Učilni poskus iz nauka o merstvu. (Ogledovanje geometrijslcih teles kot pripravljevanje na geometrijshi podulc.) Pervi dan. Kocka. (Na mizi ali na kakem stojalu naj bode primerno velika lesena ali papirnata kocka.) Ta le stvar tukaj je vidljiva. Ona se na vse strani končuje, je toraj na vse strani omejena. Meje obdajajo prostornost. Na vse strani obdani ali omejeni prostor imenujemo telo. Kaj je toraj telo ? — Kaj je tedaj tudi omara? — Zakaj zovemo te reči ali stvari tudi telesa? — Telo pa zamoremo meriti in sicer od spredaj na zadej, od zgoraj na zdolaj in od desne proti levi. Zato pravimo, da ima telo razteg ali raztežnost. Kolikeri razteg ima telo? — Razteg telesa od desne na levo zovemo dolgost, od zgoraj na zdolaj visokost, in od spredaj na zadej pa širokost. J. pokaži na tabli troji razteg! — J. pokaži ga na omari! — J. pokaži ga pa na šolski sobi! — Kaj imenujemo telesa? Kaj ima telo, ker je omejeno ? — (Meje.) Pokaži meje! Meje kakega telesa zovejo se ploskve ali ploščnjave. Kaj so toraj ploščnjave ali ploskve? — KoliJco ploščnjav ima telo? — Zato pravimo takim telesom kubus ali tudi kocka. — Kako se sove torej telo, Jctero je tukaj pred vami ? — Ploščnjave pa nimajo ne poviseb ne globel, ampak so ravne ploskve. Kje je ta le ploskva (kazaje na zdolno) ? — Zove se zato spodnja ploščad ali podlaga. Kje je pa ta le ploskva (kazaje zgornjo) ? — Kalco jo bodemo zato imenovali? — Druge ploščadi zovemo stranske. — Vse to naj učitelj še enkrat na šolski tabli pojasni in poočita. KoliJco spodnjih, zgornih in stranskih ploščad ima kocka? — Ktera je desna, leva, sprednja, zadnja stranska ploščad? — Pohaži J. vse imenovane ploščadi pri šolski sobi! Naloga. Odgovorite pismeno na naslednja vprašanja! 1. Kaj imenujemo telo? — 2. Ktere so meje telesa? — 3. Koliko razteg se nahaja pri telesu? — 4. Ktere reztege ali razprostrenja imajo ploskve? — 5. Koliko ploskev omejuje kocko? — 6. Zaznamnjujte ploskve na tanko po njih legah! ¦— Drugi dan. (Najprej naj učenci bero odgovore, ktere so na vprašanja jim dana zapisali ali doma ali v šoli.) Do danes smo se učili spoznovati ploskve po njih legah, danes pa se hočemo nekoliko pomeniti o njih namerah. Stvar, ktero imam tukaj, imenuje se livel tudi nivelali stavnaraera. Kteri rokodelci jo rabijo? — Z djo se določi namera, ktero imeriujemo vodoravno ali ravno. (To vse se zamore tudi pojasniti na tehtaici). Vodoravno mer pa to zato imenujemo, ker tako leže tudi vse čerte, ki si jih mislimo na poveršju vode. Poiščite na nekterih rečeh vodoravne čerte! — Kje so v šolski sobi take čerte? — Kakošna mer je ta? — To orodje zovemo svinčenico ali plajbo, in nje nitino namero imenujemo navpično. Kteri rokodelci rabijo svinčenico? — Imenuj pohišje, na kterem vidiš navpimo čerte! — Kje viflite še navpičnice? — Narisajte eno versto vodoravnih in eno versto navpičnih čert! Kako namer imate spodnja in zgornja ploščnjad? — (One imate enako mer, zato pa rečemo jim vštricne ali enakotekoče.) Kakošne so tudi stranske ploščnjadi? — Ploščnjadi imajo tudi svoje meje. Pokazi meje ploščnjad! — Meje ploščnjad zovejo se tudi oerte. Kaj je toraj (erta? — Koliko razprostrenj ali razteg imajo tedaj telesa? —Koliko ploščnjad? — Koliko razprostrenj more pa čerta imeti? — Zakaj pa ne more imeti čerta dvoje razprostrenj? — Koliko čert mejivnic ima vsaka ploščnjad? — Kjer je čerta mejivnica ene ploščnjadi, tam je tudi čerta mejivnica druge ploščnjadi, ploščnjadi se toraj stikate. Čerte, v kterih se dve ploščnjadi stikate, zovejo se tudi robovi. (Vse naj se še enkrat poofiita na šolski sobi, ter pri tej priliki učencem tudi pove, da navadno robove tudi ogle imenujemo). Naloge za pismeno izdelovanje: 1. Koliko verst ploščnjad je na kocki glede njih lege? — 2. Kuliko verst glede njih namere? — 3. Ktero mer imenujemo vodoravno? ktero navpično? — 4. Kdaj imenujemo ploščnjadi vštricne? — 5. Kaj je Certa? — 6. Kdaj ali kako nastane rob? — (Dalje prih.)