno obsedno stanje. lijmdje m ne smejo zbirati v skupinah, in prebivalci smejo ponori na ce»to te s posebnim dovoljenjem, AMBTETRJ^A^M, Nizozemska, 24. marca. — V severoindij-skesm mestti' HTandoi se jc završiF4včeraj nov politični atentat. IfeSd nezaiafflri Indijec je oddal tri strele na bivšega ministr-- j predsednito province Sind, pa jc zgrežil svoj oil j. An-fih^kd* ttomfr j^r i«JMa obširne odredbe za iasleditev in aretacijo atentatorja, katerega ^a doslej še niso prijeli, ^ S I Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA PODPORNA NARODNA JEDN0TA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do 16. leta starosti. ČLANSTVO: 52,000 PREMOŽENJE: $8,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. i| trosila 50,000 din. Toda tatici je bilo usojeno, da ni preži vela niti medenih tednov že tretji d«n j>o poroki so >e ua novem stanovanju zgladili detektivi in odpeljali sveže poročeno ženo za zapah. Ko je videla, da imajo na policiji do- V Beogradu se je hotela izročiti 16 letna Dušica liožire-va, nevesta precej premožnega fanta Badovina Kakotoviča. Odločila ne je za poioko, čeprav so drugi mislili, da bo vzela 14Metnc#a zlatarskega pomočnika Ramka Orc^čanina. s katerim je rastla skupaj od pr\"rh mladostnih let. Odkar je Radi ko vedel za njeno novo IjiJjhezen. je venomer močno vplival na 1 hišico in jo je pml nekaj dnevi celo na ulici napadel in pretepel. Te dni je bila Dnsiea hudo potrta. Ne-na-ffao s«» je preti svojim ženinom in njegovimi starci kajti zirnidila mrtva. Iver j«' prod smrtjo tožila o irlavobolu, ki jo je mučil. j>o napadu ulici, J>o za njeno smrt odgovarjal pred »sodiščem Ranko Orešra-nin. SREDIŠČE ZA SLOVENSKE FONOiSRAFSRE PLOŠČE. — PijSIte z« cenik. J. MARSICH. INC. 4R3 W. 43 Stmt N>w York Slamnikarji in slamnikarice dobe delo pri DEBWAY HATS DARILNE POSIEJATVE v Jugoslavijo 100 Dinar.---$ 2.40 200 Dinar.---$ 4.60 300 Dinar.---$ 6.70 500 Dinar.---$10.50 1000 Dinar.---- $20.50 2000 Dinar.--- — $4tD.— ZARADI RAZMER V EVROF2 M bile ni« m» mm denarne počiljatve v Jugoslavije "finu prekinjene. Sedaj pa M dobili noro zvezo, po katerf je ■»•Kote našim rojakom vztreti in denar Tarna po-iiUafcL Vendar je bila fia povišana cena, ker oo •trafiki za pošiljanje po tem pota mnogo višje. Opozarjamo tudi, da oe Mm in tam more Inka poAitjatev zaradi evropefclb razmer zakasniti. ZA NUJNO POŠILJATEv POSLUŽITE SB "CABI.W ORDER". — DOPLAČATI JE TRE0A $li— ZA-VSAKO POŠILJATEV V SLOVENIC PUBLISHING CO: :t « POTNIŠKI ODD 11 R ^ : 216 W«t 18th Street, K e w Y o rk letnica ustanovitve že pred la leti. Tudi na učenjake precej vpliva bližajoče se april>kt» •vreme. Neki učenjak skiwi do kazati, da imajo sedanji rodovi zato tako slabe zobe, ker ljudje v boju s svojimi sovraž niki Več ne poslužujejo zob. V North Bergen, N. J., j,« moral neki avtomobilist pred osemindvajsetimi leti plačati dva dolarja kazni. Celili osemindvajset let je premišljal, č<-je bil po pravici ali po krivici obsojen. Prejšnji ieden je prišel do zaključka, da se mu j«-zgodila kriviea. Vložil je tožb«, proli občinski upravi ter zahteval tista dva dolarja z ob restmi vred nazaj. V malem kentuškem naselj'i živi dvaindevetdesetni možak. X«i velikonočno soboto je pro sil nekega so^eila, naj ^a o«lpi*-lje v trideset milj oddaljeno x_as. — Po sedemdesetih let iN je pa že čas, da obiščem svoje ga sina, — mu je rkel. V Waupaca, Wis., so pripeljali Allena Scotta pred mirovnega sodnika. Vzrok: prehitro jc vozil z avtomobilom. Miin»v-iii soet dolarjev kazni. Sok (Vlu pramen las. Bil je flora stili kosti, in udov. pa tako velik, tla se je zdel medel. Nihče ni vedel, koliko meri. Visok je moral hiti šest čevljev, in tri cole. *V tem, ko je slonel na t«x*il-iii mizi ,-e je zdelo njegovo telo tako ohlapno povečano, «la je na oči kopnelo ko sneg, in venomer -se je prestopal z noge na -nogo. Bil je zelo pijan. V šestih mesecih se je u pijani I prvič. Na sejmu v Kilmuragii *je prodal prašiča za }»et funtov. Stili funte je dal ženi in ji velel domov. Moledovala je že za petega in nekajkrat jo je moral udariti za uho. da se je le znebi!. Potem je pri Mulligani! popil šest vrčkov pi vii 144Se en vrček/* je naioetl toča jk i. hi kolcal zraven. Tedaj je Zaslišal, da *c za njim nekdo smeje. Tn ko je zajokal. okorno ko težko otovorjeni konj, je videl priti v pivnico svojega sovražnika Rart- dušek. Temu Speenevu bo I a Sweeneva z dvema prija-ja-teljema. Prizaedval si je premisliti, zakaj sta si z Bart-lom v sovraštvu. Toda zakaj, se za živo glavo ni mogel .spomniti, da pa sta si, je vedel za trdilo. Torej je ubral: •"Hoj, Bai-tel! Iloj fantič! Kaj boste!'* f\Vr trije so si obrisali usta in ideja 1 i: '"Vrček piva!" Dartet Sweeney, pripraven fant v sivih hlačali iz vol ni ne in višnjenega svitru s konjskim' (bičem za |>asom, si je pljunil v dlan in segel Tomažu v roko. '"Kako je kaj, Tomaž?** ga je vprašal. ** Dobro, kaj pa ti!" je odvrni! Tomaž in ko ne mu ni obneslo na-smejati se, se je zdel neumen, kot otrok, ki strmi v tujca. Točajka mu je prinesla noT vrček in Tomaž je na redčil še tri za Swoeneya in njegova prijatelja. Swwney je jačel govoriti in nagujati točajki in tedaj je črni Tranaž .s tako silo zatj^l «apo, da so mu nosnico skoraj raaJpočile — tako nutek mu je prišlo na misel, za kaj Speeiievai sovraži. Ljubosumen je bil nanj, ker je bil Sweeney j »ost a ven fant in velik ljubljenec žensk. Vsi so vedeli povedati, da je bila Katarina Cooney, žena črnega Toniatža navezana na Sweene-ya. preden se je omožila s črnim Tomažem. Morda ga ima še zdaj rada, je mislil črni Tomaž in buljil oči v svoj vrček. On je ženo sicer maral, toda tega pa ne bo, da bi fc s Swee-nevcni imela rada in da bi ona imela morda, celo kaj ž njim. kakor je slišal praviti o žen-kah v Ameriki. In Sweeney je bil v Ameriki. iTznenada se mu je zahotelo udariti Sweeneva i>o glavi, toda prav tedaj se je Sweeney okreuil k njemu. .-mejoč se nad nečim, kar je bil pravkar liovedal. In črni Tomaž se je tudi z«-mejal. Prestavil -e je na drugo nogo. močno zabrka' in pljunil. Zdaj je vedel, da je Sw«*erey prišel za njim. le da se mu postavi. '"Na zdravje.. Dobro o usta raztozn H a v smeli- ko so s** ji roke opirale na točilno mizo in ob kozarec. Kodraste loe in pravilno urezane. modre oči na |H)I zakrito s trepalnicami, jjjfa vražje liessknlmo poroti ne. Že drža njegove iejK> raščene postave, sloneče daleč na levo. je 'bila žaljiva, f'rni Tomaž se ni mogel več obdržati. IMa-ril je s -j »estjo |h> mizi in za-rjovel. Točajka se je zdrznila, se prijela z rokami za vrat in viknila: '"Jezus Marija in Jožef!** Skoraj ni bilo verjeti da «*e SweeAey im njegova prijatelja v 1 niso zmenili zanj. Črni To-, iaž jc zarjovel vnovič-. Xato se jc Sweeney zasukal, vtaknil roke pod pazduho in ga pogledal. Tii sekunde jo bilo mirno. Črni Tomaž je na tihem 1»urjasto ugibal, kaj le naj reče S wee nov u. 'Nazadnje je za vpil: 44 Ali veš, kaj si mi rekel lansko leto? Ali »i še zatorej ko lani*** Sweeney se je s hrbtom na--:onil na točilno mizo in -e z obojih strani oprl nanjo * komolcema. Xato je tlesknil -sredincem in palcem obeh rok. •"Mar mi je. kar -em rekel lani ali let«^.** je za robi I Sweeney. Medtem, ko sta oba togotno -repela drug v drugega, je bilo nekaj sekund tiho. Potem je črni Tomaž z desno nogo zacepetal ir> podu in se znova zadri. "Na Invevari ni človeka, ki bi bil zatorej ko jaz!" je kričal. "Z mezincem u žugam Vse po podganje brkate .ogrčave koza ve sinove pijancev v Kil-murganu!*' iPotlej je s]>et zarjovel in si fcačel ,|K>časi odpenjati kami-zolo. Pa se je že komaj držal na nogafh. '"Povedal ti boni„ kaj ti jc treba,'* se je posmelmi! Sweeney in zamirljivo nakremžil Ll NUJNA NAKAZ«^ IZYK*l ftJBMO PO CAUBJ5 I.RTTKK ZA PRLSTOJ1ANO fl — S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY »mm BtjaEAU) ti« w. lMh ST.. VOKK ZAMRZNJEN KROMPIR. M razi so v mnogih kleteh povzročili, da jo krompir zmrznil. Marsikatera gosi>odiiija se je vprašala: 'Kaj naj storim s tem krompirjem?" Ljudem je premalo znano, da s<> da zmrznjeni krompir kot krma živali se vedno dobro uporabiti. Po drugi strani pa je mogoče zmrznjeni krompir tudi okisati, za kar je po-ebno primeren, ker Webuje nciogo shnlkorjsi, kakor lio vedel |h> ve.lati vsakdo, ki je zmrznjeni kroni'pir kdaj jedel. Pol rob no je teda j, da takšen krompir takoj potožimo v kis. KNJIGE v angleščini. NE ZAMUDITE TE PRILIKE po izvanredni ceni POPOLNA KNCIKLOPKDMA O VBTNAKSTVI V KM KVJH.I - THE GARDEN ENCYCLOPEDIA 1-MHI STUAXI — SLIK vključno i!.")*) »TntiBAFI.I \ ktnai: \ A l' IS A I. I \A.li:oI_ISI A.Ur.KlSKI SKI \ i:Š. SLVMol K. li. A. Una sunut Knji^u. ki vam niiaii vm-Iiiiiu rt-l»- \r-»lt- \rtiuirskili kiiji^. 'I'a kiiji^u ji* Im*]j popolni Iwtlj itatanriia. I»«»lj ra/iiinlji\,si iti l»o|j upiH-ablji-%;». knt katrrakoli drii^a trtnarska knjiga. < I'oStjiiiia plačana) • 'iititlt m- Im'sIi* in vt^-li k<» Imsro viih-li, kaki. tialaučuo v-«- TII K KNCACLOPKDIA |m.>i. i ,, iuijiuaui>i »i.»li \ .»>-!. !..vanju vrta. Kuji^-;: jt* Uila -krt»n.. x'-lavlji-na. tako «la nt iiiiiMino prav ni»". kar j«* zanimivo in |w>tri-i>iio za vrt. Kar je » knjigi, j«- 1'ilo v .v vkrluio |»n-i-ki!M'iio. tako |hi|w^uh. ju -no. |>riprv-4t«». pa natain iii' Tu mna vrtuai^ka prirvwna knjiga — |ni|»iiiiii, prakti«'ua, priljutlna in lahko razuiuljiv;u. I*rt-iski»silr jo k:iJ" najltolj liaiant-no »aiui. 1'n prit ;ili i^.-u-, tlii iH.ljit- vrlaar- knjiiTf ni k. t )r TIIE U VKIIKN KMAI LOPKIHA. se je imela lično zvite vrh |tojMital z obema nogama, za-ave in lica so ji rdela, ko škripal z zobmi in se umaknil je poslušala vS\vecneycvo šale. Na celem je črni Tomaž začu ti! jo zo nanjo. Kaj hudiča se ni poročil ž njo, namesto s Katarino Cooney ? Kajpak Sweeney, ima vse ženske z otoka za .s^hoj in celo oženjen ni. Ta jm-s! Oizrl so je v Sweeneva. Hweenoyev gladki obraz jc »bil čisto obrit in čil. Ker so ibile malo pre j namilane, so bile rkrajne čvi-ste in rdečkaste. 1'stnice }>o"Pa bom razbil vse," je vpil črni Tomaž. Izogibajoč še Sweeneya, se je pograd po prvniiei, butal z glavo v zid ■popadal stole z -zobmi in bes-tfo* brcal. Sweeney je krenil preko k točilni mizi. im se x>aiz-Jjivo varoval, da niflta zaklela. Točajka je- začela vr^Scččti« Druga dva |>ozruiiica, ker .-e jima ne bo treba 'J- nobenim meriti, očne Sweeney zadaj za njinr? Zakaj le so i»-i tiho? Naredil se je zelo pijanega čeprav je bil ta ča* malone trezen. Prskal je, ripal in no da bi kam meril, tolkel z rokami o-koll sobe po t(Mv-ilni mizi. S trudom je zravnal in se delal- ko da Sweeneva ne vidi. Vlekel so je za srajco in ihtel. uNi ga človeka —" iSweeiiey j«* bil ra/xlražen od strahu, da ga bo črni Tomaž zgrabil in v svojih silnih rokah zm line i 1 do smrti. In tedaj je iznenada sunil nasprotniki« v čeljust, da se je zrušil na pod. ogodbeno dobivati! "> -»». j torej bi ;iioral dobivati lo, !n» pustil in -topil \ njegi:in» -hi/ J;o. (iubi'iikian je igral svo}«»- časno veliko f)M>!itično vb>go. : _____ ko sta zapiolni vele-" i »hrbili! \\i;«m n i i-ni t1^;,^:1::^: tmiic vkm si.o\ kmc h hushing co. krat si je izgovori ."» od-tot-!west isti. vrKKKT mav VOKK. x. y. kov deleža in teh ."» o«]-i. ie i»o-^—^——■ zneje pokaziilo. da so vredni mnogo milijonov fuutow Angleška javnost čaka z zanimanjem, kakšen bo us]>eli tožbe, ki jo je si-n vložil proti -voje n tu očetu. . N;iIimm rj-a KMA KI OI'EDI A. \ k;ilrri more »-akilo lokor-ikr^stkiili |M»kliru iiajli n»/-iH-^rdf «|Miljj«rr i nji-soio -I ruku. »I.\A i t".n k\J!t;.\ \ SKO.t .i F vz: \ IM. \T\> » \ K/.W A li. i»\ JK mimjim'-I: KN JI«.* • I MU ti 11 /\ »TISA N 1 JKuKISVl SK' !:M \KVI.I:jktx«» I N \ 'IN »IM.JŠ'• r\KO ZMIKVO CENO. PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Oerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 po-mi. — Dobite jo v Knjigarni Slovonie Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. BOLGARI OBNAVLJAJO PATRIARHAT. (Svet -iiiod v Sofiji -inil ra za osnovanje lastnega patriar-liata. Takšen patriarhat je Bolgarija imela že leta KlfKI p»> razbitju bolgai"skega car--t\;t pa j" neha oK-tojaii. Bolgarija jo bila po-ihmal jn»il ceikveiiim vodstvom Cariirra da. MESTO ŽIVALI V PLAMENIH. .1'ožar j'4 zd«*eiiuiral iu»-ii.m-žerijo erega največjih 11 m • ri škili cirkusov. \* RoelitT-tru. je ogenj uničil poslopje, v ka ; terem »o prezimovalo živali' **Tlie <*i»'o lirotheis*\ \* po--lopju je bilo okrog :'..")(> raz- ees! tila di in |'!vlii\ panika. Pozneje r- »i-t va -e je lo-e je bežalo V • je nekaj mož j ojimačiio in so pomagali cir- kuškiui živali. name-čeiicem loviti \fnog. P« ginilo. mogli točiio mnogo izmeti li je poltcgii živali je v jilaiiienih Njih števila še niso i i*» ugotoviti, kajti puščetiih živa-v bližnje go- zdove. Strašno ( o\ zroči!o ni m » v divjem diru Tn zmešnjavo je ionj. ki so se razb.*žn!i po ba je l»ilo vei* jili »pravili na jih |»oteiti .. i• i , m"c. i w»ia zavohale nevar-Ijal se je sredi ceste, škripal z'no-l in so začele v ,-vojih klet-zobVni in prisegali, da bo neke-1 kali besneti. Metalo so -e proga due Sweeneya ubil. (j mrežam, da bi uš.e na pro-(Ko je prišel »lomov, je p«>bil r-to. Cirkuški nameščenci so prediiiesi h. ur dela, d:> s,, dvorišča, kjer počasi l»»\i!i. . :l\er j»- nie«l uničenimi žival in? mnogo '/cj» dragoecuili. bo cirkus li-žko prebolel ta mla-roc. (>blasti so uvedlo prei— |H> zara. vse lonce v hiši. V rezal si je odnesli najprvo kletke z naj- kol, ki bo ž njim Sweeneva j)o-j'bolj nevarnimi živalmi iz go- klestil. Na posled je na ognji hčii zaspal. Ko je šel drugo jutro na delo, ga je bolela- glava. Tako je |>očel dvakrat na leto. . rečega pro-torn, ker so jo ]>;i ]»o/ar prehitro širil, so bili pri sil jeni. ko in živali izpuhu napol zbl;\znolo živali so z divjim tuljenjem zdirjale po . da odprejo ostale klet-j živali izpuste. Od stra-| Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, I ako je vam le priročno V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie Vi. "Naši KrajT Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadbvol jtii. ■ Zbirka 87 fotografij v bakro-, tisku na dobrei|i papirju vat stane — n: i ■ • 4 i' » * 1 knjigarna "glas1 naroda'* Boklnjsko juoro 216 WEST I8th STREET, NEW YORK — if«n Twm Tuesday, March 26, 1940 H laninski Kralj Spisal L. GANGHOFEB. # Za Glas Naroda priredil X. X. 11 Kdo je bil jezdec* Dolgo je ležala Evica in ugibala, kdo ,bi to mogel biti? Sanjalo se ji jc, da sedi uboga Hančina duša ob njeni j^ostelji, da ima »skodelico mleka v naročju in da drži z belimi, prosojnimi prsti kos belega kruha. Njene oči so žalost ne. na prsih in.a pa medeni krvavih ran. Ko je pojedla in popila, je vstala ter se sklonila nad ležišče, hoteč poljubiti Evico. Mrael dih je prišel preko njenih bledih ustnic. Evica Be je zbudila. Še vedno je čutila mrzel dih na svojih žaretiili licih. ♦ Bil je nočni zrak, prihajajoč iskoei odprto in z mesečino zalito okno. . Že je hotela zcjiet zapreti oči, ko je pod oknom močno •zalajal ih*-. /delo se ji je. da je slišala nekoga s tihim glasom poklicati p-a po imenu. Kajti pes ni več lajal, pč pa radostjo cvilil. Mudila je vstat- in i>ogledati tikozi okno, ko je razločno zaslišala prasketanje )>o zidu. In tedaj — kar okamenela je same groze — se je pojavila v nu-secini vojaška kapa pod njo pa mrtvaško bled obraz. Za glavo so <*e prika-zala ramena in roke, na vojaški tsuknji ho se zableščali gumbi in trenutek pozneje se je možak plazil skozi ozko okno. * (Evica je v svoji grozi lovila s»po in besede, udje so ji odpovedali, in adelo se ji je, da se ji izpreminja kri v led. TKo «-e je moški odtrgal od okna, je planila deklica s pretresljivim kftkom i/ ]**telje ter mahala s svojuna golima rokama, kot da bi >e ga hotela ubraniti. Moški je preplašen aa jecljal: 1 **Kaj j«« to? Za božjo voljo, dekle, prosim te, miruj!*' Skočil je k Evici ki j<> kričala na ]mwiioč in jo trdno prijel z roko. i Drago njegovo roko je začutila na svojih ustih in se mu je skušala iti iz močnega objema. . Ni < Vos ti manjkalo, da ni omedlela .toda koraki na hodniku so jo navdali z novo močjo. V^fn-Io ji je opros-titi si obraz in je kliknila: j "'Stric Juri! Pomagaj! Pomagaj!" Kljuka je škrrpnila, zapah je od letel. na pragu se je pa pojavil goKfH>dar s njenem mnenju ^neti intsl njima. • Vider. l:«j ve j<- zgodilo. >e ji je zdelo, da (sanja. *'Jnri, .Turi!" j«- jeeljal neznanec ter skočil h gosjtodarju. Juri ira je obje1 z obema rokama. *4Naiide! Ti i. oj ulK>gi fant!'* ca - - i ".tila objeta. Sleilnjič je Juri vzravnal in s; obrisal -1 jiestjo oei. , "'Jezu> Marija! • Nande! Za liMMioj!" Potegnil ga je s sel Kij preko praga in zaprl vrata. "Juri, kdo je v moji sobi?" "Eviwr, o kateri sem ti pisal. 1 Hči Marjaninega brata. Tod«, Nande, za božjo voljo, kakšen pa si?" 1 "'Kakšen naj boni! I>va dni in dve noči |>o takih potih, da me ni nihče opazil. Kar naravnot preko gora! Juri, Juri. ti ne več vsega . . . Ti ne veš . . ." , , i J la- se je izgubil meti udarci težkih korakov. Evica je slišala, kako so se še ena vrata zaprla, nato je pa sljšala >amo še močno utripa®je svojega srca. . Se vedno je čope i a v kotu in trepetala po vsem telesu. I udne misli so ji švigale po glavi. To torej ni bil vlomilec, ni bil ropar, pač pa Jurjev brat, njegovo vpelje, njegov i>onos. (To je bi! torej Nande. ki ga ni še nikdar videla, pa je v treh tednih, kar je brla na Hrastovim, že toliko slišala o njem. Spomnila se je, ko je Jurjeva žena Marjana večkrat smeje rekla: . I "Da, Nande! Ko se lx» Nande vrnil, bomo pa mi brez vsake veljave!" 'Temu vendar ni prišel podnevi, po cesti? Čemu ga je prinesla noč in se jr> oplazil kakor tat s kozi okno? Česa se je bal? (''emuje hodi! postranpotih, da bi ga nihče ne opazil? Kaj naj bi zakrivil Nande, o katerem ni nikdar drugega slikala kot samo dobro? Nemara pa vse to sploh ni res? Mogoče je bil to privid, izrodek bolnih misli, ki jih je zbegala novica o smrti Jurjeve sest re. Kajti z nenadno smrtjo ni hilo vse v redu, Fvcčke so ji razodele, in taka «odbu je vedno pravična. Tako ji je povedal pokojni oče. Morebiti je Nande vedel, kaj ni bilo v redu. Ob teh mislih se je skušala Evica opomniti njegovega obrazil. V njenem sj>ominu je ostal le bežen vtis bledega, poraščenega lica. Strašno se ga je bila prestrašila, toda v resnici mora biti N:mde dobrega in prijaznega obraza. Saj si ga drugače sploh ni mogla predstavljati fo kako neutemeljen je bil njen strah! Gotovo je o« nje ratno tako prestrašil kakor ona njega. Kako je pa mogel vedeti, koga do dobil v svoji sobi ? • V svoji sobi! In ko jo je prijel ter jo z vso Kilo pri vil k sebi . . . Ob teh mislih, ki jih ni mislila do konca, je prešinila njeno otroško dušo sladka groza. Ael Sele tedaj se je pravzaprav zavedla, da je .skočila iz postelje v sami tanki spodnji srajci in da jo je mladenič videl. Vztrepetala je in čutila, kako ji žarijo Ilea. , 1 3'htšno se je ^stisnila v teman kot pred Rvetlo mesečino, ko je lila skozi okno v sobo. Najraje l»i se skrila sama pred feboj. S tresočima rokama je zakrila obraz in pričela ih-teti. IDolgo je trajalo, prodno so ji usahnile eolae. Nato je vstala ter se pričela oblačiti. Komaj-je vedela, kaj dela. Pblečena je obstala nepremično sredi so1m\ Tx pritličja je s! šala zamolkle glasove obeli bratov. Pri-slučkovaii ni hotela, pae pa le zapreti vrata. Zapah je bil namreč odletel in se niso dobro zapirala. ' Natoo je i?edla 11a popteljo. •Po dvorišču je skakal pes in na vse pretege lajal. Evica je *liša>!a, kako je Juri odiprl vezna vrata in opustil nestrpno žival v hišo. Slišala je nekoga iti po dvorišču, slišala je zapiranje veznih vrat in okaiic.. (Nadalje van j« Drihodniid.) SRCE JUGOVZHODNE FINSKE. Vilborg pravijo Švedi, Vii-puri pa Finci. To je mesto s svojimi skoraj 60,000 prebivalci po Helsinkih in Aboju tretje največje finsko mesto. V Evropi je že drug Viborg, dosti bolj na jugu, v osrčju Jut-landije. Imeni danskega in finskega me* t a izvirajo iz "Viber^a" kar pomeni 'srve-ta gora." (Finski Vi'borg leži ob severnem koncu Finskega zaliva in je utripajoče srce južnovzhod-ne Finske. Tu se križajo železniške proge Helsinkov in Lahtija na ®apadu, iz Leningrada na jugovzhodu iz Joen-sunja na severu, tu >e konču je tudi 50 km dolgi Saimašiii prekop, ki veže že od leta 1856 jezero Saimo z morjem. Dvanajst kilometrov južno od Yi-borga leži pristanišče Trang-fliml, 1*0 finsko ITliras, eno izmed središč finske trgovine. Vsako leto uvozijo vanj nad 400 tisoč ton blaga, vsako leto izvozijo iz njega nad 1.1 .">0,000 ton drugega blaga, predvsem lesa, ki ura vlačijo neskončni vlaki in verige -splavov, ki jih vlečejo vlačilci. "Razen lesa izvažajo Finci tudi papir in celulozo. kovine, tobak in milo. I'sod na je za Viborg bližina Rusije. Do moje je 80 km, do r^eniiirgrada nekaj več neiro 150 km.. Mesto je videlo že mnogo vojn. in pretrpelo mno-u*o gfirja. Tu so se lM>ri?i Finci S'vfsli In Kuopolnoma zapadno evropsko. V ostalem je Viborg povsem moderno mesto s tovarnami mi šolami vseli vr>t„ s svojo oddajno postajo, pravilno urejenimi cestami in skrbno gojenimi parki. Nobena veduta pa nam tega me kaže, kakor ne kažejo tistega, kar je za staro mesto nemara še bolj tipično, nego njegov stolp: dražestne živalske plastike v parkih in mestno knjižnico, eno najmodernejših med modernimi. tZgradba sama na sobi ni velika, toda smotrno urejena in zokusom, sredi zelenja, z mnogo stekla, zato tudi zelo svetla. Organizacija pa se naslanja na najboljše vzore. Otroci v njej imajo posebno čitalnico, s posebnimi mizami, posebnimi okenci in malimi svetilkami za vsakega. Radi po vede jo tujea v to knjižnico in mu jo ponosno razkazujejo od najnovejših naprav za kurjavo spodaj, do 1 »loške strehe z lopi m razgledom zgoraj. Kakor so finske zime hudo mrzle celo tukaj, na jugu dežele. tako sijajno topla so poletja. Poletje pa je tudi čas neskončnih dni, ki prehajajo noopaziio v svetle noči, v tirde bele noei, v katerih ostaja vedno še proga svetlobe na zapadli, najsi bo noč še tako pozna. Takrat sediš morda na slogovno lepi. a vendarle neraz-košni terasi ravintobe, ter uživaš raagleil na tihi Vrborski zaliv. Obrisi mesta in trdnjave se odražajo grozeče iz teme, ki se dviga na vzhodu. PUSTOLOVEC" RAZSTAVI. NA Nenavadna tožba zavoljo raažalenja časti je v madžarskem .umetniškem svetu zbudila mnogo poeornosti. Neki budimpeštan^ki veleindustrijec se je dal na prošnjo svoje pri-jateljie portretirati od nekega mladega slikarja, da bi mu pomagal na njegovi umetniški poti. Industrijec mu je obljubil honorar 500 pengov. Med sedenjem pa si je mecen, ki je postal ljubosumen, premislil in končno je odklonil, da bi sliko •prevzel, češ, da mu ni podobna. Seveda se je branil plačati tudi dogovorjeni honorar. Slikarju pa so portret sprejeli na neko razstavo, in tam je visel ne pod imenom imlu-strijca, temveč pod naslovom "Pustolovec." Kritika se je o sliki zelo povoljno izrazila in-dustrijec je pobes«el in je zahteval, naj sliko odstranijo z razstave, posebno ker je postala njena senzacija in je mlade-ira umetnika napravila takoj slavnega. Ker se je slikar njegovi zahtevi uprl, je industri- jec vložil tožbo zavoljo javnega zasmehovanja in razžalenja časti. Preti sodiščem je slikar izjavil, da ne more razumeti zakaj >e čuti tožnik razžaljenega, saj je tedaj, ko je sliko o lklonil, sam dejal, da ne bo noben človek v njej . spoznal, koga predstavlja. Sodniku je koneno u?*pelo, da je dosegel poravnavo. Tožnik je kupil sliko za 1000 jx*ngov i i) " pustolovec" ie tako ze naslednji dan izginil z razstave. Madžarska javnost pa se izvnstni umetnikovi domislici smeje. ČEBELE USMRTILE SLONA. ISlon velja za debelokožca. ki mai nobena stvar ne more kmalu do živega. Kakor pa kaže neka ve-t iz Kalkute. no malo drugače. V bližini Mad-rasa je nekega slona napadel roj čebel. Orjaška žival je podrla neko ti revo, iil pri tem razdejala gnezdo čebel. Pobesnele žuželke so se zakadile v žival, slon pa jo je pobrisal, kar so ga nesle noge. Ni mu pomagalo. fVbele so ga tako dobro fzas'edovale, tla se je zvrnil na kar so ga opikale do -nnrti. Znanosti podoben primer doslej ni bil znan. TATINSKI MILIJONAR. V ruiiLunskih brzovlakih je v zadnjih thjeh izginjalo inno-•go brisač. Tatu m končno prijeli in so ga -poznali v >plošno .presenečenje za znanega ru-muTiskega milijonarja, ki se je vozil vsak dan z vlaki, da je v njih kradel brisače. Stroški >xt 1 vožnjo so I>11 ■ -eveda večji nego v ret l nos t brisač, ki jih je čudni tat v estalem jMjzneje motrno vedno vračal Železniki upravi. . ČE ŠE NE VEŠ, ZDAJ IZVEŠ: da stavka v Indiji nad 1 :»U ti-oč tekstilnih delaveev, ki zahtevajo višje' mezde; tla je v Berlinu te dni umrl 72-letni arhitekt P. Beli reus eden najmodernejših stavbar-jev Nemčije. t»ved filma-11 ju v Vatikanu. Petilimal bodo lahko -nemali vsaki prizor, v poti roe ju Vatikanskega meta:' Ha je Belgija kupila v Ameriki osem velikih ladij, med drugim tudi prekomomik President Harding; «la bo Kent>ki vojvoda 11 aj-brže imenovan za novega gu-vernerjii Kanade; da po ameriški sotlbi ne 1k> prišlo na pomlad do nobeno akcije "bliskovite** vojne; da so Kitajci -zopet zavzeli Nanking ter izvojevali svojo največjo zrnato nad i a no ns k o annado; tla so v jet i zbirajo v arktičnih vodah zvojo vojno mornarico; tla je ruska vlada naročila v Ameriki štirideset vrtalnih strojev za pridobivanje nafte. Vsak takšni stroj stane 22.000 dolaijev; da ameriški polkovnik Liml-' berg obžaluje sedanjo vojno v Evropi ter je resno zaskrbljen, da ne bi ta konflikt zadal smrtnega udarca evropski civilizaciji; »la je bil te dni uveden zračni promet meti Italijo in Albanijo od Milana do Tirane tla gradi Belgija z vso silo nove ladje, s katerimi bi mogla nadomestiti svoje izgube v sedanji pomorski vojni med Anglijo in Nemčijo; ida Združene države zavračajo nakup inozemskega srebra ; iila sta prispela bivši albanski kralj Zogu in njegova m»-iiroga v Versailles pri Parizu, kjer nameravata o-tati nekaj časa. Novi Veliki Zemljevid NAROČITE SIX)VENSKO - AMERI-KANSKI KOLEDAR ZA 194«. — 1M STRANI ZANIMIVOSTI. STANE VAS SAMO ft CENTOV. > — V Združenih Mm* Zbirka novih zemljevidov, cije ftestava velja $300,000.—, kaže svet, kakorien je danes in Vam pomaga razumevali zgodovinske poteze diktatorstev in demokracij. Posebne zanimivosti TABELE: Potovanja odkritij in raziskovanj. Sončni sestav. Velikosti in globočina morja in jezer. Največja jezera in otoki. ■» i Najdaljše reke in prekopi. Najvišje gore — najvi- višji slapovi. Razdalja zračnih prog med mesti. DIAGRAMI: Predeli zemlje. Značaj krajev na zemlji. Poglavitne vere na svetu. Seznam ver v Združenih državah. ZA V KANADO $3.— SESTAVLJEN S POSEBNIM OZIROM NA SEDANJI POLITIČNI POLOŽAJ VELIKOST KNJIGE 9'/2 x 12 in. 48 STRANI ZEMLJEVIDOV TUJIH DEŽEL 48 STRANI ZEMLJEVIDOV DRŽAV ZEMLJEVID VSAKE KANADSKE Z VSAKIM NAROČILOM POŠLJEMO BREZPLAČNO KNJIGO NAŠI KRAJI ki vsebuje 8 7 SLIK v bakroti-sku na finem papirju- PROVINCE VSI ZEMLJEVIDI V BARVAH 1 ZAZNAMOVANIH JE NAD 35,000 KRAJEV Skupaj 160 strani Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York City I vezava trpe2na IN umetniško IZDELAN3T