Hochiebl. k. k. Hofbibliothek, Wien St. 35. „So6a" izbaja vsak petok s in velja 8 poSto prejemana ali v Gorki na dom poSiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta . . . . . ,. ,'.30 Cetvrt leta . ; ¦. . „ 1.20 Pri oznanilib in prav tako pri „po-ilanicah" se placuje za navaduo tristop-no vrsto: 8 kr. ce se tiska 1 krat 7 » „ ,» » 2 „ 6 „ „ „ „ 3 „ ZaveCe Lrke po prostoru. V Gorici, 27. avgusta 1880. Tedaj X. Posamezne Stevilke se dobrvajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki ultci lilizo „treh kron". in na starem trgu.~V Trstu v tobakamici „Via della caserma 3". Dopisi naj se Wagovoljno posiljajo iimlnigtvti „SoLe" v Gorici v Hilarijaiiskt tiftkarui, nuioi-u'ma paopvavniStvUrtSoJe'* na Korenji v Stiesa - vi hiSi fit. 2&S II. nadstr. Rokopisi se no vr«c&jo; dopisi naj se blagovoljno fraukujejo. — Delalcem iu drugim nepremoinim se narofinina wiiza, ako so oglase pri urednietvu, Voiilni shod dne 24. avgusta 1880 v slovenski citalnici v Gorici, Vest, da bo treba goriSkim Slovencem voliti no-vegu drzavnega poslanca, ptetrebla je geri§ke rodolju-be nenavadno. Ne samo, da je vohlev kot taka ime-nitna, aropak z voiitvijo zdruieni spomln na obna§a-nje in nasledke zadnjih vulitev je se strahoin prevzel one mozake m veljake, ki niso Se obupali nad ustav-nim zivljenjein, in ki bi radi so delovali politieuo za z~pu§Ceuo nafio primorsko pokrajino. Politico inisleci in delavni veljaki se boje\ da bodo videli za ves svoj trud tudi o priliki sedauje volitve sad uusloge sebi v jfcalost, novemu poslaucu pa nikakor ne v veselje iu po-gum. V strauu so vili rodoljubi, da bi nasi voliiei v nevedaosti ali trmoglavnosti ne pokazali zopet one nosreCne razcepljeuosti, katero tuji svet obsojuje kot drugod iu davno premagano politico nezrelost in ue-zavest dejansko ustavnega zivljenja, Nas list je ob priiiki resno opominjal, naj se veljavni mo2je po vsem Goriskcm posvctujejo do ea-Ba, kako bi jo najboljse ukremli glede na ptevidno in zdruzeno postopanje pri novi volitvi. V naseni smislu iu /. oziroiu na rcsni polozaj povabili so se na Goiiskem vsi oliicui narodujaki, zupani, stareSiue, posestnikt, duhovni, uutelji iid. na osebuo skupno po-svetovanje. Na 2m strani se je razposlalo zgodaj sle-deCe povabilo: „P. T. GospodI Ker se je gospod dezelni predsednik kranjski Andrej Winkler drzavuemu posianstvu odpovcdal, ime-ie bodo slovenske obcme na GoriSkein v kralkem novo volitev enega poslatica za drzavni zbor. Da bode mogoce pri tcj velevazni volitvi slozno postopati in izvoiiti za ta prevazni posel zmozuega, znacajuega in za duSevni in inaterijalui blagor naSega naroda uuetegu moza, treba je, da se vsi uarodnjaki zdru^ijo, da takega mo2a za kandidata postavijo in potem vso svojo mo6 na to obrnejo, da bode postav-ijeni kaudidat, ako ne eaoglasno, vsaj z ygromno ve-eino glasov za iioslanea izvoijen, kar bo nasemu na-rodu na fast m izvoljenemu poslancu v poiios. Da bo mogoCe to dosefii, drznem se obrniti se do VaSega znanega rodoljublja z vabilom, da izvolite priti due 24. augusta 1880 ob ll/o uri popoludne k privatnetnu pogovoru v sloveusko eitalnico v Gorico, in ako bi bili zadrzaui, pa poslati pistneno Va§e me-nenje. V Gorici, dne 1. avg. 1800 Vam vdani Dr. JOSIP TOKKLI." LISTEK. Nesrecne vesti. ^egavka (Poslov. G—r.) (Dalje.) To je stra§noiK rTa mist'l na§e Malice ni ravno nespametna — hi, hi hit* „Kar utihui, Ugon, sicer—* Prated ustane Srefiko. „Tebi ni u§ec\ kaj ne? Bezi, bezi pustez!— Brez zamere, da se poslavljam tako hitro, moram namreC nedeljsko se opravit k veselici sestre Malice! Servus SreCko I* Mladi zdravnik ostane sam; ozr6 se—razburjen, omamljen. Menim, da i§6e v sobi koga, kteremu bi kaj na glavo treSCil. Jeza in nemir polegata se, do-kler zalosten, vdan svojej osodi, vgleda Turka. Bodi si po nravi, bodi po pameti—Turek bliza se svojemu gospodu, kteri skiije tugepolno oblicje v gosti pasji dlaki. „Tukaj§nji svet je slab preslab! Mi dva pa, kaj ne Turek, pojdeva v Ameriko I" 5. »Nravno ali preudarjeno?8—Toupralanje imeli Svetega Jerneja dan o velikem trgu v Gorici je primerno odbran aas. V resnicizbralosejeob dolofieni uri v Gori§ki ditulnidi mnogo narodnjakov iz grade zupanov, staresin in posebno tudi lfcpo Stov.lo duhov-nov, ufiiteljev in drugih veljakov, Okoli 2. ur popoludne obrne seDr. Tonkli so Bledefiemi besedami proti zbranim narodnjakom: Slavna Gospoda! Srfino se Vam zahvaljujem, da ste na moje va-bilo doSU v tako obilnem Stevilu, kar mi je poroStvo, da ste prepricani o va^nosti natnena danaSnjega sho* da, iu da se boste resnifino potrudili v dosego tega velevainega uamena, Ker mora iracti vsak zbor svojega voditelja, da skrbi za rod in pravilno obravnavo, predlagam Vam najprej, da si izvolite predsednika, da bo danaSnje posvetovanje vodil, in po tajnika, da bo o posvetova-nju sestavil resnicen zapisnik. Na to je bil shodu cnoglasno izbran za predsed* nika Dr. Tonkli in g. Tomai Jug za zapisnikarja. Dr. Tonkli se zahvaljuje za podeljeno mu Cast, pojasnuje natnen in vaSnost denaStijega shoda. Posebno priporoea, da naj se zaCne vsestrausk pogovor, da naj vsak odkritosreno po svojem premiSlljevanji in po lastai razsodbi razodene svoje mencnjo. Ob oncm na-znauja predsednik shodu, da je do^Io nekaj pisem, ka-tera odgovarjajo narazposlano povabilo, s pristavkom, da dotieuike opravila zavirajo psebuo udele^iti se na-meravanega privatuega pogovora. Shod sklcnc, da naj se sicer prebiranje pisem o-pusti; uamt'sto pa naj se naznauijo imena onih, ki so pisali, iti onega kateremu 2ele oddati svoj glas za dtzavuo poslanstvo. V pismih so iz raznih krejev vsi mozaki, o katerih §e spregovorimo, enoglasno za dr. Tonklija. Zdaj sc g. zupnik Kramer oglaai in predlaga glede na raofc, ki jo reprezentuje dr. Tonkli in glede na to, da so se vsa pisma izrazila za njega, da naj bi se tudi o dena§njem zboru izrazili za dr. Tonklija. G. Kolavtift, zupnik v PrvaLini, se spomioja, kako* za-lostno so se vrsile zadnje volitve, kak6 sramotno se je pokazala nasa razcepljenost. Opominja zato na sloi-nost glede na sedanjo takd va^no volitev ne samo v dena^njeni shodu, ampak tudi glcdt: nato, da bi kan-didatje poniagali volilcem do slo^nosti. SliSal je, da natnerava kandidovati tudi vitez Klodifi, dr. Abram in morda §e kdo drug. Na njegov predlog se je sklenilo, naj bi odbor „Slogeu poslal do protikandidatov, ako bi nastopili, posebno deputacijosptoSnjo, naj bi se odpovedali kan-didature ua dobidek slozue volitve. so si staviti v Farnovej hiSi uze dokaj prilo2nosti, trudeCi se priklicati Malico iz domafiega gozdifia, kjer se najraje sprehaja. Vselej vraca se stari hlapec Joze ves potan in spehan odtod, anijenaSel; SreCka nas-protno vdari vsako krat kar taravnost v lesovje, in gotovo jo najde. In v CoiniCu jo voz6 skriva raodro o-ko svakiujo za grmovjem ob kregu, da ju ne opazijo iskalci. Vse iskanje je zastojj. Pafi vesele so misli o prfeteklih dneh, ktere nav-dajajo SreCko Farna hode&ga ob gozdnem kraji proti domaCej hiSi; to javiti lici, ki se zopet i zopet ru-diti. Sicer sklepa: potovati v daljnjo Ameriko doslej ni §e ovrgel, le spremenil: v Bosuo naraerjava. D> eakati pa mora Bofjomila in jotem—divna mo5 vleSe ga magnetieno od ceste k zeleznim vratom hisnega vrta. Ostane; iz vrta razlefa se veselo petje. BH-2q stopi. ! Pred mizo, oblozeno s Josodarai, stoji Malica. Lehotno vi§njevo krilo, SreClju najbolj priljubljeno, obdaja ne2ui, razviti 2ivot tet mu daje obcarjujcco krasoto; krog obrazeca vijo sfe silni rumenkasti lasj6, lici pa ste nekako medli. Ves zaup zapu§Ca gospo-diCino, z obraza se jej bere, da tezko nekoga prica-kuje. Prireja, kar je potrebnaga za pojedino, in di-ja§ka Ceta, Ugon nji na 6elu,|jo podpira, to je nadu-Seno pevaje stavlja se zali gostiIki na pot. To glasti ura6 zapbJjeni Milko, I G. dr. Tonkli pa gled6 na protikandidate poro La, da je ou sam v tej zadevi interpeloval g. dr. A-brama, in da mu je ta odlofino odgovoril: „Jaz ne bom kuiididoval, ne zeliin postati diiavui poslanec, in no prevzamem nikake kandidature." Ker je g, dr. Abram skozi in skozi poStenjak, ni se bati, da bi ia skriv-nem kandidoval in tudi on, dr. Tonkli, bi ne 2elel, in tudi ne bilo bi lepo, da bi on in dr. Abram, uioza iste barve, nasproti stala na voliSCu, in ne bi prevzel kandidature, ako bi bil hotel g. dr. Abram kandidovati za driavno poslanstvo. G. vikar Jug opazuje, da pri vsaki volitvi je na* vada, da namenjeni kaudidat razkrije svoj pograut, in MU da bi tudi dr. Tonkli tu pojasoil svoja nacela. G. 2upnik Kramer temu govorniku nasprotuje, rekoe, da od uepoznancga kandidata se terja program, dr. Tonkli pa da nam je znana oseba, ter njegova pre* teklost nam jo program. Dasi pa bo ni v obfie zuhto-valo, piebcre dr, Tonkli svoj program, ki m tako-lo glasi i ,,1'rograme delati je lahka reS, ali te2koJ3 iz* viwiti jill. Mi Slovenci na GoriSkem smo vseskozi in re* snifino vdani njegovemu velicanstvu presvitlcmu ce* sarju in iijegovi vzviSeni dinastiji; zatoraj zelimc Av-strijo mogocno in od vseh drugih drzav spo§tovano. Da se pa Avstrija ohraui mogoCna, moramo tudi pri-voliti vsa za to potrebna srcdstva, toraj potrebne dav-ke v denaiju in v krvi. Pri tern je le na to gledati, da se davki pravifino razdel6 na vse drzavljane, kate-ri uzivajo dobrote drzavine, in kateri zamorejo davke placevati. Gled6 notranje politike dr^ati se je treba zlate-gaizreka presvitlega cesarja: „Storltemirmednarodia; toraj ima biti na§a notranja politika mir in sprava mcd vsemi narodi naSe drzave. Tukaj mora se delati na to, da dosezemo tudi mi Slovenci narodno enako-pravuost in sicer v uradih iu solan, katera je ze za-gotovoljcna v 19. Clenu temeljnega prava. Spozn&vamo pa in priznavamo veliko vaZnost in potrebo znanja nem§kega jezika, toliko v kulturni zadevi, kolikor za posredovanje med drugimi avstrijski-mi narodi; zatoraj naj se naucenju tega jezika do-stojno mesto odloCi na srednjih in tudi meScanskih Kolah. Nadalje ima drzavni poslanec nalog braniti in zagovarjati vse pravice svojega naroda na duSevnem in materijalnem polju. K tem spada tudi katoliSka vera, katero ima on tudi brtniti in zagovarjati, ako bi jej pretila od kake strani nevarnost. Na materijalnem polju ima on delati na to, da Gaudeamus igitur, iuvenes dum sumus! Post iucundam iuventutem, Post molestam senectutem Nos habebit humus! zadoni mlademu zdravniku na uho. Sredko Farn globoko vzdahne. Kje pa je Bumet-njak", kojega je povabila Malica k veselici ? Ni ga §e videti. Mrzlica SreCka stresa, bujno si fiese z ne-mimo roko kodre s cela. Odpre vrtna vrata, vesele-ga se dela, a noce se mu niL kaj posreLiti. Petje umolkne, na mizi so jedi in pijage, mladetf sede. Gostilka pa nemirna gleda, kedaj pride sestra Marjeta, da jo re.§i te2avne slui&be. Za jutra, pri belem dnevu, dozdevalo se je Ma-lici gala, povabiti goste, in jim strefii; a sedaj jej srce glasno bije priCakujofii, kako iztece veselica; ka-kor mora tladiti jo strah. Ne dvomj, da se re6 dobro obnese za Nedo—a kako za njo? Ce pad SreCko ve-ruje, kar mu je natvezil Ugon: da je lehkomiselna; kako se node opraviSiti in ljubeja prepriCati, da je bilo vse skup nedolzna sala? Boji se, da sta svaka preve6 razdra^ena; in kaj, Le red med Bogomilom ne odtefie gladko? Kje ostaja Srefiko? Morda ne pride in zakaj ne? MoSke stopinje zaSkripyejo v pesku, zdravnik Farn stoji pred njo. sNo, mlada iual& gospa! iraate delo ?/ se stanje posestnikovo in drngih stauov zboljSa, to mora toraj take predlage staviti is podpirati, kateri , obetajo narodno blagostanje zboljsati. i K tcm sp?da skrb, da se naSira popotnim kra- j niarjem na Bovskim ohraui pravica, da sraejo, kakor j dosedaj, tudi zanaprej svojo kupcijo neomejene po ce-lcm cesarstvu opravljaii, da driava prevzame med driavne ceste tiste skladovne ceste, katereje predla-galo druStvo BSIogaa, io katero je tudi del zborpod-piral, in pa da se v vseh naSih trgih vpeljejo na driavne stroSke osmorazredne meScanske Sole, katerebi naj vec" pripomogle zboljSati naS revtri rokodelski, obrtnijski in kupcijski stan. GJede postopaoja poslanca nasproti vltdi, jeoje-gova dolinost, vsako nam in nasim zahtevam in pra-vicam prijazno ministerstvo podpirati in svojo pod-poro odreci takemu, katero bi ne priinavalo nasih pravie in ne hotrlo dovoliti nasih pravicnih in itak pohlcvnih terjatev To so moje misli o naLclih, po katerih se ima nas poslanec ravnati, in katerih strogo driati se jaz obljubim, ako bi mi narod podelil castno a teiavno meato driavnega poslanca.* Porostvo za prihodnjoat je inoja preteklost, ka-tera je bila vsa po sve&na duSevnemu in materijal-nemn blagrn naSega naroda. Obljubim nadalje ostati vselej v dotiki se svojimi volivci in jira podati vsako leto racun o svojem delovanju v driavnera zboru. Program je shod glasao odobril. Iloteli so potem zbrani narodojaki enoglasnora-zodeti, da bodo glasovali za dr. Tonklija; dr. Tonkli pa ieii, da bi posamezno glasovali, ker bi nastala lahko kaka poraota all otitanje o nerednosti in pri-stranskem postopanji. Poklicani iz zapisnika po imenu glasovali so vsi z „datt za g. dr. Tonklijakot drla^ega poslanca, in sicer sledrci niozje. in gospodje: Gg. GregorCic" Anton, vikar v St. Florijaou; Koc-janctf Andrej, dezelni poslanec; Kuitrin, vikar v TribuSi dolenji; Rustija France, posestnik in stareSi-na v Skriljuh, za-se in za zupana Antona Faneti-a; g. Faiior Kaplan v Opacjem selu; KramargFilip,. iupnik v Dornbergu; Kumar Franc, tajnik v Sempasu; Kumar Joief, iupan v Sempasu; Rijavic Anton, podiupan v Sempasu; Winkler Anton, zupan na Trnovcm; Win* kler Ivan, na Lokvah; Marusic" Anton, iupan v Stan-dreiu; Kolav&c* Janez, iupnik v Prvacini *v Farlani Ivan v Prvafiini; SuSmel Joief v Prva6ini; Smuc, vikar v Zabljah; Stanic* Valentin, posestnik vv Batah; Sinigoj JoZef, Japan v Dombergu; Sratui Stefan v Kalu; FilipiS Jozef, podiupan v Grgarja; Pavlin Joief v Ravnici; Sedevei6 Blai, ucitelj v Sempasu; Kundicb Jozef, ucitelj v Vipolzah; KocjanLiL Ivan, ucitelj v Vipoliah; Copi Jozef, ucitelj v Sinartcem; Juretic Tone y St. Florijanu; Lapanje Matej, ugitelj v Kojskem; Simfrf Jozef, posestnik v Kozani; Cibi6 Anton, dekan v Cernicah; Jag Anton, vikar v Vrtoj-bi: Fabijani, zupnik v Biljani; Pavletic, vikar v Ce-rovem; Vuga Miha, kaplan v Prvacini; BoiiC Anton, vikar v Batah; Fabijani Franjo, podiupan v Staujelu; Jug Tomaz, nadufiitelj v Solkanu; Jug Janez, ucitelj v St. Florijanu; Petelin, zupan v Komnu; Serazin, iupan v Stijaku; Komavec BIaz, aCitelj v Pevaii; llariniC, kaplan v Podgcri; ValentinLi& JoM, posestnik v Plavah; PrinLiL, zupnik v Smartnem; Figelj Andrej, posestnik v St. Ifavru; Konjedic Andrej, iupan v Desklem; JvanCiC, podzupaa y Desklem; Tram-puz, iupan v Kostanjevici; SkoCir Jozef, yikar v Lo-inu; FerletiC Andrej, iupan v Opacjem selu s0ez glavo!" Mladinka ozre se skoro malosrfoa v njegovo mirno malomarno oko. Hotela ga je kazniti—ne vidi se mu pa nikakor, da cuti kazen. „Upam, da ostanes* v naSej druSCini!* „Hvala! nimamcasa!a Obrnese, kot bi se dol-goCasiL—„Prav za prav sem priSel praSat, je-li uie ozdravela gospodifiiua Neda, vceraj bila je nenavadno bleda. — Oho, tukaj je zazelena! Tedaj lehko no6, gospodKina Malica!" Na strani, oddaljena od divjih mladinov stoji Neda pukaje peresca iz cvetke in sku§a, ako jo Se kaj ljubi dragi Lovre in kako. Le malo korakov, in Srecko stoji na njenej stani. „Je-li \jubo, Sestita gospodiCina Neda, nekoliko sprehajati se? Ona prikima, in gresta na sprehod. Malica pa strmeia, gleda za njima in ju ostro opazuje. Tam le pod visocim koSatim drevoredom se sprehajata. Kako iivahno on beseduje, kako priverjaje poklada sem ter ye roko na sree. Sedaj se je pripognil in rozo odtrgavSi vtakne jo v Crne lase Nedine—ia sedaj zgi-neta oba v gozdtfu. Kinalo bi Malica jokala, tako hudo jej je pri sreu, brzonoga hiti na svoi priljublje-m prostor v gozdlfiu. Tu preieea Cuje, da" Milko glasao pozdravi dos[ega numetDJaka* Lovreta Duboisa reko<5: ,Siuga, gospod Dubois !tt SestoSolec Milko po-nudi Lovretu stol, da sede. gest jih je poganjajocih seza njeno Hjubezen, misli si Lovre; da je sedmi, najnevarniSi tekmec z ljubico? gozdifiu, to mu jene-znfts^ (Dalje prih,) Anton, Lupan v ^epovanu; Soudat Jo|ef, zupnik v Kanienjah; JensJek, iunau v Batah; Zvokelj Joief, iupan v Stanjelu. Dr. Tonkli prosi po tem, da bi se denaSnje po-svetovanje, aklepanje in glasovanje prijavilo po wSo5iB, in da bi se denaSnji glasovalci potezovali vsled svo-jega prepri^anja tudi drugod za njegovo kandidaturo. Xonecno se zahvaljujeza izkazano mu zaupanje, in po-svetovaoje bilo je s tem koncano Pisma, ki so doSla za denaSnji shod, gorko pri-porocajo sloinost pri sedanji volitvi; vsa pa iele, da bi dr. Tonkli sijajno zmagal, in hoiejo dottfoiki glasovali in potegovati se za nj. Povejmo torej, od katerih strani so se oglasili pismeno. Iz St Martina kljucarja Josip Figar iu Karl Simcig in g. Stefan Princft, kateri se je shoda udeleiil tudi osebno. Iz Grgarja za svojo strao Anton Zimic, iupan. Iz Rodika naznanja g^Anton Race, iupan in J. Samsa, odbornik in tajnik, da tamoSnja krajna ohcina odda svoj zaupliyi glas dr. Tonkliju. Iz Gabrovice na svetuje g. Jos. Slunder, vikar dr. Tonklija kot take-ga, ki je spreten, in ki ima tudi sree na pravem me-stu. Na Srpeuici ima dr. Tonkli, kakor poro^a iupan Andrej Lagar, vecino prebivalstva za seboj. Iz Naklega prosi iupan MohorLic\ da bi predloiilt pri denaSnjem pogovoru v njegovem imenu in v imenu stareSinstva Nakelske iupanije dr. Tonklija za kan-didata. upajoc, da bodo tudi dragi volilei iste misli, da se tako vsaj ta pot odvrne nesrecno cepljenje gla-sov. Iz Rifenberga naznanja g. And. BrezovScek, iup* nik, da ima ljudstvu na Vipavskem najved zaupanja do di. Tonklija, ter se nadeja, da se ne bodo dali volilei zapeljati od kodar si bodi. G. Anton Vodopi-yec v Kanmjah odda svoj glas dr. Tonkiju. Duhovaik Joief Kumar bo glasoval tam, kjerbovecJna voliicev, G. Jaik. Logar, iupnik v sv. Kriii ima v vseh cfeirih za sposobnega diz. poslanca dr. Tonklija. G. Janez Ku-rinciC, vikar na Srpenici ieli, da bi se ne blamovali, ampak v edinosti volili dr. Tonklija, za katerega so Sipenifiani glasovali tudi pri zadnji volitvi. Bno po-roailo se lakonifino glasi; »Na§ prihodnji driavni poslanec naj bo dr. J. Tonkli. VSocl, 2U8. Andrej Le-ban." G. Ivan 3iokar, vikar v Cez-Sofii, misli, da sku-Snja proSlih zadnjih volitev ˇ driavni in deielni zbor je izbrihtala vse narodnjake na GoriSkem, in |dit da bi 8viiibus unitis" poslali svojega poslanca v Jesenr jaco na Dunaj, kjer se bode mogei, opiraje se na svoje slozne volilce, krepko in neprestraSenu potegniti za pra-vicc svojega naroda. S Krasa od 18. avg, se glasi eno pismo take-le: nPodpisani rodoljubinaKrasu v<5astvu-jejo se porofiati, da Bodo, kolikor jim okoli§6ine do-vole, z vsemi postavnimi sredstvi na to delali, da se izbere mesto prejSnjega poslanca za dr^ayni zbor na Dunaji, g. And. Winklerja, po vseo GoriSkem slav^ noznani, za duSnt in gmotni blagor naSega kmeckega Ijudstva vneti rodoljub g. dr. Jos. Tonkli, odvetnik itd. v Gorici. Matija Pirjavic, duhoven v Koprivi; Matija Sila iupnik na Bepentabru; Jernej Brenc6, duhoven v Putovljah: Urban Golmayr, deb. vTomaj'i; Josip Koman, iupnik y Seiani; Jos. Novak, iupnik Povirski:; Ivan Tinen v Storjab; Payql Zlobec, duhoven y Skopem." G.B1. Grfa, yikar v Cepovanu, jpQro^a, da je ondotno obfino Wenenje ugodno dr. Tonkliju, on ne v6 sposobniSega svejtovati od njega, iu opominja, da bodimo slozni. Iz BanjSic opozarja g.A. 2ntdarLiC, vikar, naj se izvoli poslanec, kateri se ne bo bai vla-de, ampak ona njega, in mem, da dr. Tonkli se je prikupil s postopanjem v deielnem zboru tudi onim, ki so mu nasprotovali pri prejSnjih volitvah. Na Po-fiikyah hoce g. Jos. Golja, vikar, volilcem prtporoiati Onega, kaierega razglasi „Socatf osvojeid ?astt zakan-didata. V Komnu g.. J. Doliak, dekan, ne v6, glede oa ysakovrstne fcferese svetoyati spretniSega dri. poslanca Od dr. Tonklija. Anu. Flais, iupan v Soci, hoce glasovati za uarodnega kandidata, katerega bodo na-rodnjaki, kakor sliSi, dobili y dr. Tonkliju. V Veli-kem dolu imajo g. Marzolla, vikar, Joief Trobic, iupan in obSinarji naj>ece zaupanje y dr. Tonkliju, ker menijo, da bo delal neutrudljivo za duScyni in nia-terijalni prid in blagor naroda in driave. Obcraa Av-ber bo glasovala, kakor porocuje g. Orel, iupan, za dr. Tonklija. G. P. Svetlin, iupnik in ufttejj, tudi v iupniji Avber, so za katoliSkega, zmoiaega, znacaj-nega, za duSni in felesni blagor cloveStva unetega, vrlega dr. Tonklija. V Senpasu nasvetuje g. Blai Ma-don, iupnik, dr. Toikhja in trdi, da je zadnji cas po-pustiti strankarstvo, ko gre za naso kezo. G. Jak. Vicentini, vikar v Gabrijah, upa, da bo sedaj zmaga naSa ne samo morslicna, ampak tudi dejauska in slavna, in bo glasovtl in deloval za dr. Tonklija. Kakor je videti in sliiati, rodoljubi po raznih krajih na GoriSkem zivo ^utijo hude skuSnje zadnjih volitev; danaSnje porocilo kaie, da jim je na sreu 8loin& postopanje. Ako bi ne bili volilni okraji mco-goStevilni in raztreseni, lahko bi bilo ie zdaj sklepa-ti, na katero stran se nagne zmaga. Ali na GoriSkem so volilei raztreseni od skrajnosti do skrajnosti. Kakor je goriSka pokrqina odprta raznim in nasprotnim vetrovom, ravno tak* imamo razna obCa menenja, ki pa so obca samo relativno za ta ali oni kraj na dol-go raztezajoce se uaSe deiele. Na ^oriSke Slovence delnjejo v raznih kotih tudi razlicne moci; so obfiine jn tr^i, )ti imajo sYtje stare tradicije in svoj pededo- vani opraviceai ali neopraviceni ponos. Omejenost in razlicuost v nazorih jib. cepi in razkosuje in kaie pri njih na malem to, kar zgodovina od nekdaj prifiuje o Slovanih na veliko. SebiCna nesloga je prokletstvo, katerega se Slovani niso Se znebili; in isto prokletstvo je bilo pahnilo goriSke Slovence v sramoto pri zadnjih volitvah. Sre^ni pa se cutimo, da so po zgor-njih porofiilih nagibajo na eno stran. Bog jim daj doseei edinost, ki sesama v njih vzbuja; ielimo,da bi v prihodnjih listih utegnili poroCati o pomnoienih do-kumentih, ki kaiejo na sloinost pri prihodnji volitvi. te 27. sept, je volitev razpisana. Gas je, da se rodoljubi pc zdignejo in na vso mo6 delnjejo, da bi druge pokrajine slovenske gledale zopet z zaupanjera in s ponosom na GoriSko, ki je Se pred 10. leti sio-velo kot naj del&vuiSa slovenska pokrajina. Narodni poloiaj na GoriSkem. Ko so Ipta 1868. naSi nepozabljivi odetje na slov. taborjih povzdjgnili svoj glas za slovenski narod in terjali uaSe svete pravice pod roilim nebom, zacelo se je njih seme, katefo so bili zasejaii, prav iivoraz-cvetati: narodna in politi5na druStva so se ustanav-Ijala slovesoo, tasopisi so zafieli izhajati itd. Ali ia* liboze, ce se ozrimo na ona leta, videti je, da prav malo napredujemo; kajti cvetje nasih buditeljev ze mocno v praliu hira, in bati se je, da popolncm usah-ue, ako se moije, kateri in Se narodna iskra bije, ne izdramijo, in tak6 na pomoc prihite. Mavsikdo bo lahko ugovarjal, da narodna stvar na GoriSkem Se ni tako v slabem poloiaju. Da smo ie goriSki sloyeoci popolnem zaspali, tega tudi jaz i^q? {em trditi, Ali vpraSam kaj delajo nasa narodna druStva na GoriSkem! Morda napredujejo? Kaj dela politifino druStvo „Sloga," katero je nekdaj sklicovalo po dva, tri javne zbore v letn po deieli ? Kje je druStvo nSIavec"? mordaste gay trnovski gozd zapodili. Kaj naSe Cttalnice ? Zaiibog, nektere dremljejo, vefiina pa jih je ie v gospodn zaspalo, kakor njih vstanovniki, Ako hofiemo neustraSeno dclovati, moramo Lju-Wjanske in TriaSke Slovence po.snemati, kateri se pogostoma shajajo bodi si v politienih ali v zabavnill druitvih. Qui si tain syoj narodni duh. krepijq iu dajajo tako mladini izgled do narodnega delovanja, iu vsled tega je tudi njih ueutrudno delovanje obrodila ie dosti dobrega sadu. $ tem, d* mi, goriSki slovenui, narodno drem-Ijemo, pa tolifco bolj napredujejo nam SQvragni |ta-lijani, poleg pa Se nekfere nase narodrjosti pridabljojo na syojo stran, Kaj b| ue, sajvOorici Slovence nima prilike,4a bi se narodnega duha naydu$il. Morda v fiitainici, kjer po najved euo veselicov letu napravijo, in Se to samo za aristokracijo, Toraj; kje se hofie priposti SJoveaec napojiti narodnega duha? Morda v kremi, kavarni v glediSci?! Narodni moije na GoriSkem! kateri imate kaj yeljave in zaupanja do naSega Ijudstva, in ki Vam Se bije oarpdna iskra, stopite na uoge 1 Zbudite se, po-primite serene zaspalih druitev. J^e sramujte se narodnih shodovtlkjte i^gled naSi priprosti rpladiiii, da se narodno zave, in da bo tako" po VaSem tru-du Vas na«lom,estovala, Pokaiimo naSim nasprotnikom da res delamo za oraiko in pbstoj naSega naroda, in da okoli kedaj z labkim sreem zaklicemo: Tu je slovenska zenilja, tu dom je moj. *) m^mm_mammmmmmmmm Rodoljub. Dopisi. Iz guriske okolice doe it. avg. (izv. dop.) Namestnikovo potovanje po GoriSkem). V predalih predzadnje tvoj^e St. si, draga ffSo6atf objayila, kaito so si prebivalci soSke doline prizadevali ces. namest-nika o njegovem potovanji sloyesno sprejeti. To je lepo in dosjeduo, da ljudstvo o takih prilikah, vdanost in zvestobo do bvojeg^ najviSega gospoda incesariadp-kazuje s tem, da njegovega namestnika slovesno spre-jema, in to slovesno sprejemanje naredi morda tudi na viSjem mestu dober vtis. Pisec teh vrstic je z veseljem prebiral, kako so obcinski zastopi in dragi dostcjanstveoiki v Solkanu, Kanalu, Volcah, Tolminu, Kobaridii, v Bovcu in drugod ces. namestnika slavili, a ko je koncal, ga mr-Scalca po vseh udih preSine. In veS, dasti bralec, za-kaj? Zatoker v celej so|ki dolini, kjer se rodoljubi toliko s swjo materinl^ino pdnaiajo, ni imela wisij-ka SI ay a hiti ednega zagovornika, kateTi bi jofoil v prico ces. namest. zagovarjal, kojo ces. namestnik namerava ^Ijudskih Sol, to je, z 4oma«ega ognji^ izbacoiti, galostno je, da se ni uasla iiya duSa HI bi bila ces. namestttiku razodela, da tukaj prebiva piesvitli cesarski hiSt vrlovdani, a si ovens hi rod, *) Ta opomin namjedoScl ia priproatega poreea odmo-Laba, ki domaCe razmerc pozna, in ki jih priproato ogleduje »9 adr»Tnira domsfiim duhgm. Op, ur, §e 2alostuisc je, da se piikazujejo celo Slave majke sinovi, ki se dajo za sreds.tva rabiti in za cea. na-westnika naniere. To, da je cesarski namestnik pov: sod, kjer je kako SoJo obiskal, razodel zeljo za iicui-Ski jezik, in da so inu povsod serviluo prikimoyali, ui po mislih moje malenkosti uko inajlma stvar, kakor bi si kdo mislii; kajti ravnu o takih prilikuli, iu ko bi. sam naS presv. cesar bil, je sveta dolzuost vsace-ga rodoljuba, spozuano resnico povedati in jo zugo-varjati. Morali bi reCi: Slovenci smo, in ne uioreino dopuSCati, da se ua§a mladinu za ki-atki soiski ins z nemsaino muai, materinSciuc pa zauemarja. Vedenje takih omahlivcev in strahopetnezev stavi 6e dezel-neposlancenaiaS, kateri so vedno terjali iu Se terjajo za slovensko Ijudstvo slovenskega jezika v Soli in vseh javoih uradib. Kaj koristi y de&inih in drzavnih zborib govoriti, a kaj tudi po taborjih ter-jati, da naj se mladina poduauje slovenski, da uaj se uraduje slovenski, fie pa o priliki potovanja ces. na-mestnika se ta sveta in opravicena zabteva zamolei. AH ne veste, da glas namestnikov, ko na doticnem mestu poreCe, da se naslapjft na izkuSoje svojega potovanja, bo veljalza tisufie druglh nasprotnih glasov? Kdor z jasnem ocesoni sedaujerazmereopazuje, mora pritrditi, da v narodnem oziru korakamo nazaj in ;.e naprej, in kdor ne napreduje, ta zaostaja, torcj prej ali kasnej se zgubi. In to preti nam, go-riikeiu Slovencem, ker od enega kraja nas stiskajo irredentovci, od drunega kraja pa deiajo naSinci fires naSe glave nem§ki most do Adrije, tore) smelo plaka majka Slava. Da smo sedaj v takem po-lofriji, so v prvi vrsti krivi obainsfci zastopi, to je zupani, in pa deloma. uasa dunovSaina, ki se tako ra* 4a imenuje narodna proti ljudstvu, pa se klapaevsko pbnasa proti vikiiui. Od Vas, Qbcmski zastopi, in pa od Vas, narodna duhovSaina, kateri ste samostojni in tteodvisni mo2« je, je odvisua nuia bqdoca slovengka re6; proa se strahljivostjo, proa s prilizovalnim uklanjanjem I Osr-$te se, in treba je vstrajati, dokler se §. 19. osnov-nih drzavnih zakouov do pi&ce nezvrSi, pazite da ne zapravite z uklanjanjemmaterin&ainet in da si s tako oraaWjivostjo ne nakopiCitena glavo prokletstva pozjieje zatiranih rO-ll ft V. ^ *• je Ijudstvo zbralo v obilnern Stevilu k peti ma§i in biagoslovu in qdposlalo k stvarniku uebes in zein-Ije svoje srgoe inolitve in zelje, ter napnsled v vesc-lem „Te Deum" se mu zakygjilo za tano iuogofiuega, milega iu ljubeznivega vladarja, pa tudi za obilo do-brot, ki nam jili deli po sybjeni mbdrem iu dobrotlji-vem obiadtu'.ku presvitlem Cesarju. Tudi ta goiska vasica, skalnati Zapotok, pravi mejafi in ^tiazuik Avstrijskega cesarstva, je: se svojim-obnaSanjeiii, po syoji moci dostojuo pqkazala, da ni ji prav uic mar za druge drzave in. njih poglavaije, marvec du vsa hsi ie zu Avstrijo in za njeuega pre-svitlega Cesarja. „^iveJi Franc Jozcf! 2ivela Elizabe-tal Ziveiii vsa bisa Habsbur^ka Jtt A. T. Po 1. toiki bil. je za zbrano Ijudstvo primeren 4ov, (Z Sezane, 24. avg. (Izv.dop.)(ueit. dru&tvo.) Pri uradui u6it. konferenci v Tomaju dne 30. jul. t. 1. se je rodila misel osnovati „ufiit. dru§tvo za sezansko-komenski okraj. Temu sklepu dosledm na-znanjajo podpisani, da bodo ufiitelji se^ansko-komen-skega okraja zboiovali dne 2. sept. t. 1. (fietrtek) ob 10. uri predpoludne v Sols, poslopju v Sezani. Naj nikdor ne zamudi tega dneva, kajti obeevanje in po-svetovanje s kolegi in prijatelji o§olstvu je potrebno. Prav potrebno se nam zdt osnovati dru§tvo, katerega namen bode: „vzajemno vsestransko pedagogifino in didaktiCno izobrazevanje uCiteljev v korist sole mod-goje miadine".—Nadejamo se, da bode udelefctev 2i-vahna. in v tej nadi klifiemo: Na svidanje!— Se2ansko uCit. osebje. Solsko vesclieo bodo imeli dne 28. t. m. y Sezani. Zjutraj bode sy.maga, potem izpra§eyanje vvseh 8 razredib. Popoludne pa bo ^veselica" v salonu g. Viteza pi. Scaramanga. Qtroci bodo dekiamovali m peli pesmice. Koncem bodo pa igrali igro (;z teca8): wStari vojak iu njegova rejenka/ ,Vr- & LoreriC, 26. avg. (Izv. dop.) (Bndigojeva $ra v propadu), Dne 23. t. m. bila je vendar v Do-lenjski iupaniji druga volitev v I. razredu. Vkljub, da so lahiin laboni vse kriplje napenjali, da bi 810-vence v manjiino spraviii s tem,daso pryo volitev zavrgli in potem strasansko agitovali, so bin vendar ta dan sami slovenski mo^aki i?volje-ni. Dobro ©olenjci! Ie tako naprej, nikar se ne n-kttmte labcmskega zrela, ki ho«e sloy. krv po2reti. $edaj le pqzofno na Mpanovo voUtev! |Le hrabro naprej! jfcivio! ___________ (Z ZantttOka, dne 18. avg. (Izv. dop.} Ifakqr povsod: tago |udi mali, hrtboysri Zapotolt praznuje ,n Slavi nik«l;.r poziibljivi dan, namreC 18. avgusta leta 1880, katevi dan in leto naj nam bode z zlatimi erkami zaznamovan v vecni spornin in slavo, Ze ve-5er 17. dne avgusta je naznanjal strel mogocmnmoz-narjev in pa veselo pritrkovanje premajnnih zyonov za dana§nje ease veseli pribodnji dan; in f© $\ Wk Iz Podmelec-I 20. avg. (Izv. dop.) Sprejmi, draga mi nSoca% uopis vrSitve naznanjenegA sporeda narodne veselice, kojo je napravila vrla uftga kraet.* iitaluica na naSo »SagroB 15. avg. v Breiihovl sobi. Yreme je bilo prav ugodno, ker nam je inokri Pluvius prizaiiesel za ta dan ter se umaknii lepemu sonLnemu duevu. Okolo 61/2 Ule J.e iQ zMo Ijudstvo zbirati se iz bolj oudaljenili gorskib kiajev, kakor iz sv. Lucije, Kobarida, NemSkege Rata, Toliuiim in u drugih sosednik ktajev tukaj. Kekteri pa so 2e zjutraj piiSli, posebno veliko dubovnov, ki so se tudi cerkvenega sboda udelezili ter potem pocakali narodne veselice. Ker pa je bila ffbeseda* Se le za 7. uro odlo-Cena, imeli so zunanji gostje lepo prilo^nost ogledati si prekrasno lego podmelSke mi in njene okolice. Yse se je radovalo. V istini pa posebno letos, ko je Bdu!ce" zdru^eno z nutile;" ko se t lepo zelenib polj in pisanib travnikov vzdignjejo bogato obloieua vsakovrstna sadonosnn drevesa, je tukaj prav kr&sno in lepo. NiS duda toraj, «e si tu pa torn, zasliial gor spico, pri pogledu lepih vrtov in do tal pripognonib dreves veselo vsklikniti in se Cuditi. Pa pojdimo med tem z nekteriffli gospodi v 1/4 ure oddaljene ^Klav^1* pogledat prelepi wslap," kiga ima nasa pritnorska dc2e)a na Baft, Dan je bil m to, kakor nalasfc, voda vclika in fiista, in sonce je vonjo sijalo. Y . Bes interesanteu pogled ( Obstati moraS in ves oCarau zamiSljeuo v globoko podoigasto in od samib sivo-zaarnelih, tu pa Urn globoko izdoblenih skal ob» dano grozno votlino, napolneno s temno-zeleno vodo ter sliSati, kako se BaCa doapevsa do jeza nakrat se straSnim Sumenjem, kakor zapeljana. % pu&ca v ta grozui prepad. Ali ker se pri padcu ubjva ob grozno skalovje in ker so tudi tla najbrle kamnatna, puh-ti z vso silonazaj in se viBOko kviSku vzdiguje kakor, da bi jo kak silen podzemski veter nazaj v4n pubtii in metal. In kedar na to ven puhtefio roso aonce za-sije, ne moreS se nikdar dovolj r-agledati prekrasno pisane mavrice, ki se tu dela. Eu del Bace pa teCe zgoraj ob strani in se nekaj v prepad izliva nekaj pa dalje na mliusko kolo tefce, Bes romantiCen kraji Ni cuda, da ne pozabi skoro noben tujec, ki semkaj pride, ogledati si ga, ker njemu enacega kraja nima primorska nasa dezela. Ysak v Tolmin novodoSH uradnik pride ga gledat 0 priloslnosti ali pa tudi nalaSC. Tudi ti dragi bralec, ce kdaj sem prides, ne pozabi stopiti v Klavze pogledat to cudo narave. Zagotovim te, da ne bos' se kesal. Toda 7. ura se bli2a, pojdimo k besedi. Ogledali smo si nazaj grede §e mlin, 2ago, strojarijo in barva- rijo ki so na tej vodi, te? pofiasu prisopihali nazaj gor v Melee. .... Tukaj na cesti pred Brehhovo hifio vihrala je visoko postavljena narodna zastava ter vabila zveste sinove in hfiere matere „SiaveB k narq,^ej vesehci. Pojdimo toraj noter. Tukaj je bitoie zbramh uekaj, zafietka abesedeu, komaj aakajoiih ljudi. Oder je bil prav okusnb napravljen. Pred pregrinjalom viseh ste ob straneh podobi presvitl. nalega cesarja in cesari- ce: odzgoraj, v Sredi nad peregrinjalom pa je b.i\a manjsa podoba cesa^jeviaa „Rudoifa«; drugad. po ste- nab pa so bile raznoverstne. ftarqd.ne, dr^avne dezelne itd. male zas^yice" siiu'etriano okrog M\ pastavljene. Si krltka vse je.bilp v sobi takb lepo uredjeno, da je na vsacega napravilo prijeten vtis. Ob 81/2 P» je bila soba popolnem naoqjnjeaa s po&luSalci. Vse je Sumelo, pozdravljala.se, m.iska-lo si prostora, kakor eebelice v panju, in slisalo, se ve da se ni druzega, jeatka govoriti, kakor le mill nas jezik Blaveaski. . . aA ' '* Aii gle], nakrat vse potihue, ^S"^^ Govornik g. K. o.zixal s<9 je mno^o na versko sta-IjScc. Pripproaal.je.me4 drugim ijioveuceui tako sta-novitqost na narodnem polji, kakor so jo imeli ppi kristjaiijo na yerskem. Tudi hrabioyerne Tirolce in njih yerjega junaka Hofer-ja stavil nam je v posne-uio. Sploh govoril je v UatoiiSko-narodnem dubu. Popisati pa pero mpje ne more vtisa, ki ga je napravila. 14. Ictna dekllca K. B. z deklamacijo ^Kri-slus potuik na zemlji (Zom I. 1876). Ploskanja ni bilo ne kouca ne kraja, solze giuje-nosti nisi zapazil samo v oLeh rabloautnega zenskega spola, nego tudi v ofch starib veljavnib jno2. Pat lepo znamenje, ki nam ka^e, da naSe (Ijudstvo ni fie popaaeno; ker najrajSe poslusa take real, ki imajo tudi kaj verskega v sebi. Slovenec se bojuje za svoj narod, on spostuje svoj materia jezik in hrepeni po svojih pravicah v uradu in fioli — a vendar vera mu je 6ez ne. In to mislim mu nikakur ni v neCast in sramoto, ampak v Blavo in ponos. Le na verski podlagi ho6e napredovati, dobro vedofi, da je tudi vera velik po-litiaen ^factor," brez katerega se ne more veliko stal-nega papraviti. Potem se je igrala burka „Berite Novice". Vse o»ebe so prav dobro zvrfiile svoje naloge. Posebno g. B. je prav humoristiano predstavljal trdovratnega Bta-rokopitoe2a Kmtkega tako, da je med posluSalci veliko smeha napravil. Posebno lepo je igrala tudi dekle M. H. svojo rolo se prav lepo gladko slovenfiaino, ako* pram prvokrat na odru. Dekle U. G. pa je spretim, neustraSljiva igralka, ki je 2e ve6krat pokazala bistrl svoj umi Tudi mala deaka I. M. in I P. sta Izvrstno zvrSila svojo nalogo v Igri „t»0jmd v Ameriko." — (Vertec.) Sploh vsi smo blli popolnem iznenadjeul nad tako popolnostjo v vrtenji cele veselice. VeBell in za-dovoljni smo na nazadnje zapustili to pobo ter se podah k veaerj!. Pa tudi tukaj, nifi ne pretiram, Co recem, da je bila skoro popolna druga „bosednu. Pc-tje se je tako lepo vrSilo, da si skoro lepSega misliti ne morem, Knr so pevci zapell — poprijeli so vsi, in vse je lepo ubrano pelo 1 Tudi napitnic ni manjkalo raznovrstnega zapo- Sploh vsem se je brala zadovoljnost in veselje na obrazu. 6g. duhovni, profesorji in dijaki, ki so seduj tukaj na poCitnicah, so svojo popolno zadovoljnost i»i obaudovanje izrazili nad dobmu vspebom kmet. naSe male altalnipe. Pozno v nod smo se razsli, z veselo nado, da se kmalu zopet vidimo. Bog daj 1 za aanasnje case veseii priuuuwj* ««., «» «v w ^-^ « ~- P-^ — ^ , , uvx56eni pevci 18. avgusta nastopii, z> so |e sojaet oglasila qgenj in vzdiguje »;^\-B^!2L^MSyi lepou-dim blWjoae irlla^elezna; Odmeyalqsq jgiieprene- pOdmeiSki zdrufcw s^pe^nskimi,in ^adoneia je xepou |onm po fe meM doling I^sK valU^eJe bjjbne. ^^^^^ nas povci popolnem; iznena-xj „t»«< x*» Uitio lonosta *«. sni ifl tudi tm dol v I Reel woram, ua so »9^..vUJ'**_yvy__. „.u..„io„ ii gtas' c"ez hrlbe beMHe, ter §el je tudi tje dol v jbla&no Italijo, kjer|e yeseMe wgajn^lQ, srefia. *amrla, —Zvedel| sq tqra| tH. njiwi vai drugi branitelji belorude-aegelene zastave, kako zvesti sinovi radostne Avstnje, pokorni otroci Njih Velieanstva presv^tlega cesarja Franca Jozefa vedo in znajo Castiti in slaviti pet;qe-setletuico veselega rojstnega goda Njih Veliaanstva ter tako pokazati, svojo neomahljivo udanostdo prev-zyigenega ipi prcstoia,—Tu4i tukaj v 55apotoku se dili z lepirn petjem. Zasluzili so si toraj zahvalo z 2ivahnim ploskanjem in 2ivijo Wici. Ker Da je bil program ob&ren, m v sobi veiiKa vroaiba, jim dam popolnoma prav, da niso .P«Mg nesmi ampak se za zahvalo samo u^udno in corpore Silt Tto je bila tudt druga in tretja pesem konSna. Ali, ko so 4. pesem nUboj -^teko lepjj nan-dugeno in dovrSneno odpeli, so poslusalci pn&iliU s^ fl(Nla»uj«« da, sp \m |onoyjlit Iz Bilj, 16. avg. (Izv. dop.) V svarilo omm, ki hrepeni se vedno v Ameriko, naj priobaim tukaj pismo, ki mi je dosio od uekega kmeta iz Bilj, ki je zaaetkom t. 1. odplul s parobrpdom „Koluinb* v „ob-Ijubljeno de^elo," kakor jo sedaj opebarjeni kolonisti sploh ironiano.zovejo. Po 29 dneyai vo^nji po morji, stopili smo sreano v I, nasuho; ali ker se tukaj nib-ae zanasni zmenil, odpeljali smo se na drugem pa-robrodu Se dva dni dajje, potem so nas izkrcali v Paraau. Dm dolga tedna iskaii smo tukaj obljubljonih zemlji §5, a prisli smo prepozno. Gospodje imajo sicer §e zemljisaa, a uoaejo jib dati v najem. V tem so nam poSH zadnji novci, ki smo jih od doma seboj prine-sli, in zaceli sq za oas najhujSi dnevi bede in lako-te. Da b\ neareea do vrhunca prikipela, podali smo se. n.8, prigovarjanje nekega gospoda, ki nam je do-hre kmetije obljubil, vgozd. Tukaj smo se mudili pet tednov. Da bi reSili sebe in otroke gotove smrti, re-dili smo se veCidel z zeb^ci. A vsled tega jeli so nam otroci slabeti ft eden za drugim pomirati. Ne morem vam popisati iSalosti, ki sem jo obautil, ko me jeumjvajo& otrokjkruba prosil, anibilo kjega^vzeti. Iz teg*.stragnega: poloiaja reSili so nas milo-srini brodarji. Obdarili so nas z Sivezem ter nas zo-pot odvedli tje, od koder smo pred petimi tedni od-pluli. Tu se je ysak po svoje udoraacil, kakor je ve-del in zual> da je le hrane dobil Tudi onim, ki so prisli pred nami v Ameriko, I se ne godi veliko bolje. Vlada j.e res odmerila ysakej druiini 64 njiv zem\je, niSo sredi zemljiSto, pa pai\ I volov; Ali koUko stane takoSna kraetija? Ko so nas v Ameriko naganjali, trdili so, da dobro obdelana nji-va rodi eelo 60 starjev koruze ali 30 starjev pSem-ce. Dobro: a so tudi zadovolini, ako le desetmo1 od tega pridelajo. ^Jib hi§e obstoje iz sest pokonCnih kolov. Streba je krita s trsjem ali. paludom; stene pa si morajo ma^iti aami «.blatom in piodom. Za tako kmetiia sa dolini vladi povrniti 10—12sto gol., ae-SSa ae hodo nikdar izplaaali. Neki izseljencc z Novelteste ima>uze 13 stb gol. dolga, nek drug! » Nove ceste ima>uze 19 aw «vi. wv» »w r?0Li MirneRa, ki je popred. kmetije opravfoal je zdaj dni-ntr a 2ena njegova prosja«k Tudi tisti iz Sovodij, ki je prav po gostwm vgodno pisal iz Araenke, jc nopustil kmetUo, ker Sft boji-v dolg aabresti. Vsak ?e bSi doSa/dobro vedofida dokler tajstega^ nepovr-lie, ni mori Vti, * Hi » Ijedaj povrml v svoja V Paranu su§a Se bolj Skodujokotprivas vEv-ropi. Vsak de2 napravlja se se straSnim bliskom, gro-raom in viharjem. Deznikov tukaj ne poznajo, ker bi jib zamd hudih vihaijev nikdor ne xaogel rabiti. Sadja je zelo po maleni, kakor tudi kraha; vse je draze, kot pri vas v Gorki, razun mesa in tobaka. Da zgejo ˇ Ameriki gozdef je istina, pa ne kakor so nam pravili, da bi strupeae kace in drugo golazen u-nicili, ampak zavoljo kobilic, kterih se po leti toliko zaplodi, da vso poljScino popolnoma nkoucajo. To traja tri mesece, potem pa, ko so jim krila dorastla, pre-lete kacih 20 — 30 nr daljave, pa tako na gostem, da pod ojimi solnce oteraoi. Tukaj ni nobenega dre-va, kakor tudi nobene travice brez trnja. Trto imajo le na dvoriSCih, ker na prostem bi je na mogli pred kobilicami braniti. ,. . K maSi moremo malo kedaj, posh in sluzabm-ki pa nikoli, ker jim gospodarji ne puste. K spovedi ne moremo, ker nas spovedniki ne uraejo, Tukaj u-rarje v&ak nepreviden, pogrebejo pa ga brez duhovni-ka in zvonjeoja. Jamo mrlicn morajo hisni izkopati, sagrebsti morajo ga tudi sami. Tu ne slisirao ne pri-dig, ne cvangelij, tudi verstva nam ne razkladajo. tyjimo se za naSe otroke, zdivjali bodo enako dru-gim, ako se ne povrnemo zopet v svojo ljubo do-movioo. Imel bi vain Se lanogo nazoaniti, reel, kterih bi mi nikdar ne verjeli, a za zdaj sklenem. Prosiin vas, ne razdejajte se a vasimi gosnodarji, kakor smo se mi, in ne dajte posluha zapeljivcem, ki bi vas u-tegnili naganjati v Ameriko.*) Iz KC8Un]evice It avg. (Izv. dop.) Kakor sploh po celem Krasu, ne bo tudi pri nas prav do* bre letine. KraSevci so slabe letine uie navajeni. Vsa-ko ieto mora biti kaj, ali huda zima ali suSa, all pa toca. SuSa nam je to l«to dosti Skodovala; tofie Se ni bilo. Kakor kale, bo vsega po inrvi. „Kostaojcitt pa se ne zanaSajo dosti na letino in pridelek; njim je poljedelstvo malo vskrbi, meni-jo* da jim frle i& amerkancija*. Vsak 2eli le po avetu, vsak iraa svoj .miStii*. Maslarja ali maslari-co in kamnarja ima vsaka hiSa. Nikoli niso vsi va-Scani k kratti doma; dosti jib prebiva stalno v Trsto. To pa posameznim iu celi ob&ni zelo Skodi. Si-cer je res, da je, »Le nobeden nikamor ne gre in od nikodar nicesar ne prinese", v sedanjih caaih slabo, in veliko jih zivi samo o kupciji; ko bi pa vsi oni mozje zene, fanti in dekleta, ki po svetu pobajajo, doma pridno delali, bilo bi gotovo boljSe. Vsak bi 1 toliko pridelal, da bi mogel po kraetovski iiveti; se-veda bi moral pridno dalati, ne tako povisno in na J pol, kakor zdaj. KraSevee mora biti dober delavee, j potrpezljiv in vstrajeu, moraiti zavsako zrno enkrat v njivo. ! Kostanjci imajo precej njiv in dolin, a vse ob- | delujejo z drugimi. Le manjsa kmetska dela oprav-ljajo sami. Koneem meseca sv. Ivana pridejo eele crede Gorjanov travo kosit in zet, in ostanejo crez 2 meseut v vasi; plevicice in obriva&ice pa poklicejo iz bliznjih vasi. Koliko to jih delavce? rabijo Kostanjci okoli leta, in koliko denarajim ednesejot Sami pa0letajou in se niuttjo po svetu za ubozih par krajcarjev 1 Zakaj ni tudi po drnzih kraSkib vaseh tako?! Saj imajo tndi drugi KraSevci malo „gruntaa in slabe letine, in zivijo vendar bolj mirno in boljSe nego Kostanjci! Ni cndo, da marsikdo s kmetijo vec" zgubi, nego pridobi, ker so davki tako veliki, in ga delo vec" stane, nego majhni pridelek 1 Tako nastane in raste uboStvo v pc?amezmh druiinah in celi obclni. Kar pa se Kostanjcev samihtiCe, so gotovo naj-bolj poSteni, naj blazi in naj bolj uCeni ljudje na Krasu—mogoi:e na celem sveta. Toje skoro naraveo. Ker grejo tako daleS in so zmirom po avetu, si mo-rejo prav lepih Iastnosti pridobiti. Vsega, kar lepega Enajo, se navadijo po svetu, in eden od drugega. Skoro vsi 2najo svoje ime in nlumarje" zapisati—-in ve5 ne potrebujejo, Zdaj pa imamo pri nas Solo. Visoka vlada je namrec' sprevidela, da je Sola Kostanjcem Se bolj ko drugim KraSevcem potrebna. ker so tako veliki „mer-kanti". Zato so napravili tudi pri nas Solo, dasf so se Kostanjci z vso moLjo nstavljali. Rekli so takrat, da se njih otroci od cjih boIjSe, bolj praktifino in brez nobenih nSpi2a navadijo, cesar za svoj „mi5tir" potrebujejo. To jim ni niL pomagalo. Ker so pa pri nas otroci tako nzbrihtaniB, in se doma od starSev toliko navadijo, napravili so pri nas drugaCno Solo, nego po drugih kraSkih vaaeh, in vis. vlada ji je ve-like privilegije podelila. Ce se ne raotirn, ustvarila je za nafio Solo posebno Solsko postavo; saj ci ni-kjer, po celem Krasu, tako, kakor pri nas. Sami pri-vilegiji ne morejo to biti, ker ni nic* postavnega. Tako n. pr. je pri nas samo po 3, 4 dni v tednu Sola in samo po 3, 4 ure na dan, Ponavljavna Sola ob letrtkih in Sola za odrasle ob nedeljah odpade po-poUnoma. Kostanjski otroci niso primorani hoditjl vsak dan 9 fcolo, pridejo le, kedar se jim poljubi in jimje *> gdojir fnf§» videti izvirna piama, naj ae poda t Seu-yeter pri ©ojjci, in «# prepriCa o reBnici zgorojega poroiila. drugod prcdolgocasno. Po leti jib ine sme biti vec* kot 25—navadno jib. je 15—20 na krat v Soli, ker bi bilo pretoplo. Po zimi jih sme priti 30—35, vefi ne, ker prevec" kriLijo, kedar grejo iz Sole. Vsak So-larfiek pride vsakih 14 dni enkrat v Solo. Tndi „pre-davanjatt in predineti so pri nas drogafni, ko podru gib vaSkih Solab, Samo zgodoviua, zemljepisje, ana-litika, geometrija In fizika so obligatni predmeti. Brati, pisati iu racuniti more vsak Kostanjcek znati, ko gre prvikrat v Solo; Lr ne zna, se mora to pa privatno uLiti, ker » Soli se tcga nikdor ne ucl in ne navadf. To je gotovo velik privilegij, da se v tako majhni Soli tako wlike, imenitne iu prepotrebne red ?pre-davajo!a Zato so pa Kostanjci za ta privilcgij vis. vladi najbolj hvalezai in s&uio iz hvaieinosti in vda-nosti do vis. vlade, placujejo tudi oui primeroma samo toliko solskega davka, knhkor drugi KraSevci. Ravno tako ima Midi naS g. „prei'esar" predaost pred druguoi ^navadnimi*1 ucitelji. On je namreL tudi winSpehtartt—nevem pa, koliko jih lima pod r>abo; —on sam ni pod nobenim „derehtarjam* in je, kakor slisim praviti, prvi vseh s§olm^Stiov'* naSega o-kraja—ali naSega cesarstva, nevem, kakomije nekdo pravil. To je vse prav. Euo mora biti po drugem. Ko-stanjevica je Bla kapo di karSo"—tako jo naSi mag-nati imenujejo—zato mora biti tudi Sola Kostanjski privilegovana, zato mora biti g. „prefesar" kostanjski najprvi, mora najvec" znati. Zelo ponosni so Kostanjci na svoje petje. Kostanjski fanti najiepSe „pojejo\ Njih pesmi se razlo-Cujejo od drugih kraskih narodoib, sosebno po bese-di in ariji. NaSi fanti zaniCujejo lepe slovenske na* rodne pesmi. Te so jim prenavadne, prevsakdanje, ker jib npojejou vsi drugi slovenski fanti. Zato imajo naSi fanti prednost, da sinejo cele uoCi na slovenskib kraSkih tleh grde, pohujlljive laSke „klanfaicel* tuliti. Sicer pa nimajo dolgo casa tega privilegija. Prej so sraeli le goriski in trzaSln fakini tako tuliti, in kes-neje so njim ta priviiegij odtegnili in ga podelili ko-stanjskim fantom. kot prvakom vseb KraSevcev. Spo-raiujam se, da so nekedaj naSi fanti tako lepo slo-vensko peli, da je SIo cloveku do srca; — zdaj je vsak zadovoljen, Ce mu ne pride njih tulenje do uSesa. Ni samo to. Tudi cerkvono npefjeu kostanjsko je uze od uekeda sem zelo imenituo in dalec okoli znano.... Posebnih cerkvenih pevcev nimatno, vsak se izjavi bolj ko more in zna. Tako npetje" se mora Se vsakemu prikupiti ker prihaja res iz srca, a gotovo tudi v srce bode, da more clovek tako zivinsko in tako brezbozno stvarnika Lastiti. Oao fautovsko ponocno kiuljenje po nBerzadah" se za silo lahko cloveSko imenuje, a to, kar Kostanjci v svoji cerkvi krulijo, ni cloveSkim glasom podobno. To kruljenje pa je uze zelo staro in zmirom tisto; najbrze so uze prvi Kostanjci tako „pelitt. NajstarSi kostanjski star-Lek se ne spominja, da bi bit kedaj v nasi cerkvi ka-ko drugo pesem ali kako drugo „vizo" sliSal. Zato pa zna vsak tako gladko in aa pamet „petia, ve kedaj je treba kricati, kedaj zijati. Tako „petjeK morejo samo kostaojska uSesa posbiSati. I Cerkveno petje spremljajo navadno orglje. Pri I nas imajo sicer nekaj orgljam podobnega, npojejo1* : pa prav pogostoma brez orgelj. Tako jim gre skoro [ Se boljse ko z orgljami. NaSe orglje nararec nekain | Se bolj Cuduo ,,godijott, ko Kostanjci »pojejoK. Oboje, I petje in orglaoje bozjo Last zelo povikSuje I I Tudi druge stvari so v najlepiem redu. Za ao- bre in lepe ceste in poti, za snago in red v ob6ini se moramo naSi slavnt „deputacioue comuaale di Tom-mzza" zahvaliti. Samo radi naSih gladkih cest so postavili v Kostaojevici 1. maja 1.1. c. k. poStni u-urad. To pa je ediuo dobro v celej Kostanjevici. Presvitii cesar je podaril naSi obCini meseca ju-nija 150 gl., da bo mogla sezidati si kapelico na po-daljSanem pokopaliSSu. Op. ured. Ta dopis smo nespremenjen priobcili, ker pojasnuje mcogo »prelepih reai," katere so tudi v mnogih drugih naSih obcinah na mnogo straai prav do mace in pnljubljene. V Kopru, 18. avg. (Izv. dop.) Pred odhodom Studentov imela je biti straSna revolucija, katere so lahoni 2eljno priLakovali. Med Studenti u&liScmmi, iskrenimi Avstrijanci, in Studenti gimnazijkimi, hudioii lahoni, je vecuo sovraztvo. Koncavsi uciteljski priprav-niki sreCno maturo, peli so cesarsko bimno na Ko-prskem SetaliSCi BbelvedereB. To je gimnazijalce in meSfone, njihove pokrovitelje, tako razjezilo, da so jeli ocitno zabavljati, se I njimi prepirati ter nekemu Italijann ofiitati, da je pel slovenske pesni in s tem zalil italjansko narodnost. On pa jim pravi, da on Iju-bi italjansko narodnost, a ne sovrazi nobene. §e bolj jih je razjezil, ko pravi, da „ScampicioK je dobil 6 mesecev, a Skoda, da ni dobil 15 let. Vse je urelo, fakine so podkupovali, jih oborozevali, koji so imeli dne 29. |zve5er mesariti uc. pripravnike. Sledoji so se tudi pripravljali; a ko so videli, da je celo mesto in gim, proti njim, so to naznanili vojaSkemu in zan-darmarijskemu vodstvu, Vse je bilo pripravljeno j celi dan vse ulice polne Studentov. K sreLi sta gg. vodja jz uCitelji^ea ^Revalantn" in gimnazije Babuder v pravem dasu doznala in strogo prepovedala pf> 8. uri svojim Studentom zunaj biti. Popoludne do vecera hodila sta po ulicab, pregovarjala ter zlepa ali zgrda posamezne razburjence domu spravljala, tako da so ode ob mraku vse ulice prazne Studentov, in zastonj so vnoL pribiuli, bosi, gologlavi, se zavihanimi rokavi, krvolucni rabeljui na ulice. Naslednji daa so Studeutj odSU vsak na svoj doin, in vse je bilo pri kraji. Ba-zume se, da tu ni Slo proti iiarodnosti, ker na u5ili§cu so zastopane 3 narodnosti, in proti italijanskej se je naj bolj borilo. Ubogi Studenti naslednja leta! ne bode varno na sprehodu! Siiioci je bil tu Mosteii piwlveCer cesarjevF50 letnice. Blagi gospod glavar je na svoje stroSke najel koprsko uic ureduo bando (20 moz), da so ua trgu pred njegovim stanovanjera par krat zacivkali, in za to je placal 60 fl., a hoteli so 80 fl. Glavarjevo po-slopje je bilo krasno razsvitljeno, menj uradni&ko, ob-cinsko in nekatera oficirska, starih penzijonistov in uradikov stanovanja; druga poslopje, koprskih laho-nov pa so bila boJj zaprta, kot nikdar v najhujSi zimi. Ni jednega gospoda, ne gospodicne, niti jednega rokodelca in rokodelske, koji diS6 po Italiji, ni bilo zunaj. Zalostno civkanje bande je zalostno in trudno od podnevnega dela posluSalo samo najprostejSe Ijodstvo (ribici inkmetje); med njimi je bila le obttnska zandarraerijska straza, redki uradniki se svoji mi o* troci/ neki financirji in jccni cuvaii. Niti besedice ni Crhnila nobena duSa. Clovek bi mislil, da je tu le kmetiSko mesto, kjer ravno po kaki zgubi ^alujejo. Vojaki so pred 4 dnevi odSU, Studenti so na pocitnicah; tu pa je vse mrtvo ostalo. To je trajalo od 8-9 ure. Glavar je pregle-dal, kdo je zunaj, zapri okna ter se zalostno odpe-Ijal iz mesta. Banda je potibnila in vsak je tekel v svoje zakotje. Danes je bila tako prazna cerkev, kakor Se nikoli. Vojakov ni — ufiencov ni. Toraj le glavar, uradniki, uciteljstvo, finsnca, par vojakov — v f>bLe „roba per forza." M«slite5 kaka krivica, kako sovra2tvo do visoke vlade .- goji v nesrecneni mestu.*) Iz BanjSiC, 20. avg. (Izv. dop) »Lo stivale re den to1*— kaj je to? Ko sem te dni bral 0 (5ud« nib dogodkih niiello stivale redeuto," ktere je dobro pojasuil nek v Goric' izbajajoci list, dopadel mi je prav do srca ta uovi izraz „stivale redento," ki po« meni tisto de^elo, ktera je po svoji geograhski legi podobna visoki boti „na biks." — Ta dezela, vulgo Italija, 0 kteri hudobni jeziki pravijo, da nima „v ar-2etu nikstt, hrepeni §e vedno po naSi goriSki deleli in i3cc razlogov, da bi jo sniela pozreti ali k boti priSiti — od zad — ter pravi in trdi, da to ji tiee zarad geografske lege. SmeSen razlog! Ktera bota ima od zad pri vrhu „punkelju obe&en? Vsaka bota je od zad niza nego spied. Toraj treba nekoliko obre-zati Hlo stivale redento", a ne mu prikladati; samo tako postaue lepa, pravilna bota, kakor zahteva geo-grafski znaCaj. Mi na Kanalskem bi radi videli odre-zano vsaj do Nadize. Bog in Avstrija! (Z Ljubljane, 23. avg. (Kopitarjeva stoletniea.) Slovensnost se je vrSila vkljub jako neugodnemu vre-menu celo po obSirnem programu. Udelezili so se je jako odlicni in vrli rodoljubi iz vseh slovenskih kra-jev; tudi naSi bratje Hrvatje niso zaostali; bila je sploh sijajna, za narodnost vneta druzba zbrana. Posebno slov. profesorjev Se morda nikdar ni bilo toliko zbranih, kolikor pri ti slovesnosti. Med naj odlic-niSimi osebami, ki so se je udelezili in tudi semter-tje daljnje krajev zastopali, so bili: D.r Zarnik D.r VoSnjak, prof. Suklje (iz D. nov mesta), Einspieler (iz Celovca), prof. Majciger (iz Maribora), 2upnik Bo-2idar Raj6, poslanec Nabergoj in prof. Glaser (iz Trsta), prof. PleterSnik in Zupan (iz Ljubljane), D.r Suk ia D.r Celestin (iz Zagreba), prof. PodgorSek (iz Rako-vaca), D.r KlemenciC (iz Graca) prof. Mulner (iz Bre-genza) i. t. d. Kakor ze iz teh imen vidite, so bili res vsi slovenski kraji dobro zastopani, samo z GoriSkega ni bilo nikogar razun pisatelja teh vrstic, nad cemur sem se res nekoliko cudil. Pri skupnem kosilu v Vodicah je zaklical predsednik g. D.r Zarnik po krattem je-drnatem govoru prvi nSlava11 presvitlemu cesarju; vsi navzoci so mu stoje z gromovitiini „Livijo klici" od-govorili. Potem le je g. predsednik tudi naklonil srcno pozdravico naj odliCnisim gostom. Vsakega na-Tzo«5ega rodoljuba pa je gotovo najbolj veselilo, kako da je povsod celo priprosto ljudstvo z velikim vese-Ijem in navduSenjem te odliCne goste sprejelo in se slavnosti udelezilo. Kmecki fanti na konjih, z narod-nimi zastavami v rokah, so nam priSli dalec od Be-penj naproti in so spremljali na§e vozove v vas, kakor tudi pri vrnitvi proti domu. Slavalokov je bilo 0-bilno po celi poti, in vrti ob cesti so zgubili svaj naj *) Ta dopia jasno govori aavzgor in navzdol; mi danes niLesar ne pritaknemo. Op. nr. (Dalje v prilogi,) Priloga k 86. štev, "Soče" lepSi kin5, ktereg» so poysod razwseijeni in navdu-Seni de&lani pokWili dpSlim narodnjakom v zname-nje svoje prijazriosti. Opomniti Se nioram, da je bil slavnostni govor prof. Sukljeta v vsakem obzim slo-vesnosti primeren, # ¦ ' = Telegrafskih pozdravov je priSlo v umogiQ sro-vanskih jezikih s prav odlicmh mest.*) PoHli6iii pregled. AVSTRIJA. NajviSje lastnoroCno pismo mi-nisterskemu prvodsedniku grofu Taaffeju: I,jubi grof Taaffe! Veselo mi srce utriplje, ko pregledujem Ce-stitajoce udanosti in zvestobe brezStevilne do-kaze, ki so mi doSli iz vseh krajev Moje drlave k petdesetemu Mojemu rojstnemu dnevu. Ta dan je bil Meoi, Mojej hiLi in vsem Mojim narodom rodovinski praznik, ker so je povsod presrfino praznoval in dosegel z storjeniini dobrimi deli Se vefije svefcevanje. poviSal Moje veselje in hva-Jeznost. Zato bi toliko bolj obMoval, ako bi se legalni izrazi izkJjudevali iz Moje zahvale. Na* roSam Vain tedaj; Bazglasite zvestim Jjudstvom Mojih kraljeyin in de^eJ, kamor segaVaSe pod-roeje, najgorkejSo in najsfcniSo Mojo zahvalo. V Ischlu, dne 20. avgusta 1880. FRANC J02EF s. r. Grof Taaffe je presrfino to zahvalo takoj telegrafiSno naznanil de2elnim namestnikom z u-kazom, dase ima v vseh deSelnik jezikih in v vseh obfcinah takoj nabiti in vurad-nib cnsnikili razghsiti. V Gorki je bila nabita V ncmSkem, laskcm ! in siovenskem jeziku, v Trstu pa samo v nem- j Skein in laSkem ;eziku, ~- polovica prebivalcev, zvestoudani Slove^i, je niso smeli brati v ma* terinem jeziku I Cesar se je vrnil iz Isehla na Dunaj in Sel v SchOnbruim. 29. dne odpotuje v Olomuc, dne 1. sept, pa na GaliSko. Tukaj se bo mudil v ve6 mestih, kjer zanj delajo velike naprave. Pojde tudi V Bukovino. Vse potovanje trajalo bo do 23. sept. Po Istri in Trstu se Ledalje bolje ir-redentovstvo siri. Petdesetletnico cesarjevo so brezizjenmo slavili avstrijski narodi, tudiNemci, dasi so jiui nstavoverni ali bolje zidovski listi se sofisticmmi razlogi odsvetovali. Edino objek-tivna naznanila iz Istrskega in pa iz naSega glavnega primorskega mesta donaSajo dopisi za-lostna poroSila o protiavstrijskih demonstracijah. Na to stran naj obrada nas g. namestnik svoj pozor in svoje delovanje; imel bo dela in za-slug za cesarstvo dovolj. Pa o tern se bomo se | pogovarjali. Y Graden je driavai poslanec grof Wurm-brandt v trgovinski zbornici o6ital nemSkim li-beralcem, da glasujejo zoper svoje prepriSanje, „se predno petelin trikrat zapoje". Alijemogel „samostojuemu" nemskemu gibanju oditati kaj hujsega? Yodnikom pa je spodtikal, da pre26 na visoke in mastne sluibe. Zdaj Nemci sami javno popisujejo sebi6nost, katere so Slovani posebno od kraha sem ustavoverce dolSili. Hrvatje vendar docakajo, da dobi njihov ban Vojno krajino t svoje opraviteljstvo. Bi-skup Strossmajer daroval je o cesarjevi 501etni godisnitd 500 gl. v podporo siromasnih dijakov na gimnaziji v GospiCi. Ta slovanski meeen svo-jih nazorov in svetn znaiiih poti ne premakne. Ogrska dobi tretje vseuLili§