Direktor NT&RC d.o.o. Jože CerovSek	ŠT. 52 - LETO XLVIII - CELJE, 29. 12. '94 - CENA 1 SO SIT Glovni in odgovorni urednik NT Bronko Stomejčič
To niso
čudeži
Kaj vse lahko pozdravi odličen bioenergetik?
Dar Veseljka Tomiéa ceni tudi papež. Stran l
Legende
Mutec Osojskialikajje res in kajne.
Po sledi Aškerčeve balade na strani 20.
Za kratek čas
Novoletna nagradna križanka. Stran 30.
Anketa
Utrujeni od županovanja. Stran 6.
Reportaža
Jaz pa za eno žensko vem. Stran 13.
Svetniki na prvih preizkušnjah
V novih občinah ni šlo brez zapletov.
Stran 2.
Proč, slovenska
zaplankanost
Intervju z dr. Borutom Jerebom, ki pravi, da Slovenija
rabi več v tujini izšolanih ljudi. Stran 5.
Rolls Royce evropskega rokometa
Pivovarji, zmagovalci največjega evropskega rokometnega turnirja. Stran 16.
Foto: Edi Masnec
Tisocinka za humor
Stranka šaljivcev v fotovicih na strani21.
Na konicah
prstov do neba
Alpinist Ivč Kotnik v reportaži na strani S.
2
Svetniki na prvih
preizkušnjah
Težave pri konstituiranju občinskih svetov na Celjskem	_
V dneh pred božičem so se
v vseh 23 občinah na Celj-
skem prvič sestali novoizvo-
ljeni občinski sveti z župani
na čelu. Večina svetov se je
konstituirala in sprejela po-
slovnike, največkrat pa se je
zataknilo pri volitvah. Ob
tem so bila tudi navodila iz
republike nejasna, zato so
mnogi iz previdnosti volitve
raje preložili. Ponekod pa so
tudi tokrat prevladali stran-
karski interesi in zato bodo
morali v Celju, Velenju ter
v Radečah seje ponoviti.
Brez zapletov ni šlo
Prva konstitutivna seja
33-članskega celjskega
mestnega sveta se je končala
s protestnim odhodom svet-
nikov SDSS, ki so se jim pri-
družili še svetniki SLS, Ze-
lenih in neodvisne liste. Za
takšen korak so se odločili,
ker njihov kandidat za pred-
sednika sveta Miro Terbovc
ni dobil potrebne dvotretjin-
ske večine. Stranka je na-
mreč pričakovala, da bo to
mesto dobil njihov kandidat
glede na rezultate lokalnih
volitev v Celju. LDS pa je
skupaj s SKD in Z LSD pred-
lagala svojega kandidata
Lojzeta Oseta (SKD). Pri
glasovanju je Terbovc dobil
enajst, Oset pa 21 glasov, kar
tudi ni zadoščalo za pred-
sedniško mesto. Sejo so po
obstrukciji svetnikov SDSS
prekinili in jo bodo nadalje-
vali te dni, pred prekinitvijo
pa so sprejeli začasni poslov-
nik ter imenovali komisijo za
mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja.
Tudi v Velenju prva seja
mestnega sveta ni uspela za-
radi strankarskih nasprotij.
Svetniki, v svetu občine Ve-
lenje jih je enaintrideset, so
se razšli po neuspeli obrav-
navi začasnega poslovnika,
čeprav se je zataknilo že pri
prejšnji, drugi točki, ko so
določali člana sveta, ki naj bi
do izvolitve predsednika vo-
dil sejo. Po dolgotrajni raz-
pravi so za predsedujočega
imenovali Ivana Povha (De-
SUS). Ko so se lotili dela,
poslovnika vendarle niso
sprejeli, saj ni bilo zagotov-
ljene dvotretjinske večine.
Ker svetniki svojih stališč
niso mogli uskladiti, so sejo
prekinili in morali se bodo
ponovno sestati.
Z velikimi težavami pa so
se že kar na začetku svojega
mandata srečali svetniki no-
ve občine Radeče. Na prvi
seji sveta se je zataknilo že
pri sprejemanju začasnega
poslovnika, tako da niso iz-
volili ne predsednika ne
podpredsednika. Osem svet-
nikov Zveze za napredek Ra-
deč in radeškega območja je
na seji predlagalo, naj tudi
občinski svet vodi župan Ja-
nez Zahrastnik, vendar pa se
s tem, češ da poslovnik tega
ne dovoljuje, niso strinjali
v socialdemokratski stranki.
Sejo so zato prekinili in jo
bodo nadaljevali takoj po
novem letu, še pred koncem
seje pa je brez pojasnila od-
stopil svetnik Andrej Kovač
iz	socialdemokratske
stranke.
Ponekod bolj
previdni
V	Vojniku so bili na prvi
seji sveta bolj previdni in so
najprej spremenili poslovnik
tako, da bo seje do izvolitve
predsednika vodil župan Be-
no Podergajs. Konstitutivno
sejo so tako uspešno pripe-
ljali do konca, predsednika
sveta pa naj bi izvolili na
prihodnji seji.
Podobno so ravnali tudi na
Šmarskem. Prva seja šmar-
skega občinskega sveta je
minila brez posebnih zaple-
tov. Izvolili so komisijo za
volitve, imenovanja in man-
datna vprašanja ter sprejeli
začasni poslovnik. Na pri-
hodnji seji, takoj po novem
letu, nameravajo izvoliti še
predsednika, podpredsedni-
ka ter sekretarja sveta. Pred
tem se bo župan Čakš posve-
toval glede kandidatov za
funkcije s političnimi stran-
kami ter jim ponudil svoj
predlog.
V	Kozjem so na prvi seji
izvolili začasno komisijo za
volitve, imenovanja in man-
datna vprašanja, začasnega
poslovnika pa še niso spreje-
li. Ugotavljajo da so glede
pristojnosti različne razlage,
zato se bodo o predsedniku,
podpredsedniku, sekretarju
ter statutarni komisiji odlo-
čali med 10. in 15. janu-
arjem.
V	sosednjem Podčetrtku so
na prvi seji izvolili komisijo
za mandatna vprašanja, vo-
litve in imenovanja, sprejeli
začasni poslovnik ter se od-
ločili da bo začasni sedež no-
ve občine v prostorih KS.
O vsem drugem se bodo sku-
šali dogovoriti na prihodnji
seji, predvidoma v začetku
januarja.
Na prvi seji občinskega
sveta Rogatec je bilo podob-
no kot v soseščini. Uspeli so
izvoliti komisijo za mandat-
na vprašanja, volitve in ime-
novanja ter sprejeli poslov-
nik, četudi so se pri tem po-
javile posamezne pravne ne-
jasnosti. Zaradi tega bodo
z ostalim počakali.
Tudi v občini Rogaška
Slatina so na ustanovni seji
občinskega sveta izvolili ko-
misijo za mandatna vpraša-
nja, volitve in imenovanja
ter sprejeli začasni poslov-
nik. O predsedniku, pod-
predsedniku in sekretarju se
bodo predvidoma odločali
na prihodnji seji, v začetku
januarja.
V	občini Nazarje so člani
občinskega sveta na prvi seji
sprejeli začasni poslovnik in
imenovali komisijo za pri-
pravo statuta občine in po-
slovnika sveta. Predsednika
in podpredsednika občin-
skega sveta pa niso izvolili,
saj so se dogovorili, da naj
občinsko upravo vodi župan
Ivan Purnat. Tako bo obve-
ljalo do sprejetja statuta.
Večina svetov ima
svoje predsednike
V	Štorah so na prvi seji
občinskega sveta za pred-
sednika izvolili Albina Va-
lanta (SDSS), za podpred-
sednika pa Alojza Mramorja
(SKD).
V	Šoštanju so za predsed-
nika sveta izvolili Franca
Pečovnika (SDSS), za pod-'
predsednika Antona Skorn-
ška (SKD), za sekretarja pa
Petra Rezmana (Zeleni).
V	Šmartnem ob Paki, kjer
je v občinskem svetu deset
svetnikov iz dveh strank (pet
iz SKD in pet iz LDS), so za
predsednika občinskega sve-
ta izvolili Bojana Kladnika
iz LDS, za podpredsednika
Rudolfa Ježovnika iz SKD,
za sekretarko občinskega
sveta pa so imenovali Alenko
Podgoršek.
Novoizvoljeni svetniki
žalske občine so za predsed-
nika izvolili Franca Žolnirja
(SKD), za podpredsednika
pa Andreja Sporina (LDS).
Razen tega so z vmesnim us-
klajevanjem sprejeli začasni
poslovnik in imenovali ko-
misiji za mandatna vpraša-
nja, volitve in imenovanja
ter komisijo za pripravo sta-
tuta občine ter poslovnik ob-
činskega sveta.
Na prvi seji sveta šentjur-
ske občine so zaradi proce-
duralnih zapletov uspeli iz-
voliti le predsednico občin-
skega sveta, Tatjano Oset
(SLS). Z medstrankarskimi
nasprotji se je začelo že
v uvodu seje, ko bi morali
sprejeti začasni poslovnik.
Prvič se je sestal tudi 10-
članski svet v Vitanju, ki je
pod vodstvom najstarejšega
člana Alojza Kokočovnika
izvolili komisijo za mandat-
na vprašanja, volitve in ime-
novanja. Nato so izvolili še
vodstvo sveta, ki mu bo sku-
paj z Viktorjem Kotnikom
predsedoval Zdenko Plankl.
Oba sta skupaj s Francem
Zbičajnikom tudi v komisiji
za pripravo statuta občine
Vitanje.
Prvič so se sestali župan in
vseh šestnajst članov novoiz-
voljenega zreškega občin-
skega sveta. Prvo sejo je do
izvolitve predsednika sveta
vodil najstarejši član, Maks
Brečko. S tajnim glasova-
njem so člani v začetku izvo-
lili komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imeno-
vanja, ki je nato potrdila
mandate vsem šestnajstim
članom sveta in županu ob-
čine, za tem pa so v javnih
volitvah s potrebno večino
za predsednika sveta izbrali
Gorazda Korošca, za pod-
predsednika pa Marjana
Hrena. Imenovana je bila tu-
di komisija za pripravo sta-
tuta.
Mozirski občinski svet, ki
ga sestavlja devetnajst čla-
nov, je za predsednika izvolil
Antona Jezernika (SKD), za
podpredsednika Jožeta Mut-
ca (SDSS), naloge sekretar-
ke pa bo začasno opravljala
Mi j a Pavlin, tajnica občin-
ske volilne komisije. Imeno-
vali so tudi 5-člansko komi-
sijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja ter ko-
misijo za pripravo statuta in
poslovnika občinskega
sveta.
V	Lučah so na prvem zase-
danju občinskega sveta spre-
jeli začasni poslovnik, dolo-
čili začasni sedež občine in
imenovali komisijo za pri-
pravo statuta in poslovnika
občinskega sveta ter komisi-
jo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. Za
predsednika občinskega sve-
ta so izvolili Alojza Selišnika
(neodvisni), za podpredsed-
nika pa Cirila Rosca (SKD).
Ker za imenovanje sekretar-
ja občinskega sveta še ni bilo
predloga, bodo to nalogo
opravili kasneje.
Občinski svet Ljubnega, ki
ga sestavlja deset članov, je
za predsednika izvolil Stan-
ka Zagožna (SLS), podpred-
sednik pa je postal Franc Tr-
bovšek (LDS). Sekretarja
občinskega sveta za zdaj še
niso imenovali.
V	Gornjem Gradu je ob-
činski svet na svoji prvi seji
sprejel začasni poslovnik in
imenoval komisijo za pripra-
vo statuta ter komisijo za vo-
litve in imenovanja. Za
predsednika občinskega sve-
ta so izvolili Jakoba Filača
(SDSS), za podpredsednika
Nika Purnata (neodvisni),
naloge sekretarke pa bo za-
časno opravljala tajnica vo-
lilne komisije Duška Hrovat.
Prva seja občinskega sveta
Laško je minila brez večjih
zapletov. Seje se je udeležilo
vseh 23 svetnikov, ki so s po-
trebno večino glasov za
predsednika sveta izvolili
Matevža Kolarja iz demo-
kratične stranke upokojen-
cev, za podpredsednika pa
krščanskega demokrata Ja-
neza Krajnca. Za vršilko
dolžnosti sekretarja sveta so
imenovali Eleonoro Grosar,
ki bo to funkcijo opravljala
tri mesece.
Že na prvi seji
pritožba
Če so se občinski sveti
v občinah na Celjskem uk-
varjali s konstitutivnimi te-
žavami, pa je moral 23-član-
ski konjiški svet že na prvi
seji, ki jo je vodil najstarejši
član Stanislav Golčer,
obravnavati pritožbo Liste
za Konjice in Liste za Loče,
ki se ne strinjata, da nista
dobili sedeža v svetu. V pri-
tožbi sta poudarili, da bi mo-
rali biti sešteti volilni rezul-
tati, ki sta jih posamezni listi
dosegli v Konjicah in v Lo-
čah, češ, da se obe imenujeta
Lista za. Člani sveta so pri-
tožbo zavrnili kot neuteme-
ljeno, saj sta obe listi nasto-
pali v omenjenih volilnih
enotah popolnoma samo-
stojno.
Sledila je izvolitev komisi-
je za imenovanja, kjer je bil
za njenega predsednika iz-
voljen Stane Pavrič. Za
predsednika sveta je bil iz-
voljen Stanislav Frim
(SKD), sicer poslanec v re-
publiškem zboru, zaradi če-
sar so nekateri člani sveta
izrazili bojazen o uspešnosti
dela na dveh tako pomemb-
nih področjih. Podpredsed-
nik je postal Jože Kuzman
(LDS), na mesto podžupana
pa je bil izvoljen Velimir
Cugmas (iz ZLSD).
Nezadovoljni
v SKD
LJUBLJANA, 27. de-
cembra (Delo) - Slovenski
krščanski demokrati so
prejeli pismo, ki ga je na
Lojzeta Peterleta naslovil
predsednik vlade in LDS
dr. janež Drnovšek. V njem
pojasnjuje, zakaj ne more
sprejeti kandidature dr.
Petra Venclja za zunanjega
ministra. Vztraja pri ime-
novanju nestrankarskega
kandidata za ta položaj in
predlaga koalicijske pogo-
vore do konca tedna.
V SKD menijo, da gre za
kršitev koalicijske pogodbe
in si zato želijo srečanja na
vrhu.
Le še nekaj dni za
lastninjenje
LJUBLJANA, 27. de-
cembra (Delo) - Podjetja,
ki lastninskih programov
ne bodo oddala do 31. de-
cembra, bodo zamudila
priložnost, ki jim jo je omo-
gočal zakon o privatizaciji
- samostojno odločanje
o izbiri privatizacijske
kombinacije. Prešla bodo
v začasno lastništvo sklada
za razvoj ali pa bo o njihovi
usodi odločala agencija za
privatizacijo.
Pomilostili 38
zapornikov
LJUBLJANA, 27. de-
cembra (Večer) - Predsed-
nik Milan Kučan je na
predlog ministrstva za pra-
vosodje ob dnevu samo-
stojnosti s posebnim odlo-
kom pomilostil 38 obsojen-
cev, dvema pa je kazenski
pregon odpustil. S tem se je
je 34 zapornikom kazen
znižala za dobo dveh mese-
cev do dveh let, ostalim pa
je bil preostanek zaporne
kazni odpuščen.
Župani
nezadovoljni
LJUBLJANA, 21. de-
cembra (Večer) — Minister
za lokalno samoupravo
Boštjan Kovačič je organi-
ziral prvi posvet z novimi
župani. Ti so bili zelo kri-
tični do bodočega delova-
nja lokalne samouprave.
Večina je menila, da je pri-
pravljeno pisno gradivo, ki
naj bi bilo v pomoč novim
občinam, v nasprotju
s sprejetim zakonom o lo-
kalni samoupravi, zlasti
glede odnosa med županom
in občinskim svetom. Vla-
da naj bi zato v treh mese-
cih predlagala spremembo
zakona, župani pa naj
v tem času predsedujejo
svetom in sklicujejo njiho-
ve seje.
—NOVI TEDNIK-
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvirn, Ja-
nja Intihar, Brane Jeranko,
Ksenija Lekič, Edi Masnec, Ur-
ška Selišnik, Ivana Stamejčič,
2eljko Zule. Tehnično ureja-
nje: Franjo Bogadi, Robert
Kojterer, Igor Sarlah. Obliko-
vanje: Minja Bajagič. Tajnica
uredništva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova
19, Celje. Telefon: (063) 442-
500, fax 441-032.
Št. 52 - 29. december 1994
3
Odlikovanja slovenske vojske
Slovesnost ob dnevu samostojnosti v Celju
Ob dnevu samostojnosti je
štab Zahodnoštajerske pokra-
jine Slovenske vojske v Celju
pripravil slovesnost, na kateri
so podelili državna odlikova-
nja in razglasili napredovanja.
Srebrno medaljo generala
Maistra sta prejela Marko Kac
in Miroslav Nareks. Drago
Ožek, Anton Brodnik, Miran
Ahtig in Janko Škrabelj so do-
bili srebrno medaljo slovenske
vojske. Bronasto medaljo slo-
venske vojske pa so prejeli:
Miran Škrubej, Jože Topolšek,
Franc Ulaga, Ivan Zore, Bran-
ko Sivec, Borut Rijavec, Irma
Prosen, Benjamin Macuh, Ed-
vard Kolmanič, Franc Kodrič,
Jožko Hercog in Roman Grab-
ner. Srebrno medaljo sloven-
ske vojske z meči je prejel
Branko Kaker, bronasto me-
daljo z meči pa Božidar
Sevšek.
Slavnostni govor je imel
major Janko Požežnik, pomoč-
nik poveljnika pokrajinskega
štaba slovenske vojske v Celju,
ki je poudaril, da bi morali biti
tudi danes enotni, tako kot
smo bili pred štirimi leti. Za-
vrnil je očitke, da je bilo v naši
vojni premalo žrtev in da smo
si neodvisnost priborili prepo-
ceni. V tistih usodnih dneh so
mnogi postavili na kocko vse,
kar je vrednega, ne da bi vede-
li, kako se bo vse skupaj iz-
teklo.
TC
Foto: SHERPA
Miroslav Nareks je prejel srebrno medaljo generala Maistra, ki mu jo je podelil major Anton
Kolar.
Šola s popokanimi šivi_
Šolarjem na Ljubnem se obetajo nove učilnice in knjižnica,
učiteljem zbornica in kabineti
Na Ljubnem se pripravljajo
na dograditev osnovne šole, ki
so jo pred leti že obnovili in
razširili, tako da je na pogled
dobro urejena, vendar pa se
v njej srečujejo z veliko pro-
storsko stisko. Prav zato so se
prijavili na razpis ministrstva
za šolstvo, ki naj bi iz šolskega
tolarja pokrilo polovico stro-
škov pri dograditvi. Za drugo
polovico bodo poskrbeli sami,
na pomoč jim je že priskočila
tudi krajevna skupnost
z Ljubnega.
Prejšnji teden sta ravnatelj
osnovne šole Rajko Pintar in
predsednik krajevne skupno-
sti Pavel Orešnik podpisala
pogodbo o sofinanciranju idej-
nih projektov, pripravljenih za
razširitev šole. Krajevna skup-
nost, kjer se prostorske stiske
v šoli dobro zavedajo, saj ima-
jo učenci pouk tudi v njihovih
prostorih v zasilni učilnici, bo
k izgradnji novega dela pri-
spevala tristo tisoč tolarjev. Po
investicijskem načrtu razširi-
tve, s katerim naj bi pridobili
dodatnih 800 kvadratnih me-
trov površin, ocenjuje Rajko
Pintar, bi potrebovali okoli 86
milijonov tolarjev. Tisti del
denarja, ki ga morajo zagoto-
viti sami, bodo skušali prido-
biti s krediti, proračunom in
samoprispevkom ter z ostalimi
viri, denimo donaci j ami ali iz-
kupički od raznih prireditev.
Za zdaj sredstev še nimajo,
sploh pa morajo počakati, da
bo sistem financiranja nove
občine postal jasen.
Predvideno razširitev je že
potrdila mozirska skupščina,
v kratkem pa jo bo morala
obravnavati tudi novo usta-
novljena občina. Rajko Pintar
je povedal, da so že pričeli pri-
pravljati ustrezno dokumenta-
cijo, saj bodo na razpisu mini-
strstva uspeli le, če bodo imeli
dobro izdelan idejni projekt in
vso potrebno gradbeno doku-
mentacijo. Glede na realne
možnosti, meni ravnatelj, se
bo gradnja lahko pričela šele
v letu 1996 med poletnimi po-
čitnicami.
Z nadzidavo novejšega dela
šole bi lahko pridobili šest
učilnic in dva kabineta, z ure-
ditvijo podstrešja na starejšem
delu šole pa še dve učilnici,
knjižnico in večnamenski pro-
stor. Stara knjižnica s 13 tisoč
knjigami je hkrati tudi učilni-
ca za slovenščino, odprta je
lahko samo popoldne. Tudi
učitelji naj bi dobili zbornico
in kabinete, saj imajo sedaj le
en sam kabinet za biologijo in
kemijo, pa še v tem opravlja
svoje delo tri dni v tednu logo-
pedska služba za predšolske
otroke. Ni dvoma, da je šola za
otroke z Ljubnega res pretes-
na. Dovolj ilustrativen je že
podatek, da slaba tretjina
učencev obiskuje dvoizmenski
pouk; kar 182 učencev izmed
192 pa je vozačev. V majhni
šoli je dobil svoj prostor tudi
vrtec, a 43 malčkom je odmer-
jenih samo 75 kvadratnih me-
trov ...
KL
Pomoč so razdelili
Slovenska vlada je namenila
šentjurski občini za odpravlja-
nje škode po avgustovskem
neuiju kot akontacijo 26 mili-
jonov tolarjev, dejanska škoda
pa znaša 265 milijonov. Odlo-
čitev je bila sprejeta v prvi po-
lovici decembra, pretekli te-
den pa so v Šentjurju sredstva
že razporedili.
Po predlogu sekretariata za
varstvo okolja in urejanje pro-
stora so za sanacijo potoka
Kozarica namenili dobrih
7 milijonov tolarjev, za sanaci-
jo vodovoda Kozarica nekaj
nad 2 milijona, za lokalne ce-
ste 5 milijonov, za nekategori-
zirane ceste dobre 4, za čišče-
nje melioracijskih jarkov 1 mi-
lijon, ostalo pa za projekte ter
geološka mnenja.
Za odpravljanje škode v po-
sameznih KS so odobrili 1,5
milijona za sanacijo Gračner-
jeve hiše v KS Šentjur-Center,
do pol milijona tolarjev pa za
škodo pri Zidarjevih in Pirjev-
čevih v KS Šentjur-Okolica
ter za plazove v KS Dobje (Za-
vrše), KS Planina (Loke) ter
v KS Slivnica (za plazove na
nekategoriziranih cestah). Pri-
bližno 700 tisoč tolarjev bo do-
bila KS Loka pri Žusmu za
sanacijo plazu na cesti med
Žamerkom in Virštanjem.
BJ
Konjiški izvršni
svet brez dolgov
Prejšnji teden se je zadnjič
sestal Izvršni svet Skupščine
občine Slovenske Konjice.
Člani so najprej potrdili
sklep o dodelitvi službenih t
stanovanj, sprejet na prejšnji
seji. Pri tem so poudarili, da so
imeli prednost pri dodelitvi
stanovanj tisti prosilci, ki niso
lastniki stanovanj. Seznanili
so se tudi z odločbo republiške
inšpekcije, v kateri le-ta zah-
teva, da se zemljišča, na kate-
rem je konjiški klub TEXAS
na Goliču, najkasneje do 1.
maja sanira in da se vzpostavi
prvotno stanje. To je namreč
kmetijsko zemljišče in spre-
memba namembnosti ni mo-
goča.
Prisotni so na zadnjem zase-
danju ugotovili, da se v prete-
klem obdobju niso zadolževa-
li. Tako novo občinsko vodstvo
ne podeduje nobenih neporav-
nanih obveznosti. Izjema je le
nova občina Zreče, kjer so na-
jeli ugoden kredit za ureditev
vodovoda.
Po končani seji so se člani IS
popeljali po občinskih mejah
in pregledali, kaj vse je bilo
narejenega v času njihovega
mandata. Prepričali so se, da
je bila politika, ki se je zavze-
mala za policentričen razvoj
občine, pravilna. Vlaganja
v infrastrukturo na podeželju
so bila nujna, saj se je s tem
preprečil odliv prebivalcev
s podeželja v mesto. Pot so
sklenili na Rogli, kjer so se
članom Izvršnega sveta pri-
družili vsi trije novo izvoljeni
župani. Srečanje je potekalo
v znamenju obljube, da nove
občinske meje ljudi ne bodo
razdvajale in da bo tudi v pri-
hodnje potrebno medsebojno
sodelovanje.	J.H.
Slovenija v WT0
Slovenski minister za
gospodarske odnose in raz-
voj, Davorin Kračun je
v Ženevi podpisal spora-
zum o vzpostavitvi Svetov-
ne trgovinske organizacije
(WTO). S tem je Slovenija
postala ustanovna članica
WTO, po ratifikaciji spora-
zuma v parlamentu pa bo
tudi formalno njena polno-
pravna članica. Slovenija
je tako prva in edina med
24 državami, ki je po kon-
ferenci v Marakešu postala
članica Gatta in potem še
ustanovna članica WTO.
Z vstopom v to organizaci-
jo so se tako končala dvo-
letna prizadevanja Slove-
nije, sam vstop v WTO pa je
pomemben tudi zaradi dej-
stva, da Slovenija kar 60
odstotkov svoje letne pro-
izvodnje proda na tuje. Ta
organizacija bo namreč
obravnavala vsa vprašanja
mednarodne trgovine, ure-
jala bo vprašanja svetovne-
ga gospodarskega razvoja
ter reševala mednarodne
trgovinske spore.
Silvio Berlusconi
odstopil
Novica tedna je tokrat
prišla iz Italije. Italijanski
premier Berlusconi je, še
pred parlamentarnim gla-
sovanjem o zaupnici njego-
vi vladi (njegovi nasprotni-
ki so vložili kar tri nezaup-
nice), sam odšel k predsed-
niku republike Scalfaru in
mu sporočil, da odstopa
kot predsednik vlade. Eno
od nezaupnic je podpisal
vodja Severne lige Bossi,
nekdanji Berlusconijev za-
veznik. Berlusconi je Bos-
sija označil za izdajalca,
sleparja in goljufa, ki je po-
kazal hrbet koalicijskim
partnerjem in se spajdašil
z nasprotniki (nekdanjimi
krščanskimi demokrati in
komunisti). Drugi Berlus-
conijev zaveznik, vodja
Narodnega zavezništva Fi-
ni, se je zaradi Bossijevega
izdajstva z njim odločil
prekiniti vse politične sti-
ke. Berlusconi je tudi zah-
teval volitve, s čimer pa se
predsednik države Scalfa-
ro povsem ne strinja. Poli-
tični opazovalci menijo, da
bo Scalfaro za mandatarja
54. povojne italijanske vla-
de imenoval nekdanjega
predsednika Cossigo ali pa
sedanjega predsednika
parlamenta Scognamaglia.
Ruska ofenziva na
Grozni
Ruska letala so večkrat
napadla glavno mesto
majhne kavkaške republi-
ke Čečenije, Grozni. Na-
tančnih podatkov o žrtvah
ni, saj so ruski napadi pre-
pogosti, središče mesta pa
je povsem porušeno. Po vi-
rih iz Moskve naj bi ruski
vojaki že sklenili obroč
okrog čečenskega glavnega
mesta, kar pa tamkajšnji
viri vztrajno zanikajo. Po
cesti, ki vodi iz Groznega
proti vzhodu, vsak dan za-
pušča Čečenijo na stotine
ljudi, ki si skušajo zatočiš-
če poiskati v Dagestanu.
Ruski viri trdijo, da so
v bojih za mesto Argun (ki
je edina pot iz Groznega)
ubili več kot tisoč pripad-
nikov čečenskega predsed-
nika Dudajeva, sami pa naj
bi doslej v bojih v Ćečeniji
izgubili le 44 vojakov. Po
zadnjih podatkih iz Rusije
proti Cečeniji prihajajo no-
ve okrepitve. General Du-
dajev je ob tem poudaril,
da se bo z ruskim predsed-
nikom pogajal šele takrat,
ko se bodo ruske enote po-
vsem umaknile iz države.
V primeru, da pa bo Rusiji
uspelo zasesti Čečenijo, se
bodo čečenske oborožene
sile borile podtalno.«
Premirje v BiH
Nekdanji ameriški pred-
sednik Carter je končal
uspešno mirovno turnejo
po območju nekdanje Ju-
goslavije. Uspešno pred-
vsem za bosanske Srbe, saj
se je Carter z izjavo o nera-
zumevanju srbske vloge
v vojni v BiH (uradni Was-
hington je ob tem izrazil
nesoglasje in poudaril, da
so v tej vojni agresiji bo-
sanski Srbi) postavil na
srbsko stran. Kljub temu
pa je Carterjevo posredo-
vanje rodilo sadove. Sprti
strani sta namreč podpisali
sporazum o enotedenskem
premirju, v okviru katere-
ga naj bi se dogovorili še za
podpis štirimesečnega pre-
mirja. Do 1. januarja bodo
premirje nadzorovale mo-
dre čelade, humanitarni
konvoji bodo imeli prosto
pot, spoštovati pa bo tudi
treba človekove pravice.
Bosanski premier Silajdžič
je ob podpisu premirja iz-
javil, da njegova vlada zdaj
od Srbov pričakuje datum,
do katerega bodo sprejeli
načrt skupine za stike. Ob
tem je opozoril, da podpis
sporazuma o premirju za
Srbe pomeni le taktično
pridobivanje časa. Ali bo
premirje tokrat res veljalo,
bo videti čez nekaj dni. Kot
vemo, je v BiH tudi lani
orožje utihnilo le za praz-
nike.
Skrajneži ugrabili
letalo
Štirje oboroženi moški,
preoblečeni v letališke de-
lavce, so na alžirskem leta-
lišču ugrabili francosko
potniško letalo Airbus 300
z 283 potniki in člani po-
sadke. Med potniki je bilo
največ alžirskih državlja-
nov in nekaj francoskih,
med njimi tudi dva diplo-
mata. Zato so francoske
oblasti navezale stike z al-
žirskimi in jim ponudile
podporo v obliki enot za
hitro posredovanje. Ugra-
bitelji, člani Oborožene
islamske skupine, imeno-
vane GIA (ena najbolj na-
silnih in najbolj skrajnih
alžirskih fundamentali-
stičnih skupin), so od alžir-
skih oblasti zahtevali izpu-
stitev dveh vodij islamske
fronte rešitve. Pred tem so
ubili dva talca, več kot 60
pa so jih izpustili. Ker al-
žirske oblasti niso hotele
izpolniti njihove zahteve,
so zahtevali le možnost, da
zapustijo državo. Franco-
ski zunanji minister Juppe
je ob tem izjavil, da so pri-
pravljeni letalu dovoliti
vstop v njihovo državo, če
bo to rešilo talce. Letalo je
tako pristalo na letališču
v Marseillu, kjer so ga na-
padle francoske elitne eno-
te. Doslej je bilo v Alžiriji
v spopadih med vojsko in
skrajneži ubitih skoraj 20
tisoč ljudi. Znani so tudi
napadi skrajnežev na tujce
— v zadnjem času so jih ubili
70 — predvsem na francoske
državljane. Skrajneži, ki
namreč želijo Alžirijo pre-
oblikovati v islamsko repu-
bliko, Francijo obtožujejo,
da podpira alžirsko vlado.
Tako so člani Oborožene
islamske skupine avgusta
napadli francosko velepo-
slaništvo v Alžira in ubili
pet ljudi.
Št. 52 - 29. december 1994
4
V Šmarju so v prednosti
Opazna prizadevanja za spodbujanje podjetništva — Kako bo v novih občinah?
V šmarski občini so na po-
dročju spodbujanja podjetni-
štva na širšem celjskem ob-
močju med uspešnejšimi, nji-
hova prizadevanja pa so opaz-
na tudi na državni ravni. Za-
radi razmeroma visokega šte-
vila brezposelnih so se v občini
odločili za pospeševanje po-
djetništva leta 1992. V letoš-
njem proračunu so za tovrstno
dejavnost namenili 11 milijo-
nov tolarjev. Gre predvsem za
podjetniško svetovanje in po-
djetniške delavnice, priprav-
ljanje poslovnih načrtov, po-
djetniške forume, kreditiranje
novih zaposlitev in podjetni-
ško izobraževanje v osnovnih
šolah.
V okviru podjetniškega sve-
tovanja seznanjajo interesente
o organizacijskih oblikah, po-
stopku ter o pridobivanju fi-
nančnih sredstev. Med različ-
nimi oblikami spodbujanja
podjetništva so se najbolj uve-
ljavile nekajdnevne podjetni-
ške delavnice, kjer se začetniki
seznanjajo s pravnimi, finanč-
nimi in tržnimi vidiki. Letos so
v šmarski občini skupaj z Za-
vodom za zaposlovanje pri-
pravili štiri delavnice, udeleži-
li pa so se jih predvsem brez-
poselni občani. Z osebnim sve-
tovanjem za pripravo poslov-
nih načrtov pa so letos poma-
gali več kot petdesetim podjet-
nikov, večina je z delom že za-
čela. Tako kot za podjetniške
delavnice plačuje večino stro-
škov Zavod za zaposlovanje,
občina pa prispeva del stro-
škov za zaposlene občane, ki
jih podjetništvo posebej zani-
ma ter so pripravljeni plačati
participacijo. Na koncu po-
djetniške delavnice priprav-
ljajo še javne predstavitve po-
slovnih načrtov, in to pred
predstavniki občine, Zavoda
za zaposlovanje, banke in no-
vimi podjetniki. Pri tem je mo-
goče vzpostaviti koristne kon-
takte.
V občini ugotavljajo, da se
jih med novimi podjetniki vse
manj ukvarja s klasičnimi de-
javnostmi, kot so trgovina,
prevozništvo in bifeji, narašča
pa delež izvirnejših zamisli. To
potrjuje tudi obširni poimen-
ski seznam, predstavljen na
zadnjem sestanku šmarske
vlade.
Iz občinskega proračuna na-
menjajo že tretje leto denar za
kreditiranje samozaposlitev
oziroma širitve poslovanja.
Pod ugodnimi pogoji je mogo-
če dobiti za samozaposlitev do
2500 DEM posojila. Posojilo
za širitev obstoječe dejavnosti
pa je mogoče pridobiti za uve-
ljavljanje prednostnih dejav-
nosti občine, kot so proizvod-
nja in turizem, delo na demo-
grafsko najbolj ogroženem ob-
močju in podobno. Letos so,
podobno kot pretekla leta,
v šmarski občini pripravili dva
razpisa, razdeliti pa namera-
vajo nad 30 milijonov tolarjev,
oplemenitenih z bančnimi
sredstvi.
Lani so v okviru poklicnega
usposabljanja začeli s podjet-
ništvom seznanjati tudi osnov-
nošolce, kot je v navadi v raz-
vitem svetu. V šolah so bili za-
dovoljni, zato bi morali letos
pripraviti podobno izobraže-
vanje, vendar jim v Ljubljani
ni uspelo dobiti potrebnih
sredstev. Zato pa skupno s pri-
stojnimi ministrstvi sodelujejo
pri pripravljanju celovitejšega
projekta usmerjanja osnovno-
šolcev v podjetništvo.
Podjetniško prizadevanje
v občini so pohvalno ocenili
tudi pretekli teden na sestan-
ku šmarske vlade. Ugotavlja-
jo, da se brezposelnost v tej
občini umirja. Tudi ko bo iz
sedanje šmarske občine nasta-
lo pet novih občin, nameravajo
podjetništvo še naprej pospe-
ševati, postati želijo nekakšen
koordinacijski center med dr-
žavo in novimi občinami.
V šmarski občini je tik pred
registracijo poseben Sklad za
pospeševanje podjetništva, ki
naj bi združeval sredstva vseh
petih novih občin. Za omenje-
ne občine bi v Podjetniško-in-
formacijskem centru opravlja-
li vse doslej znane dejavnosti
s področja pospeševanja po-
djetništva.
BRANE JERANKO
Težave Radeče papirja
Močna eksplozija, ki je pred dvema tednoma hudo raz-
dejala proizvodno dvorano obrata Muflon, je povzročila
motnje in precej gospodarske škode tudi v drugih delih
proizvodnje radeške papirnice.
S strojem, ki ga je razneslo, so v tovarni površinsko
impregnirali papir za samolepilne etikete in druge
izdelke, s katerimi iztržijo mesečno 150 milijonov tolarjev,
od tega polovico z izvozom. Da bi zmanjšali gospodarsko
škodo, impregnirani papir začasno uvažajo in s tem omo-
gočajo nadaljevanje proizvodnje v Muflonu. V tovarni za
zdaj še ne vedo, kdaj in kako bodo nadomestili uničeni
stroj, ki je iz uvoza. Ponudbe za nadomestne dele so
poslali proizvajalcem takoj po nesreči, vendar odgovorov
še niso dobili.	JI
PO ČEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 28. 12. 1994
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
-	Avstrijsko podjetje Inter-
national Business Connections
nudi usluge slovenskim po-
djetjem, ki želijo prodajati na
tujih trgih. Informacije: tel.
0043/1-521-0627 in fax 0043/
1-310-7921 (Dr. Messner).
—	Nemško podjetje Vermitt-
lungsbuero Winfried Sattler
nudi rabljene stroje in orodja
za obdelavo kovin, predelavo
plastike in živilsko industrijo.
Informacije: tel. 0049/911-
390-337, 471-816 in fax 0049/
911-393-9268^
-Švedsko podjetje Consul-
ting International Business or-
ganizira slovenskim podjetjem
zastopstva v Skandinaviji
(uvoz in izvoz za vsa področ-
ja). Informacije: tel. in fax
0046/42-22-75-00 (Milan
Stare).
-	Slovaško podjetje D Mar-
keting nudi vse vrste tržnih
aktivnosti na Slovaškem
(iskanje partnerjev, zaposlitev
strokovnjakov, kapitalno so-
udeležbo, podatke o podjetjih,
transportne storitve). Infor-
macije: tel. 0042/841-30-78
(Dr. Marian Miklošik).
Povpraševanje:
-	Slovensko podjetje Bacc-
hus d.o.o. Izola zbira proste
kapacitete proizvajalcev pla-
stičnih in kovinskih izdelkov
za potrebe ruskega partnerja
in za pripravo kataloga za na-
stop na ruskem trgu. Informa-
cije: tel. in fax 066/35-853
(Danilo Sinožič).
-	Švedsko trgovsko podjetje
Miklagard išče kontakte s pro-
izvajalci strojčkov za označe-
vanje proizvodov (cen), papir-
ja in kartona za tiskanje, ti-
skarskega materiala in pribo-
ra, plastičnih in kovinskih ok-
virjev ter dodatkov za razstav-
ljanje blaga ter proizvajalce
plastičnih in papirnatih vrečk.
Informacije: tel. in fax 0046/8-
341-166 (Sven Ekeberg).
—	ItalijanskopodjetjeAssoci-
azione Degli Industriali della
Provincia de Verona - proizva-
jalec korit iz nerjavečega jekla
išče agente ali/in uvoznike za
prodajo svojih proizvodov ter
partnerje za proizvodnjo s ci-
ljem prodaje na domačem tr-
gu, partnerje na področju tr-
govanja s strešnimi materiali
ali panelnimi ploščami, agente
ali distributerje premičnih
žerjavov s potrebnim strokov-
nim znanjem. Informacije: tel.
0039/45-80-99-411 in fax
0039/45-590-327.
—	Italijansko podjetje Rotair
išče distributerja za kompre-
sorje in vrtalne stroje za po-
dročje gradbenih in cestnih
del. Informacije: tel. 0039/
171-519-676 in fax 0039/171-
619-677 (Mr. Molinengo).
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
(061) 150-122 interno 290, 292,
293 ali direktno 215-631.
Zadovoljstvo
s Skladom
Šentjurska vlada je pred
dnevi obravnavala redno
poročilo o letošnjih posoji-
lih iz občinskega Sklada za
razvoj malega gospodar-
stva. V Skladu je že za 86
milijonov tolarjev vlog,
razdelili pa bodo 50 milijo-
nov tolarjev.
Letos razpisujejo posoji-
la že drugič, prejeli so 54
vlog, največ zanimanja pa
je za naložbe v avtomobil-
ske storitve, gradbeništvo,
šiviljstvo, pletilstvo ter
ekonomske in organizacij-
ske storitve. Letos so ugo-
dili 35 prosilcem, posamez-
nik pa je lahko dobil največ
28 tisoč DEM. Štirje med
njimi nameravajo začeti
dejavnosti, ki so za šentjur-
sko občino novost, to pa so
pralnica, svečarstvo, pro-
pagandne storitve ter
fitnes.
Na seji so povedali, da se
razdeljevanje kreditov ve-
činoma zaključuje, prido-
bili pa bodo približno dvaj-
set novih delovnih mest.
Poudarili so pomembnost
Sklada, saj še naprej raču-
najo predvsem na nova de-
lovna mesta v malem go-
spodarstvu.
B.T
Telekom in Pošta
S prvim januarjem 1995
se bo dosedanje PTT po-
djetje Slovenije razdelilo
na dve samostojni podjetji
- Telekom Slovenije in Po-
šta Slovenije. Delitev so
načrtovali že dalj časa,
v PTT Slovenije pa so pre-
pričani, da se bodo z novo
organiziranostjo hitreje in
uspešnje prilagajali potre-
bam ter zahtevam uporab-
nikov. Obe novi podjetji
bosta na začetku organizi-
rani tako kot dosedanje
skupno podjetje, to pome-
ni, da bodo za poštno ozi-
roma telekomunikacijsko
dejavnost po posameznih
slovenskih regijah skrbele
poslovne enote. Na območ-
ju sedanje Poslovne enote
PTT Celje bosta novi po-
djetji ustanovili poslovni
enoti Telekom Slovenije,
PE Celje s sedežem v Celju,
Lava 1 in Pošta Slovenije,
PE Celje s sedežem v Celju,
Krekov trg 9.
Javna prodaja za
Kovinotehno in
Dobrno
Agencija Republike Slo-
venije za prestrukturiranje
in privatizacijo je doslej
prejela v odobritev 797
programov preoblikovanja,
od teh je odobrila 410 pro-
gramov. V zadnjem mese-
cu, od 10. novembra do 8.
decembra, je Agencija odo-
brila program naslednjim
podjetjem s celjskega ob-
močja: Kovinotehna Celje,
Ljubečna IKI, Steklarna
Boris Kidrič Rogaška Sla-
tina, TP Metro Celje, TP
Usnje Celje in Zdravilišče
Dobrna. V zadnjem mesecu
pa je Agencija odobrila
javno prodajo Kovinotehni
Celje ter Zdravilišču Do-
brna.
Št. 52 - 29. december 1994
5
Proč, slovenska zaplankanost!
»Slovenija potrebuje na leto nekaj sto ljudi, ki se bodo šolali v tujinile prepričan dr. Borut Jereb
»Velikega kupa peska se lahko lotiš na več
načinov. Lahko ga premetavaš z lopatami ter
brez potrebe izgubljaš čas in energijo, ali pa
vzameš stroj, s katerim bo delo opravljeno
veliko hitreje in na lažji način.« V tej preprosti
logiki je pravzaprav skrita življenjska filozofi-
ja, način dela in razmišljanja dr. Boruta Jere-
ba. Strokovnjaka, ki je kljub magistrskemu in
doktorskemu naslovu, pa šolanju v ZDA, za-
man trkal na slovenska vrata.
Kar ti lahko pove profesor, piše
v knjigah
Celjan Borut Jereb se je po končani osnovni
šoli odločil za srednjo tehnično. Z obveznimi
predmeti je zlahka opravil, obenem se je poda-
jal v novinarstvo, bil je urednik šolskega časo-
pisa, pisal je zgodbe, izdal lastno pesniško
zbirko, plesal pri foklori, doma pa krepko po-
magal pri zidavi hiše. Iz Celja ga je pot potem
zanesla v Ljubljano, izbral je Fakulteto za
elektrotehniko, smer računalništvo.
»To je bil strašen preskok, res je bilo treba
garati,« se spominja. »V primerjavi z drugimi
študenti sem imel precej pomanjkljivo izo-
brazbo. Na začetku nas je bilo 200, v četrtem
letniku samo še 50. Prva dva letnika sem veli-
ko delal, v tretjem nisi bil nič, če nisi delal
v podjetju, v četrtem pa so za našo smer logika
in sistemi, kjer nas je bilo 8 slušateljev, odpo-
vedali vsa predavanja. Vsi smo namreč že pol-
no delali, obenem pa smo prišli do preprostega
spoznanja: tisto, kar nam lahko pove profesor,
piše v knjigah. Če si prišel do tretjega letnika,
si znal vse, znal si misliti, manjkala pa nam je
praksa. Po njej smo resnično hrepeneli in tako
je nastala Zveza organizacij za tehnično kultu-
ro, kjer so takrat nastajali prvi računalniki. Na
Zotki, kot smo imenovali zvezo, je delalo nekaj
študentov, eden je bil v Iskri, jaz pa v laborato-
riju na faksu,« je pripovedoval Borut.
Že pred koncem četrtega letnika je Borut
Jereb diplomiral pri prof. Ljubu Pipanu, pri
njem je kasneje tudi magistriral in še pred
tridesetim letom doktoriral. Sogovornik, ki je
pred nekaj tedni praznoval 32. rojstni dan, ob
tem dodaja: »Doktorat se mi je zavlekel, ker je
bila takrat vojna v Sloveniji. Moral bi ga zago-
varjati spomladi 1991, v resnici sem ga šele
jeseni, ker ni bilo mogoče spraviti skupaj
ustreznih članov komisije.«
Amerika - dežela sanj
Novembra 1991 je Borut Jereb končno zago-
varjal doktorat, že od septembra pa ga je čaka-
lo delovno mesto v ZDA, natančneje v Oregonu
na State University. To je bila neke vrsta na-
grada ministrstva za znanost, ker je kot priden
študent in s hitro opravljenim magisterijem ter
doktoratom v bistvu manj časa, kot je to obi-
čajno, prejemal republiška sredstva. »Delal
sem na področju programske opreme za več-
procesorske sisteme. V ZDA sem ostal dobro
šolsko leto, in sicer sem delal v laboratoriju
s študenti, ki so pripravljali magisterij in dok-
torat. To obdobje je bilo zame zelo pomembno.
Bil sem pri profesorju Tedu Lewisu, ki je danes
direktor podiplomskega študija ameriške voj-
ske, med drugim je bil glavni urednik ugledne
računalniške revije IIIE Computer, nekaj časa
sem tudi stanoval pri tem svojem profesorju.
Prišel sem v tisti del Amerike, o katerem se
vedno sanjal. Ljudje so izredno odprti, bil sem
na univerzi, kjer je 15 tisoč študentov, za njih
pa skrbi 5 tisoč profesorjev in drugega osebja.
Takrat sem spoznaval stvari, za katere sem
slutil, da tako morajo potekati v raziskavah,
šolstvu, skratka, da stvari funkcionirajo.«
Trkanje na zaprte duri
Avgusta 1992 se je dr. Borut Jereb vrnil
v Slovenijo. »V ministrstvu za znanost so mi
takrat spet šli na roko, omogočili so mi nakup
računalnika in tiskalnika, nekaj časa sem do-
bival še nekaj tolarjev. Delati pa sem namera-
val v svojem podjetju ABakus, za katerega še
danes trdim, da je bilo edino znanstveno-razi-
skovalno podjetje v Celju. Vendar se z raziska-
vami nisem mogel ukvarjati. Preprosto zato,
ker v Sloveniji ni denarja za takšne stvari. Pa
sem bil na policiji, SDK, v nekaterih večjih
podjetjih. Nihče me ni hotel zaposliti. Kot po-
djetnik sem hodil od vrat do vrat, povsod sem
naletel na gluha ušesa, edino delo sem v tistem
času dobil pri Novi dobi,« s priokusom grenko-
be še danes pripoveduje Borut.
Strokovnjak, ki bi brez dvoma zlahka našel
delo v tujini, a dom je dom, je potem ubral
drugo pot. »Zamislil sem si trgovino z infor-
macijami, današnji Marinet, ki jo je mogoče
realizirati na milijone podvariant, po svoje to
še vedno sodi v moje področje in načeloma bi
trgovina morala dajati zaslužek, čeprav ga me-
ni osebno ne daje. S svojo idejo sem šel k Mar-
janu Osoletu starejšemu, ta me je poslušal in se
strinjal, da je vredno poskusiti. Šla sva naoko-
li, v bankah sva iskala sredstva za zagon, po-
tem sva preverjala po firmah, če bi se vključile
v Marinet. Nobena banka nam ni dala tolarja,
ne na ime, ne na idejo, ne na izobrazbo. Ljudje
so z eno nogo še vedno v socializmu.«
Marinet pa živi in se razvija
Čeprav so mu mnogi na začetku obrnili hr-
bet, je dr. Borut Jereb vztrajal. »Uvedli smo
dejavnost, ki je nihče ni poznal, imel sem tele-
fon, pisalno mizo in računalnik. Leto in pol je
naokoli, danes imamo 10 telefonskih linij, več
računalnikov, še vedno sicer stare pisalne mi-
ze, zaposlenih pa 7 ljudi. Vsak teden se pojav-
ljamo v časopisu Delo, skoraj vsakih 14 dni
z informacijami v Delu Dom, prisotni smo na
nekaterih kabelskih televizijah v Sloveniji,
Kanalu A, pa še v mnogih manjših časopisih po
Sloveniji. Predvsem zahvaljujoč trdemu delu
vseh, ki so in ki še vedno sodelujejo z Marine-
tom, trženjsko-informacijsko mrežo, v kateri
posredujemo potrošnikom informacije o izdel-
kih in storitvah, podjetnikom pa nove možno-
sti učinkovitega oglaševanja.«
Načrti so še večji: »Poleg osnovne dejavnosti
imamo sejemsko informatiko, odpiramo di-
rektno prodajo izdelkov na Kanalu A, ukvar-
jamo se z raziskavami tržišča, v roku enega
meseca bo naše podatke možno dobivati na
Internetu, s tem pa stopamo preko slovenskih
meja. Poleg tega smo vključeni v omrežno sku-
pino 090, kar pomeni, da nas je mogoče kjerko-
li v Sloveniji dobiti na isto telefonsko številko
090 2441. Ne glede na to, od kod nas kličejo,
plačajo ljudje 12 tolarjev za minuto pogovora.«
Končni cilj - zasebna šola dr.
Boruta Jereba
Razen v Celju, kjer so po Borutovih izkuš-
njah žal tudi najbolj toge in zaprte firme, ima
Marinet svojo pisarno še v Ljubljani, dr. Jereb
pa dela še kot svetovalec za računalništvo
v nekaj podjetjih. Njegove sanje pa so povsem
drugačne: »V Marinetu delam za to, da bom
imel za kruh in mleko ter da bom v končni fazi
uresničil svoj cilj. Rad bi bil predavatelj in
nekoč bi rad imel višjo ali pa morda visoko
zasebno šolo za področje računalništva. Zara-
di razmer pred leti šolstvo nazaduje. Danes
obiramo sadove tistega, kar so v šolstvu sejah
pred 10 ali 15 leti, in ti sadovi so zelo skromni.
Preveč smo se Slovenci ukvarjali s povprečjem
in ta sivina se nam danes pozna. Slovenija
potrebuje tudi zasebne šole, vsako leto potre-
bujemo Slovenci 400 do 500 ljudi z vseh podro-
čij, ki se bodo šolali v tujini, po drugi strani pa
morajo k nam prihajati tuji strokovnjaki. Ža-
lostno je, da slovenski nazor sega le od Primor-
ja do Prekmurja, to zaplankanost je treba pre-
seči,« je še pribil sogovornik, ki se spozna na
računalništvo, ob kakšnem prostem nedelj-
skem dopoldnevu pa spretno vrti kuhalnico in
zna speči tudi dober domač kruh.
IRENA BAŠA
Foto: SHERPA
Gorenjevi kuhalni aparati sodijo med najboljše v Evropi, zatrjuje Iztok Omladič, direktor
programa Kuhalni aparati.
Zgled dobrih kuhalnih aparatov
Vlaganja v posodabljanje tehnologij In proizvodnjo novih
Izdelkov se obrestuje — Oživitev trga bele tehnike
Po obdobju stagnacije so
pričeli oživljati tudi trgi bele
tehnike, prodaja velikih go-
spodinjskih aparatov narašča.
Gorenja Gospodinjskih apara-
tov oživitev trga ni preseneti-
la, saj so zadnja leta veliko in-
vestirali v posodabljanje teh-
nologije in proizvodnjo novih
izdelkov. Njihovi dosežki so
bili prav te dni predstavljeni
na novinarski konferenci
v Svetovnem trgovinskem cen-
tru v Ljubljani.
Nekatere dosežene rezultate
so predstavili na primeru pro-
grama Kuhalni aparati. Od le-
ta 1991 do 1994 so v Gorenju
GA za modernizacijo in nove
izdelke namenili okoli 89 mili-
jonov mark. Z novostmi želijo
predvsem povečati prodajo ve-
likih gospodinjskih aparatov,
rrvi izdelek Gorenja je bil, kot
|e znano, štedilnik. Ravno
s tem izdelkom so se leta 1961
podali na pot v Evropo in svet.
Po najnovejših podatkih bodo
v letu 1994 izdelali 439 tisoč
kuhalnih aparatov, v prihod-
njem letu pa načrtujejo še več-
jo proizvodnjo, 500 tisoč apa-
ratov. Njihovo najpomemb-
nejše tržišče je Zvezna repu-
blika Nemčija, kamor prodajo
več kot polovico vseh izdelkov,
sledijo še Avstrija, slovensko
tržišče, Velika Britanija in Hr-
vaška.
Ker postaja kuhinja spet
zbirališče družine, štedilnik
pa je edini veliki gospodinjski
aparat, ki ga ni mogoče »skri-
ti« v kuhinjski element, si
v Gorenju prizadevajo, da bi
imeli kuhalni aparati kar naj-
bolj privlačen videz. Želijo pa
doseči tudi to, da bi ob eno-
stavni uporabi zagotovili viso-
ko kakovost kuhanja, razen
tega pa morajo biti aparati tu-
di kar najbolj varni in eno-
stavni za čiščenje. Kupcem po-
nujajo 220 različnih tipov apa-
ratov z več kot 800 izvedenka-
mi. Tudi na Domotechnici '95,
največji svetovni predstavitvi
izdelkov bele tehnike, bodo
v februarju predstavljene šte-
vilne novosti tega Gorenj evega
programa. Med novostmi, ki so
jih že predstavih v Ljubljani,
pa velja omeniti kuhalne apa-
rate v pastelnih barvah in ne-
kaj detajlov, kot so pogrezljivi
oziroma osvetljeni gumbi ter
emajlirane rešetke in pokrovi
gorilnikov. Pomemben dose-
žek je na primer tudi zaščita
notranjosti pečic z »eko emaj-
lom«, ki omogoča enostavno in
učinkovito čiščenje.
MARJAN LIPOVŠEK
j NOVO NA BORZI 1
Novosti v letu 1995
Trgovanje na Ljubljanski
borzi se bo ponovno pričelo še-
le 5. januarja 1995. Takrat bo-
sta zaživela trga OTC in OTD,
ki bosta potekala vsak dan
v tednu preko BIS. Za sprejem
papirjev v OTC in OTD kotaci-
jo ni nikakršnega posebnega
postopka, niti provizije za
sprejem. Na OTC trgu bo koti-
ral vsak javen in prosto preno-
sen papir v Sloveniji, na OTD
trgu pa bodo lahko kotirali
papirji, ki so delno omejeno
prenosni, oz. so prenosni ob
izpolnitvi določenih pogojev
(npr. izčrpana predkupna pra-
vica). Cenovnih limitov poslo-
vanja zaenkrat ni. To pomeni,
da bodo v poslovanje vključeni
takoj vsi papirji, ki so bili pred
kratkim izključeni iz borznega
poslovanja. To so obveznice
Občine Laško, Mesta Ljublja-
ne, Občine Šmarje, ker niso
občine pravočasno pripravile
prospektov za te obveznice.
Prav tako se bodo v poslovanje
vključili tudi prenosni in javni
papirji v tem trenutku v Slo-
veniji, s katerimi je moč na
kakršenkoli način trgovati.
V bližnji prihodnosti se bo
prav gotovo kar nekaj papirjev
iz lastninskega preoblikovanja
znašlo na OTC in OTD (najprej
iz javne prodaje).
Hkrati s pričetkom trgova-
nja na izvenborznem trgu bo
prišlo tudi do nekaterih spre-
memb v sedanji uradni borzni
kotaciji. Po novem Pravilniku
o pogojih in načinu sprejema
članov in vrednostnih papirjev
na Ljubljansko borzo se uvrš-
čena kotacija 1 preoblikuje
v kotacijo A, uvrščena kotacija
2 v kotacijo B. Prosti trg ne bo
več obstajal, obveznice in del-
nice iz tega trga pa bodo uvrš-
čene v eno izmed obeh uradnih
kotacij, ali v izven borzno tr-
govanje, če izdajatelj ne bo iz-
polnjeval zahtevanih pogojev.
Spremenjena bo tudi borzna
tečajnica, iz katere bo razvid-
na nova segmentacija in loči-
tev borznega in izvenborznega
trgovanja.
Celjska borzna hiša sporoča,
da je vrednost vzajemnega
sklada Herman Celjski na dan
28. 12. 1994 1.132,86 SIT.
S 1.1. 1995 se spreminja na-
čin kotacije na Ljubljanski
borzi, tako da bodo obveznice
po novem kotirale brez nate-
čenih obresti. To bo pomenilo,
da se pri trgovanju z obvezni-
cami borzni posredniki poga-
jajo le za odstotek od trenutne
osnove za kotacijo, medtem ko
se vrednost natečenih obresti
izračunava za vsak dan pose-
bej in je dana tako za kupca
kot za prodajalca ter na ta na-
čin tudi neodvisna od tečaja
obveznice. Ta sprememba ne
bo imela vpUva na znesek, ki
ga bo moral kupec plačati pro-
dajalcu obveznice, saj bodo pri
obračunu dodane tudi že nate-
čene obresti, le da bodo izka-
zane posebej..
Št. 52 - 29. december 1994
6
Sneg preprečil
srečanje
Za v prejšnji četrtek
predvideno srečanje pred-
stavnikov Turistične zveze
Slovenije, celjske turistič-
ne zveze in turističnih dru-
štev celjske regije v organi-
zaciji Turističnega društva
Slovenske Konjice in pod
pokroviteljstvom Rekre-
acijskega centra Unior, ki
naj bi bilo v Termah Zreče,
je bilo odpovedano. Pri-
pravljalni odbor se je odlo-
čil, da bodo omenjeno slav-
nostno srečanje, s katerim
naj bi obeležili štirideseto
obletnico delovanja celjske
Turistične zveze, izvedli
v mesecu januarju prihod-
njega leta.
B.F.
Zadnje
zasedanje
odpadlo
Prejšnjo sredo, 21. decem-
bra, naj bi se mozirski poslan-
ci sestali na zadnjem skupš-
činskem zasedanju, vendar je
seja zaradi nesklepčnosti od-
padla. Obravnavali naj bi os-
nutek odloka o zaključnem ra-
čunu proračuna za leto 1993,
osnutek odloka o reji psov ter
še nekatere druge točke, pove-
zane s posegi v prostor. Kot je
povedal predsednik Skupščine
občine Mozirje Franc Miklavc,
so svoje delo že zaključili; gra-
divo, ki ga na predvidenem
zadnjem zasedanju niso
obravnavali, bodo pod drob-
nogled vzeli novi občinski
sveti.
KL
Odločitev po premisleku
Šentjurska vlada se je pre-
tekli teden po daljšem pre-
misleku le odločila za so-
glasje k večjemu skupnemu
obsegu sredstev za plačilo
delovne uspešnosti zaposle-
nih v Zdravstvenem domu
Šentjur.
Zdravstveni dom Šentjur
je ustanovitelja zaprosil za
soglasje k povišanju sredstev
za delovno uspešnost že me-
seca oktobra. Takrat je šent-
jurska vlada sklenila, naj ji
najprej predložijo bilanco
prihodkov i,er odhodkov. Po
merilih slovenske vlade, ki
veljajo tudi za posamezne
občine, namreč ni mogoče
povečevati sredstev za zapo-
slene v zavodih, če imajo iz-
gubo.
Ko je šentjurska vlada bi-
lanco Zdravstvenega doma
pregledala, je ugotovila, da
je zavod prvo polovico leta
posloval z izgubo, zato so
menili, da ne morejo dobiti
več sredstev za plačilo de-
lovne uspešnosti. Direktor
Zdravstvenega doma dr. Mo-
ser je opozoril, da bi poviša-
nje koristilo zdravstvenim
delavcem, ki se nameravajo
v kratkim upokojiti, zato je
šentjurska vlada pretekli te-
den vlogo ponovno obravna-
vala. Z izplačevanjem do-
datne stimulacije so se stri-
njali pod pogojem, da občina
s tem ne prevzame odgovor-
nosti za morebitno poveča-
nje izgube Zdravstvenega
doma. Obseg sredstev se bo
tako povečal za 2,4 odstotka.
Zdravstveni dom je občino
v začetku decembra podrob-
no obvestil o izgubi v zdrav-
stveni postaji na Planini, ki
nastaja kljub temu, da načrt
obiskov ter storitev presega-
jo. Ugotovili so, da so pogla-
vitni vzrok previsoki materi-
alni stroški, ki s preseganjem
plana še naraščajo.
_BJ
Pomagajo na
domu
Razpis za javna dela v letu
1995 naj bi bil objavljen šele
februarja. Zato je šentjurska
občina že zaprosila za podalj-
šanje svojih javnih del do kon-
ca marca prihodnjega leta.
Nadaljevala naj bi se dva
programa, pomoč starejšim na
domu ter razvoj podeželja. Za
pomoč starejšim skrbi Center
za socialno delo, sodeluje de-
set udeležencev, v program
razvoja podeželja, ki ga vodi
ravenska Novna, pa so vklju-
čeni štirje. Ostale tri progra-
me, komunalno dejavnost,
urejanje okolice vodovodnih
naprav in arheološka izkopa-
vanja na Rifniku, so zaključili.
Med vsemi petimi programi je
bila najuspešnejša vsekakor
pomoč starejšim na domu, saj
v šentjurski občini še nimajo
upokojenskega doma.
Sofinanciranje javnih del
zagotavlja republiški zavod za
zaposlovanje, občina pa udele-
žence nagrajuje s stimulacijo.
BJ
Šmarska vlada o proračunu
Šmarska vlada je pretekli
teden sprejela rebalans ob-
činskega proračuna za letoš-
nje leto. Gre za odločitev po
pooblastilu občinske skupš-
čine, ki ji je mandat že pre-
nehal. V popravku je za 8 od-
stotkov več denarja glede na
osnovni proračun z začetka
letošnjega leta.
Skupni prihodki proraču-
na znašajo 1 milijardo in 119
milijonov tolarjev. Med pri-
hodki predstavlja največji
delež, kar polovico, dohod-
nina, sredstva finančne
izravnave pa 42 odstotkov.
Med odhodki je poglavitni
delež namenjen za cestno (26
odstotkov) in komunalno go-
spodarstvo (16 odstotkov)
ter za programe KS (11 od-
stotkov). Na seji so povedali,
da so letos na tem področju
veliko postorili. Znesek za
družbene dejavnosti se povi-
šuje za približno 8 odstot-
kov, s tem pa naj bi sledili
zlasti višjim materialnim
stroškom. Iz postavk za
družbene dejavnosti, v skup-
nem znesku okrog 600 mili-
jonov, so letos namenili 96
milijonov za šolska prizidka
v Kozjem in Lesičnem ter za
telovadnico v Lesičnem.
Na seji so tudi tokrat go-
vorili o organiziranosti
zdravniške dežurne službe
v Šmarju, Rogaški Slatini ter
- izmenoma - v Podčetrtku,
Bistrici ob Sotli in Kozjem.
Letos se namreč delno finan-
cira tudi iz občinskega pro-
računa, sklenili pa so, da bo
v novih občinah potrebno
takšno organiziranost znova
preveriti ter se o njej ponov-
no odločati.
BJ
Slovo laške skupščine in vlade
Včeraj sta se zadnjič v svojem mandatu sestala laška
skupščina in izvršni svet. Seja laške občinske vlade je
bila delovna, delegati pa so le potrdili sklepe prejš-
njega zasedanja. Se zadnjič so se namreč zbrali bolj
zato, da se po skoraj petletnem delu poslovijo in se
zahvalijo vsem, ki so jim v občini Laško pomagali pri
opravljanju njihove funkcije.
JI
Ugibanja
o koaliciji
LJUBLJANA, 23. de-
cembra (Delo) — Pogajanja
med LDS in SKD so bila
preložena na ta teden, zato
uradno še vedno ni znano
ali koalicijska pogodba še
velja ali ne. Krščanski de-
mokrati pravijo, da bodo
vztrajali, da na mesto zu-
nanjega ministra pride nji-
hov kandidat in sicer dr.
Peter Vencelj. Če zunanji
minister ne bi bil iz njiho-
vih vrst, pa naj bi se SKD
v zameno menda zanimala
za ministrstvo za ekonom-
ske odnose in razvoj, za
obrambno ministrstvo, kjer
kot kandidata omenjajo
žalskega župana Milana
Dobnika ter za šolsko mi-
nistrstvo.
Ponovno
o memorandumu
LJUBLJANA, 23. de-
cembra (Delo) - Člani dr-
žavnega sveta so razprav-
ljali o proračunskem me-
morandumu in o delu dr-
žavnega sveta v tem letu.
Ob memorandumu so ugo-
tovili, da ga je državni zbor
sprejel, ne oziraje se na
zahteve svetnikov in da ti
nanj ne morejo dati odlo-
žilnega veta, saj nima sta-
tusa zakona.
Preveriti naše
firme v tujini
LJUBLJANA, 23. de-
cembra (Delo) - Agencija
Republike Slovenije za
plačilni promet, nadziranje
in informiranje je 61 doma-
čim podjetjem izdala skle-
pe za revidiranje 51 podje-
tij v tujini. Za 32 podjetij je
rok že poteke, Agencija pa
je prejela samo 11 ustrez-
nih poročil.
Četrto leto
samostojnosti
NOVA GORICA, 26. de-
cembra (Delo) - Ob dnevu
samostojnosti je bila v No-
vi Gorici osrednja republi-
ška slovesnost, na kateri je
govoril predsednik Milan
Kučan. Poudaril je, da je
spominjanje potrjevanje
odločitve in da letos četrtič
potrjujemo plebiscit in
ugotavljamo, da smo rav-
nali prav.
Izvolili notarje in
sodnike
LJUBLJANA, 21. de-
cembra (Delo) - Poslanci
državnega zbora so brez
večjih zapletov izvolili pr-
vih 30 notarjev in 136 sod-
nikov za trajni mandat.
Med notarji sta z našega
območja Marko Fink iz Ce-
lja in Avgust Ribič iz Vele-
nja. Potrdili so tudi 1070
sodnikov porotnikov, osta-
lih 370 morajo predlagati
še delodajalci. Končali so
prvo branje predloga zako-
na o državnem jamstvu za
najetje posojila za gradnjo
razžvepljevalne naprave na
bloku 5 šoštanjske termo-
elektrarne. Po hitrem po-
stopku so sprejeli zagon
o zagotavljanju denarja za
za zaprtje rudnikov rjave-
ga premoga Zagorje, Seno-
vo in Kanižarica.
Utrujeni od županovania
Kaj bodo v prihodnjem letu
počeli bivši župani? Nekateri
se bodo posvetili družini, dru-
gi rekreaciji in zgodovini,
predvsem pa si najprej želijo,
da bi si odpočili. Prav tako se
bodo skoraj vsi umaknili iz
politike, čeprav imajo mnogi
pred seboj cilje, ki bi jih še
radi uresničili.
Anton Roječ, bivši župan
občine Celje: Nadaljeval bom
advokaturo, ki je v času, ko
sem bil župan, mirovala. Kan-
didiral bom za notarsko mesto
v Celju, se pravi, da se bom
predvsem posvetil poklicu.
Državo moramo decentralizi-
rati in na tem področju se bom
osebno zelo angažiral. Treba
bo nekaj storiti, da ne bomo le
davkoplačevalci za potrebe
centra. Sicer sem z opravlje-
nim delom nadvse zadovoljen.
Celje je dobilo lastno identite-
to, ki jo je zdaj potrebno nad-
grajevati. Zavzemali smo se za
vitalnost prostora, za državo-
tvornost, veliko naredili za bo-
gato celjsko kulturo. Knežje
mesto Celje mora imeti kore-
nine. Državotvornost našega
prostora smo spravili v celjske
simbole, ki so na grbu in za-
stavi. Gospodarska sfera je za-
čela pešati zaradi prevelike
koncentracije kapitala v cen-
tru, kar pa negativno vpliva na
gospodarstvo. V času prvega
IS smo zavestno delovali proti
stečajem. Danes je težko reči,
katero podjetje je dobro in ka-
tero slabo, ker ene država bolj
podpira, druge manj. Seveda
so pa stvari, na katere nismo
mogli vplivati, čeprav so drugi
v nas videli rešitelje.
Miloš Veršec, bivši župan
v občini Laško: Užival bom
v mirnem pokoju, delal bom
na kmetiji. Naredil bom tudi
še kaj za stranko, sicer pa bom
z zadovoljstvom predal funk-
cijo, za katero mislim, da sem
jo dobro opravljal. Izvedli smo
v glavnem vse, kar smo ob-
ljubljali. Delali smo konstruk-
tivno, skupščina je bila homo-
gena, večjih težav ni bilo.
V času mojega županovanja
smo asfaltirali 45 kilometrov
krajevnih cest, elektrificirali
najvišje ležeča gospodinjstva,
kar je bil velik finančni zalo-
gaj, uredili vodovod, dogradili
prosvetni dom in še mnogo
drugih manjših stvari, ki jih
lahko vsakdo opazi. Med po-
membnejše sodi tudi realizaci-
ja dogovorov, ki bodo omogo-
čili odprtje zdravilišča v Rim-
skih Toplicah, kar bo za našo
občino velika pridobitev.
V načrtu pa ostaja tudi razširi-
tev zdravilišča v Laškem. Mi-
slim, da v naslednjem letu ne
bo kakšnih posebnih presene-
čenj, leto bo še težko. Želim si,
da bi se v državi uredili odnosi
s koalicijo.
Franc Miklavc, bivši župan
v občini Mozirje: V prihodnje
bom zastopal interese v gospo-
darstvu, mogoče bomo ustano-
vili tudi klub menedžerjev.
Politik nisem bil nikoli, sem
gospodarstvenik in ciljno
usmerjen človek. Za politiko
pa so značilni predvsem dol-
goročni cilji. Poskušal bom
poiskati stike z gospodarsko
zbornico, saj menim, da se je
marsikaj potrebno dogovoriti,
da ne bi delali vsak po svoji
poti. Prav tako bo potrebno
ukrepati na področju lastni-
njenja in v drobnem gospodar-
stvu. Poudarek bo tudi na tu-
rističnem gospodarstvu, usta-
noviti bi morali projektne sku-
pine, ki bi poskušale uresničiti
načrte. Potreben je tudi razvoj
kmetijstva, ki je na začetni
stopnički, saj imamo kar nekaj
gorskih kmetij. Če bodo nove
občine uspešno štartale, bo
lahko naslednje leto uspešno.
Uredili smo tudi prostorske
dokumente, ki so osnova za
delo bodočih občinskih svetov
in županov. Učili smo se nove
demokracije, uspešno sanirali
zadeve v komunalnem gospo-
darstvu, v glavnem sem s svo-
jim delom zadovoljen.
Jože Baraga, bivši župan
v občini Slovenske Konjice:
Opravljal bom funkcijo direk-
torja Komunalnega podjetja
v Konjicah, ukvarjal se bom
z rekreacijo, sem predsednik
teniškega kluba, poleg tega pa
tudi zgodovinskega kluba.
Sem kar zadovoljen s svojim
delovanjem, dokler je bil mir
v skupščini, je bilo sploh lepo
delati na tem mestu. Zdaj se
bom iz politike umaknil. Mi-
slim, da se bodo politične stra-
sti kmalu umirile. Na kratko
bi o zastavljenih načrtih rekel,
da smo marsikaj uresničili.
Napeljali smo telefonske prik-
ljučke po vsej občini, kar je
velik dosežek. Imamo dve tele-
fonski centrali, naredili smo
športno dvorano, asfaltirali
več kot 30 kilometrov cest,
uredili križišče pri Ulipiju in
še marsikaj.
Pankrac Semečnik, bivši žu-
pan v občini Velenje: Najprej
se bom spočil in se posvetil
družini. Sicer sem izvoljen
v občinski svet, sem pa tudi
pooblaščena oseba za sklepa-
nje zakonskih zvez. Aprila
drugo leto se bom upokojil,
ponudili so mi podžupansko
funkcijo, kar je neke vrste
častna funkcija. Lahko bom
precej pomagal novemu župa-
nu, saj imam zadosti izkušenj.
Poleg tega se bom posvetil do-
mačiji. Glede na možnosti, ki
smo jih imeli, smo veliko nare-
dili in s svojim delom sem za-
dovoljen. Menim, da ima žu-
pan premajhen vpliv, pričako-
vanja ljudi pa so velika. Rezul-
tati dela se vedno ne pokažejo
takoj. Deloval bom tam, kjer
bom lahko delal za občane, ne-
posredno pa se s politiko ne
bom ukvarjal. Poglaviten do-
sežek je ekološka sanacija ter-
moelektrarne Šoštanj, tako
smo odprli tudi nove razvojne
možnosti te doline. Uredili
smo prostorske dokumente,
poskrbeli smo za oba gradova,
prav tako smo nekaj storili tu-
di za varstvo kulturne dedišči-
ne. Mesto se je začelo urejati,
odprli smo Cankarjevo ulico
v Velenju, nadgradili gimnazi-
jo in še kaj. Mislim, da je v pri-
hodnje potrebno poskrbeti za
intenziven razvoj podjetništva
in podeželja.
DAMJANA SEME
Foto: SHERPA
Št. 52 - 29. december 1994
7
To niso čudeži
all pripoved o tem, kako le Plrančanka po štirih dneh zdravUenla ponovno shodila
Pred osmimi leti se je v ta-
kratni Jugoslaviji razmero-
ma veliko govorilo in pisalo
o mladem Hercegovcu iz Ko-
njica, ki so mu italijanski
strokovnjaki izmerili dotlej
najmočnejši bioenergetski
potencial in ki s polaganjem
svojih rok na bolnikovo telo
ustvarja prave čudeže. O ču-
dotvorcu, ki ga je želel spoz-
nati celo sam papež Janez
Pavel H. in ga pozneje v Va-
tikanu tudi sprejel ter ga po-
svetil, so pisali ugledni čas-
niki in revije v Sarajevu, Za-
grebu, Beogradu, Ljubljani
in drugod po svetu, pred-
vsem pa v Italiji. Veseljko
Tomič, takratni študent pra-
va, je bil edini bioenergetik
na prostoru nekdanje skup-
ne države, ki je imel (in ga še
vedno ima) status koopera-
torja za alternativno medici-
no v evropski organizaciji
C.S.C.I. (Cooperazione Sani-
taria Complementare Intere-
uropea) in ki so mu strokov-
njaki Inštituta za raziskavo
bioenergije iz Milana leta
1987 podelili doplomo in
priznanje za »extra« katego-
rijo, ko so mu izmerili bio-
energetsko moč.
Po spletu številnih okoliš-
čin je Veseljko Tomič pristal
v Sloveniji, kamor je prišel
pred tremi leti. V Ljubljani
ima svoj stalen dom, večino
časa pa preživi v Celju.
V stanovanjski hiši na Tru-
barjevi ulici št. 5 ima namreč
podjetje Vebrax d.n.o. (tele-
fon 24-128 ali mobitel 0609-
618-687) in tja od vsepovsod
prihajajo bolni in pomoči
potrebni ljudje. Bioenergetik
in kiropraktik Veseljko To-
mič je za večino njih posled-
nje upanje, ko se izgubljeno
zdravje noče in noče povrniti
in ko je v nekaterih primerih
tudi uradna medicinska zna-
nost dvignila roke in se pre-
dala ter bolezen označila kot
neozdravljivo.
Veseljko Tomič praviloma
ne verjame v neozdravlji-
vost, nikoli ne bo opustil
upanja in nikoli ne bo odne-
hal, če je v bolnem človeku
vsaj malo pripravljenosti za
sodelovanje in predvsem do-
volj volje in vere. Edino vda-
ja je pogubna.
Začelo se je
z masažo
Zanimive so pripovedi bi-
oenergetikov o tem, kdaj in
kako so sploh opazili in
spoznali, da imajo v sebi
nadnaravno blagodejno in
zdravilno moč. Veseljko je to
spoznal razmeroma pozno,
pred dobrimi osmimi leti, ko
je kot tedanji študent prava
živel kot podnajemnik v hiši,
kjer so bivali še drugi štu-
dentje z vseh koncev Bosne
in Hercegovine. Med njimi je
bila tudi študentka in Ve-
seljkova prijateljica, ki so jo
pogosto mučili hudi glavo-
boli, ki si jih je lajšala z gol-
tanjem tabletk aspirina in
masiranjem glave s tigrovo
mastjo. Za masažo je vselej
zaprosila enega od študentov
- sostanovalcev. Nekega ve-
čera, ko so bile bolečine spet
nevzdržne, se je obrnila na
Veseljka. Nekaj dni za tem
sta se srečala na ulici in ta-
krat mu je vsa vesela pripo-
vedovala, kako se je zdaj pr-
vič zgodilo, da je že nekaj
dni sploh ne boli glava. Čez
nekaj časa ga je ponovno
obiskala v študentski sobi in
ga začela prepričevati, da je
nemara prav on eden tistih
ljudi, ki zdravijo glavobole
in druge bolezni zgolj z doti-
kom rok. Spet ga je zaprosila
za masažo glave, tokrat brez
tigrove masti. Po dvajsetih
minutah masiranja je odšla
vsa zadovoljna. Sledil je čas
izpitov, ko se študentje red-
keje družijo in videvajo in
tako je prijateljico ponovno
srečal šele čez dober mesec
dni. Takrat je bila že prepri-
čana: »Veseljko, tvoje roke
so zares zlate. Po zadnji ma-
saži me glava ni nikoli več
bolela,« mu je povedala in ga
spodbujala, naj se začne res-
neje ukvarjati s tem svojim
naravnim darom.
Sledilo je obdobje branja
najrazličnejših knjig s po-
dročja bioenergetike in ob-
dobje eksperimentiranja,
preverjanja lastnih sposob-
nosti zdravljenja s pomočjo
bioenergije. Dobival je vse
več dokazov, da so njegove
roke zares blagodejne. In po-
tem je šlo njegovo življenje
v čisto drugo smer, v drug
svet...
V Milano!
Zgodb o Veseljkovih ču-
dežnih rokah je bilo vse več,
pričele so krožiti v javnosti,
sprva pretežno med študent-
sko mladino. »Veseljko, ti si
najboljši aspirin za vse vrste
bolečin,« so ga takrat radi
pobarali, sam pa se je vse
bolj poglabljal v skrivnosti
in raziskovalne izsledke na
področju bioenergije in se le-
ta 1987 odločil, da se udeleži
mednarodnega simpozija
o tako imenovanih mejnih
področjih znanosti. To sre-
čanje »alternativcev« je bilo
v Zagrebu, udeležil pa se ga
je tudi profesor dr. Arnaldo
Zanatta, ustanovitelj in di-
rektor zgoraj omenjenega
milanskega inštituta ter
eden najbolj priznanih stro-
kovnjakov v svetu na tem
področju.
Dr. Wilhelm Reich, psihiater
in Freudov kolega, je prav
tako preučeval univerzalno
energijo. Imenoval jo je »or-
gon«. Raziskoval je povezavo
med motnjami pretoka orgo-
na skozi človeško telo in med
pojavom fizioloških ali psi-
hičnih obolenj. Povezal je
Freudove analitične tehnike
za odkrivanje podzavestnega
s fiziološkimi tehnikami za
sproščanje blokad v narav-
nem pretoku orgona skozi
telo. S sproščanjem teh ener-
getskih blokad je lahko
sprostil tudi bolnikova nega-
tivna duševna in čustvena
stanja. Pri svojih preučeva-
njih je uporabljal najmoder-
nejše elektronske in medi-
cinske instrumente tedanje-
ga časa. Ena od naprav je bil
»akumulator«, ki je lahko
zbiral orgonsko energijo;
uporabljal ga je za polnjenje
predmetov s to energijo.
Srečanje z gospodom Za-
natto je bilo za Veseljka
izrednega pomena, saj se mu
je s tem odprla pot v Milano,
na inštitut, kjer je mogoče
z najsodobnejšimi instru-
menti izmeriti bioenergetsko
moč vsakega živega bitja.
Gospod Zanatta je Veseljku
izročil svojo posetnico, mla-
di študent prava pa je začel
zbirati denar za pot v Mi-
lano.
Na Inštitutu so ga takoj
uvrstili v skupino kandida-
tov za meritve, ki so jih
opravili z izredno občutljivi-
mi aparati. Ko so bile te ra-
ziskave končane, je bilo
ostalim iz skupine naročeno,
naj se vrnejo domov in da
jim bodo izvide poslali po
pošti, Veseljka pa so povabili
na razgovor. Ko so pregledo-
vali filmske posnetke, je
eden od strokovnjakov začel
zmigovati z glavo, rekoč:
»Veseljko, ni nam jasno, ali
ste vi pravi fenomen ali pa so
naše merilne aparature zata-
jile.« Merjenja so potem po-
novili pod nadzorom poseb-
ne komisije, doktor Zanatta
pa je kasneje Veseljku stisnil
roko in mu izročil diplomo
oziroma spričevalo s štirimi
(predvidenimi) kategorijami
bioenergetske moči. Nad če-
trto, najvišjo kategorijo, je
gospod Zanatta lastnoročno
vpisal in dodal še peto,
»extra«.
To najnovejše odkritje In-
štituta je bilo naslednje dni
objavljeno v italijanskem ti-
sku kot prava senzacija.
Ugledni časnik La Voce del
Popolo je takrat 23-letnemu
izjemno nadarjenemu bio-
energetiku iz Jugoslavije po-
svetil celo stran. Na slav-
nostni večerji, ki jo je direk-
tor Inštituta priredil Veselj-
ku v čast, so mu izročili tudi
povabilo, da nadaljuje delo
na Inštitutu za parapsiholo-
gijo v Parizu, mlademu in to-
likšne pozornosti ter pompa
nevajenemu Hercegovcu pa
je po glavi rojila ena sama
želja: čimprej domov! Je pa
sprejel ponudbo profesorja
Zanatte, da se na njegovem
inštitutu udeleži seminarja,
ki so ga vodili najboljši stro-
kovnjaki. »Z učenjem na in-
štitutu sem si pridobil dra-
goceno znanje, predvsem pa
tisto, kar mi je takrat največ
pomenilo: spoznal sem sa-
mega sebe in svoje zmožno-
sti,« razmišlja Veseljko To-
mič, ki se je po povratku do-
mov ves posvetil ljudem, ki
so ga potrebovali in vse bolj
iskali. Sklenil je, da bo
zdravljenju s svojim narav-
nim darom posvetil vse živ-
ljenje in pri tej odločitvi je
tudi ostal. Kmalu po vrnitvi
domov je dobil Veseljko po-
sebno častno povabilo iz Ita-
lije. K sebi v Vatikan ga je
povabil sam papež Janez Pa-
vel H.
Na novo rojena
Mnogo je ljudi, ki jih je
bolezen pripeljala do Veselj-
ka Tomiča. Poiskali so ga
potem, ko so ubrali že vse
možne običajne poti zdrav-
ljenja in ko so bile prognoze
glede ozdravitve žalostne.
Vsak izmed njih bi lahko po-
vedal svojo zgodbo, in mno-
ge od njih so se srečno kon-
čale prav po zaslugi bioener-
getika oziroma pranotera-
pevta in kiropraktika Veselj-
ka Tomiča. Ključ uspešnosti
njegovega zdravljenja je
v sočasnosti uporabe dveh
oblik zdravljenja: kiroprak-
tike z nameščanjem hrbteni-
ce v položaj, ki omogoča ne-
moten pretok energije, in bi-
oenergetskega »obsevanja«
s polaganjem rok na območ-
ja energetskih čaker in na
obolele dele telesa.
Ena najbolj svežih zgodb
je tista, ki nam jo je pripove-
dovala gospa Silvana Zanko
iz Pirana, žena in mati treh
sinov v starosti dvajset,
osemnajst in trinajst let. To
je pripoved ženske, ki je po
treh letih vegetiranja na ber-
glah spet polno zaživela.
»Bilo je na začetku leta
1991, ko sem imela spet pred
sabo goro perila, ki ga je bilo
treba zlikati. Med likanjem
sem iznenada začutila moč-
no bolečino v ledvenem delu
hrbtenice in že naslednji tre-
nutek so mi odpovedale no-
ge. Obležala sem na tleh, ni-
sem se mogla premikati.
Možgani so delali, telo pa me
ni več ubogalo. Sledilo je
zdravljenje v bolnišnici Val-
doltra, okusila sem vse mož-
ne načine tamkajšnjega
zdravljenja. Strokovnjakom
je uspelo doseči to, da so me
spravili na bergle in da sem
lahko zapustila bolnišnico.
Čas, ki je sledil, bi najlažje
označila kot čas hudih bole-
čin in goltanja tablet. Bole-
zen je obstala na mrtvi točki,
začela sem obupavati nad
sabo, z mano vred je trpela
vsa družina. Tako obupano
me je nekega dne našel naš
družinski prijatelj Danny
Šmit, ki ga bralci Kaja poz-
najo po njegovi vedeževalski
rubriki. V prizadevanjih, da
bi mi pomagal, se je spomnil,
da nekje v Sloveniji živi in
dela sposoben bioenergetik
in kiropraktik Veseljko To-
mič. Jaz takrat v takšne na-
čine zdravljenja sploh nisem
verjela, a sem si rekla: po-
skusi še to, Silvana, saj ni-
maš več kaj izgubiti. Po
krajšem času poizvedovanja
mi je Danny povedal, da Ve-
seljka lahko najdem in obiš-
čem v Celju. Oktobra sva se
srečala, začel me je zdraviti
in po štirih terapijah, po sa-
mo štirih dneh zdravljenja,
sem se spet dobesedno po-
stavila na lastne noge. Četrti
dan sem stala pred Veselj-
kom in jokala od sreče. Izgi-
nile so bolečine, bilo je, kot
da sem se na novo rodila.
Neverjetno, toda resnično.
Če tega ne bi sama doživela,
bi ne mogla verjeti. Zato naj
bo ta moja zgodba upanje za
vse tiste bolne ljudi, ki misli-
jo, da so že odpisani,« je pri-
povedovala Silvana Zanko,
ki je po tednu dni zdravlje-
nja v Celju in vrnitvi domov
v Piran zalučala bergle
v morje in potem stopila
pred svoje najdražje. Nepo-
pisnemu presenečenju je sle-
dila sreča, ki se je v družini
Zanko po dolgem času spet
vgnezdila.
MARJELA AGREŽ
V 20. stoletju so bioenergijo
začeli preučevati tudi medi-
cinci, znanstveniki. Dr. Wil-
liam Killner je leta 1911 na-
pisal poročilo o svojih pre-
učevanjih človekovega ener-
getskega polja. V njem pravi,
da ga je videl skozi obarvane
ekrane in filtre. Opisal je tri
plasti sijoče megle okrog člo-
vekovega telesa. Ta ovoj je
imenoval avra. Ugotovil je,
da se avra bistveno razlikuje
od človeka do človeka: glede
na spol, starost, duševne
sposobnosti in zdravje. Ne-
katere bolezni se kažejo kot
odstopanja ali nepravilnosti
v avri. To je dr. Killnerja
spodbudilo, da je razvil si-
stem diagnosticiranja na
podlagi barve, sestave, veli-
kosti in splošnega videza
ovoja. Tako se mu je posreči-
lo diagnosticirati bolezni,
kot so vnetja jeter, slepiča,
epilepsija, tumorji in neka-
tere psihične motnje.
Pomembne rezultate je v 50.
letih tega stoletja dosegal tu-
di dr. Viktor Injušin s kazah-
stanskega znanstvenega in-
štituta. Iz rezultatov svojih
eksperimentov je nakazal
možnost obstoja bioplazmič-
nega energetskega polja, se-
stavljenega iz ionov, prostih
protonov in prostih elektro-
nov. Glede na to, da se to
stanje razlikuje od štirih
znanih stanj materije (trdo,
tekoče, plinasto in plazem-
sko), je Injušin predlagal, da
bi bilo bioplazmatično ener-
getsko polje peto stanje ma-
terije. Iz njegovih opažanj
sledi, da se bioplazmatični
delci nenehno obnavljajo
v kemičnih procesih v celi-
cah in se stalno gibljejo. Če
pride do močnejših motenj
tega ravnotežja, je omajano
zdravje organizma.
Profesor Arnaldo Zanatta, di-
rektor Inštituta za raziskavo
bioenergije iz Milana, je s sku-
pino strokovnjakov ustanovil
institucijo, ki je dvignila vred-
nost bioenergetski terapiji ne
le v Italiji, temveč tudi drugod
v svetu. V Italiji je pri delu
omenjenega instituta in kam-
panji za priznanje bioenergije
sodelovalo veliko najuglednej-
ših imen s področja znanosti in
z drugih področij. Med temi
imeni je tudi danes v svetu na-
juglednejši kardiovaskularni
kirurg, gospod dr. Gaetano
Azolina, dragocene lastne iz-
kušnje pri zdravljenju z bio-
energijo pa ima, med drugim,
tudi svetovno znani tenorist
Luciano Pavarotti.
Spomin na sprejem pri papežu Janezu Pavlu П. v Vatikanu
Po dobrem mesecu dni življenja brez bergel je gospa Silvana
spet prišla v Celje in obiskala svojega ozdravitelja.
Skupina znanstvenikov z in-
štituta za bioinformatiko
A.S. Popov je nedavno od-
krila, da vsak živ organizem
oddaja energetske vibracije
na frekvencah med 300 in
2000 nanometrov. To so ime-
novali energija biopolja ali
bioplazme. Ugotovili so tudi,
da imajo osebe, sposobne
prenosa bioenergije (bio-
energetiki), veliko širše in
veliko močnejše biopolje. To
odkritje je potrdila Akade-
mija medicinskih znanosti
v Moskvi, podprla pa so ga
tudi raziskovanja v Veliki
Britaniji, na Nizozemskem,
v Nemčiji in na Poljskem.
Št. 52 - 29. december 1994
8
C'est la vie!
Ivč Kotnik, šaleški alpinist, se le na konicah prstov že večkrat dotaknil neba
»Diplome, nagrade, odliko-
vanja in kar je še takega, pač
ne morejo nikdar poplačati iz-
gubljenih dni, potokov znoja,
krčev v želodcu, piša plazov in
hrumenja viharjev, ozeblin,
odrezanih udov, udarcev strele
ali celo smrti, ki nas spremlja
na tej negotovi poti. Pa kaj bi
dramatiziral: takšno je pač
življenje ljudi, ki plezamo!« je
zapisal šaleški alpinist Ivč
Kotnik v uvodu svoje knjige
Dotik neba. »Veliko več, in
mora jih biti več, pa je lepih
trenutkov, sreče in potešenosti
na vrhu ali ob vrnitvi z dolge
poti, sončnih zahodov, ko gore
rdijo kot obraz nedolžne de-
klice, tihega vriska ob pogledu
na sončni žarek po viharju, ki
te je zajel sredi stene. Vrhov pa
je nešteto in zato je vredno
plezati!«
Ivča Kotnika so gore uročile
že pred več kot tridesetimi leti.
Star šestnajst let je pričel ple-
zati. »Obiskoval sem srednjo
rudarsko šolo in z učitelji sem
v februarju 1967 spoznal tudi
gore. Že takrat sem se jim za-
pisal in jim namenil zajeten
kos življenja,« se spominja in
jasno postavi stvari na svoje
mesto z naslednjo mislijo: »To
je moj način življenja. Dinga-
če sploh ne znam živeti...«
Z uhojenih noti
V Šaleški dolini je bil alpi-
nizem v šestdesetih letih pre-
cej močan in vrata v stene so
bila zanj odprta. A ker so po-
stale domače gore kmalu pre-
nizke, se je podal v Dolomite,
Centralne Alpe Francije in
Švice ter v vsa gorstva, ki jih
premore naš svet. Prelomnico
na svoji plezalni poti je doživel
leta 1973: »To je bil vzpon pre-
ko severnih sten Eigerja, ene
najtežjih sten, ki sodi med tri
zadnje probleme Alp.« Je na-
mreč eden izmed redkih slo-
venskih alpinistov, ki je pre-
plezal vse tri. V Eigerju je pre-
plezal Japonsko direttissimo,
klasično smer v severni steni
Matterhorna in Walkerjev ste-
ber v Grandes Jorasses. Po-
memben je tudi vzpon na Mont
Blanc, na katerega se je povz-
pel po Brenvi in se uvrstil v ra-
zred vrhunskih alpinistov.
Pred dvajsetimi leti je prvič
plezal tudi v Kavkazu; več
zahtevnih smeri je preplezal
v Tien-Šanu, ki je na meji med
Kitajsko in Sovjetsko zvezo;
pred petimi leti se je s šale-
škim alpinističnim odsekom
spoprijel z afriškim Kilimand-
žarom; plezal je še v Andih in
tudi v norveških gorah.
»Zame je pomenila vrhunec
Himalaja, kjer sem bil štiri-
krat. To je prav posebno po-
glavje v slovenskem alpiniz-
mu,« pripoveduje o južni steni
Makaluja, zahodnem grebenu
Everesta in južni steni Lhotse-
ja. Na vrhu Makaluja, mogoč-
nega osem tisočaka, je stal leta
1975 z Vikijem Grošljem. Štiri
leta kasneje so se alpinisti
v močni odpravi napotili na
Everest; Ivč je bil na poti k vr-
hu, vendar je žrtvoval cilj, da
bi izčrpanim prijateljem, ki so
že sestopali, priskočil na
pomoč.
»Odprave so posebno po-
glavje. Po dvajset ljudi, odre-
zanih od sveta, mora živeti
skupaj. V steni prežijo prese-
nečenja. Naenkrat lahko zapa-
de veliko snega... Lahko se
zaplezaš, ne moreš ne naprej
ne nazaj... V Eigerju sva s pri-
jateljem namesto tri dni v ste-
ni prebila sedem dni. Zmanj-
kalo nama je hrane in opre-
me.. . A ko je vse za teboj, je
uspeh še veličastnejši. Čez leta
pa vsi ti spomini ostanejo sa-
mo še lepi... In vendar, nekoč
bomo imeli starost in spomine,
nekateri pa samo spomine,«
razmišlja Ivč. »Prav vsak vrh
je nepozabno doživetje, in ker
je vrhov toliko, je lepo ple-
zati.«
V nekoristni svet
Zvest samemu sebi se je že
davno prenehal spraševati, za-
kaj mora tako živeti, zakaj
mora stopati po nevarnih po-
teh? »Te odgovore sem nehal
iskati, ker jih enostavno ni.
Gore so! Nekaj v meni pa me
venomer vleče z uhojenih poti.
Sledim svojemu hrepenenju.
...višje in višje. Telo ne more
dohitevati želja, zato ga višina
moti. Vedno pogosteje je treba
počivati. Srce kar poska-
kuje ...
A tudi alpinisti vidimo hribe
zelo različno. Eni pravijo, da
ne morejo imeti v dolini niko-
gar. Na drugi strani pa smo
tisti, ki verjamemo, da mora-
mo imeti v dolini koga, ki nam
v kritičnem trenutku pomaga
storiti naslednji korak. Moraš
imeti koga, ki te opogumlja in
zaradi katerega ne obupaš.
Vedno znova se trudiš, da bi se
vrnil domov.« Za Ivča je to
njegova družina. Ko gre na
pot, ga spremljajo v mislih že-
na in dva sinova. V svoji knjigi
je zapisal naslednje posvetilo:
Njej, ki me zvesto spremlja na
negotovi poti. »To posvetilo je
namenjeno tudi moji družini,
ki je ne bi zamenjal za nič na
svetu. Obenem pa ga name-
njam spremljevalki, ki jo člo-
vek mora imeti v gorah, sreči
namreč.«
»Vsaka odprava, zlasti tista,
ki jo imajo ljudje za neuspeš-
no, je veliko garanje,« je zapi-
sal v Dotiku neba. »Vse se na-
vadno dogaja na nekih koni-
cah ali ostrinah, kjer je za lju-
di le malo ali nič prostora.
Skoraj vedno gre za nohte in
žal je vedno pogosteje sprem-
ljevalka naših odprav poleg
sreče tudi smrt, pa čeprav tako
vztrajno trdimo, da ni gore na
svetu, za katero bi bilo vredno
žrtvovati en sam prst, kaj šele
mlado življenje.« Zato pa pra-
vi, da so hribi svet, v katerem
človek potrebuje še nekaj več.
Nekaj čez. Nekaj mora imeti,
da lahko preživi. Vero v vrni-
tev? Srečo? Voljo? »Nekatere
stvari so neponovljive. Trenu-
tek, v katerem se ne sproži
plaz... In ti preživiš. V tem je
sreča,« verjame Ivč. Tistega, ki
je ni imel, so gore vzele za ved-
no k sebi. »Že kar nekaj prija-
teljev smo pokopali. Nekaterih
nismo nikoli našli... A o tem
ne govorimo, samo nosimo jih
s seboj, kajti življenje gre na-
prej.«
V hudih trenutkih, ko so mu
gore vzele prijatelja, je v sebi
tuhtal in si rekel: samo tokrat
še. Obenem pa je že tisti trenu-
tek vedel, da si laže. Plezati
mora. »Nikdar nisem nikogar
nagovarjal k plezanju, čeprav
tistemu, ki izrazi željo, iz srca
rad pokažem gore. Vsem, ki jih
mikajo prepadne in mogočne
stene, vrhovi povsod po svetu,
lahko povem, da ima to življe-
nje dve plati. Ena je običajno
skrita in polna prikritega stra-
hu, tesnobe, omahovanja, od-
povedovanja in garanja.« Tudi
njegov mlajši sin, šestošolec,
bo morda kdaj okusil obe plati
alpinističnega življenja: »Bo-
jim se, da mu bodo umetne ste-
ne postale kmalu prenizke.
.. .sedaj je pot nazaj odprta le
še čez vrh, ki si ga tako želim.
Verjetno se bodo morale nada-
ljevati v prave gore.« Potemta-
kem bo tudi sinu pokazal ta
»nekoristni« svet. Tako ga
imenujejo tisti, ki ne poznajo
njegove druge plati. Zanje je
to svet brez polj in tovarn,
ekonomsko popolnoma neko-
risten. A čudovit za tiste, ki
gledajo vanj z gorniškimi
očmi.
Višinske misli
»Visim nad štirico v navpič-
ni in s puhastim snegom zade-
lani steni. Tako težkih detaj-
lov v takih višinah nisem še
nikoli plezal. Težak nahrbtnik
mi težnost še veča, da komaj
diham, živim, in kako naj se še
premikam? Morem, hočem in
zato napredujem. Pravijo: člo-
vek se privadi, žival pogine!
Le kdo me je pregovoril za to
odpravo? Ko bi bilo prvič, se
niti ne bi čudil. Alpinisti vse
preveč radi pozabljamo. Slaba
tolažba, Ivč, nahrbtnik z dra-
goceno opremo in hrano mora
naprej, sam pa ne hodi!« je
zapisal o enem izmed spopa-
dov z Lhotsejem. »Sedemkrat
sem se že vrnil z gore v bazo in
tako zapravil na tisoče priga-
ranih stopinj, še sledi ni za
mano, še to vihar sproti zabri-
še. Le tanka v led in ivje skrita
nitka nas nevidno povezuje
z zadnjo stopinjo na poti k vr-
hu...« A alpinist nikoli ne mo-
re vedeti, katera bo tista zad-
nja, ki ga bo pripeljala do ob-
čutka potešenosti. Morda je
sploh ne bo našel.
Kotnikova knjiga Dotik ne-
ba barvito ilustrira njegovo
trideset let dolgo alpinistično
pot, od prvih vzponov v Kam-
niške Alpe do Himalaje. Dosti-
krat je nastajala v najbolj ne-
mogočih razmerah. Nekatere
dele je zapisal na višini 7 tisoč
metrov... Z navadnim svinč-
nikom, kajti kakšno drugo pi-
salo, na primer kemični svinč-
nik, pri teh temperaturah od-
pove.
Kot uvodoma poudari, knji-
ge ni napisal zato, da bi koga
spodbudil k plezanju ali ga
navdušil za šport, ki je uročil
njega samega. Vedno je tako,
da se vsakdo odloči sam. Tudi
za alpinizem, ki je, kot pravi
alpinist iz Velenja, veliko ga-
ranje: »Vedenja o alpinizmu se
zelo spreminjajo. Vendar je
prav, da vemo, da je treba za
alpinizem resno trenirati in
vanj vložiti ogromno truda. Po
moji presoji potrebuje dober
alpinist poleg izjemne kondi-
cije še bogate izkušnje, ob
vsem tem pa mora biti še no-
tranje maksimalno uravnove-
šen.« Ko človek doseže en cilj,
se loti naslednjega. In prav je
tako, saj na ta način raste. Se-
veda ima svoje načrte: »Ker je
ogromno gora, je tudi želja ve-
liko. Poleti se odpravljamo
v mongolski Al taj.« Števila
vseh smeri, ki jih je preplezal,
ne ve natančno. Pred leti, ko
jih je bilo sedemsto, je nehal
šteti.
»Doseganje zastavljenih ci-
ljev je pri človeku mozaik, ki
mu pravimo življenje,« meni
Ivč Kotnik. »Velikokrat že
vnaprej vem, da bom, ne vem
zakaj, spet zapustil toplo og-
njišče svojega doma in odšel
na novo pot, na izpolnitev no-
vega cilja, po nov kamenček
v svojem mozaiku.«
V navezi
Gore so zanj svet, kjer so
samo trije: on sam, prijatelj, ki
je z njim v navezi, in naslednji
oprimek. Naokoli je menda
ena sama svoboda.
V življenju najbolj spoštuje
ravno prijateljstvo: »V višinah
si res odvisen od svojih spo-
sobnosti, moči in vztrajnosti,
a sam brez prijatelja si lahko
pogubljen. V gorah je vse od-
visno od tebe samega in od ti-
stega, ki se je s teboj navezal
na vrv. Človek živi takrat sa-
mo zase, za prijatelja in za
vsak naslednji oprimek, ki ga
želi doseči. V steni si ves čas
predan medsebojni odvisnosti,
vendar je to drugačna odvis-
nost, kot smo je ponavadi va-
jeni, odvisnost, ki je drugače
stkana in uporabljena. V svo-
jem življenju imam ozek krog
prijateljev in tem popolnoma
zaupam.«
Prijateljstvo skuša prenaša-
ti tudi v dolino, torej vsako-
krat, kadar se ne skuša dota-
kniti neba. Po poklicu je di-
plomirani inženir rudarstva,
zelo zaposlen mož z odgovorno
službo, ki svoj prosti čas pre-
življa kar se da najbolj kako-
vostno; z družino, prijatelji,
velik del pa ga nameni tudi
dejavnostim, ki mu pomagajo
do večje moči v gorah. Zato
teče, kolesari, smuča, se po-
taplja ... Nabira si novih moči
za nove vzpone. Dobro ve, da
je vsak drobec fizične ali psi-
hične kondicije v danem tre-
nutku lahko nenadomestljiv,
včasih celo odločilen. Kajti al-
pinizem ima prav posebne za-
konitosti. To je šport, v kate-
rem ni umika: »Razlikuje se od
drugih športov, kjer se lahko,
ko si utrujen, usedeš v travo
ali ustaviš ali pa odstopiš. Tu,
v tem divjem svetu je pot od-
prta le navzgor, urnika prak-
tično ni in ne sme biti, vsak
napačen korak je lahko uso-
den. Tu sta si življenje in ko-
nec tako blizu, da se ju lahko
dotakneš.«
V določenih trenutkih pa se
je vendarle spraševal, zakaj iz-
ziva življenje; tudi v svoji
knjigi: »Globoko pod seboj vi-
dim luči, tam je dolina, toplo-
ta, življenje, zelena trava,
predvsem pa ogromno prosto-
ra, kjer lahko normalno stojiš
in hodiš, ne kot tukaj, kjer kot
pajek visim le na konicah de-
rez in tu in tam mislim, kaj bi
bilo, če bi slučajno katera od-
povedala ...«
.. .po vzponih je vredno in le-
po živeti.
Veliko moči za en vrh, mar
ne? A tudi z osvojenim vrhom
pot še ni končana: »Ko prideš
na vrh, si samo zelo utrujen.
Veš, da je pred teboj še sestop,
dostikrat še bolj nevaren. Za-
doščenja pridejo kasneje, ko si
že v dolini. Šele takrat je
vzpon resnično končan in člo-
vek potešen.« Če pa se gora ne
da, se je treba pravočasno obr-
niti v dolino. In vendar, pravi
Ivč Kotnik, na velikih višinah
je težko najti tisti trenutek, ko 1
bi moral nazaj: »Z enim kora-
kom si zapreš pot. Nazaj ne
moreš, naprej je ni več. Toda
takšna je pač usoda gornikov,
ki so se zapisali temu športu.
C'est la vie... Ko pride tisti
mejni trenutek, je za vsa raz-
mišljanja že prepozno. Alpini-
sti naredimo tudi usodni ko-
rak tako, kot smo jih prej pre-
stopili že na tisoče, z enako
zanesenostjo, kot smo stopali
korake, ki so pomenili radost
in zadoščenje. Nič hudega slu-
teč, narediš vsak naslednji ko-
rak, kot si jih že toliko po-
prej.«
KSENIJA LEKIĆ
...samo vrv stiskam tako, da
me bolijo prsti. Kje si, prija-
telj? Sedaj te ne izpustim in če
nama bogovi prereže jo vrv, se
vržem za tabo v globino, dru-
gače pa mi ne uideš, četudi bi
bil težak kot sama gora.
Ker se večji del življenja alpinistov vendarle odvija v dolini', je
Ivč Kotnik v delovnem času tudi ravnatelj srednje rudarske šole
v Velenju.
Himalaja, Everest, 1979.
Št. 52 - 29. december 1994
9
Štefanovi žegni, šentjanževec - in tepežkanje
Šip, šap
danes je tepežni dan.
Reši se kristjan,
reši se, reši
pa me uteši,
pa me uteši,
daj mi denarcev kaj,
Bog ti daj sveti raj!
Šip, šap!
(Tepežnica iz okolice Celja)
Od božiča do treh kraljev,
tako piše Nika Kureta, je bil
čas »dvanajsterih noči«, ki je
bil davno nazaj za vsa indoe-
vropska ljudstva poln skrivno-
sti, saj so verjeli, da so na po-
hodu duhovi, da pod nebom
besni »divja jaga«, da se rajni
vračajo v svoje nekdanje do-
move. Tudi te strašljive podo-
be, ki so jih iztuhtah v tegobe
mrzle zime zdruznjeni predni-
ki, so močno spremenili božič-
ni soprazniki, največ pa veli-
kanski skok življenjske ravni
in izobrazbe. Vse tja do konca
leta se z novoletnim dnem vred
vrstijo dogodki, ki s šegami in
verovanji polnijo čas najdalj-
ših noči. Nekoč bolj kot dan-
danes. Prikličimo si jih
v spomin.
Po božičnem dnevu, ki naj
bi ga spokojno preživeli v kro-
gu družine, je god sv. Štefana,
ki ga je državni praznik slo-
venske samostojnosti naredil
še za dela prost dan. Sv. Šte-
fan je pokristjanil neko po-
gansko božanstvo, kateremu
so se nekoč v davnih časih pri-
poročali za varstvo živine, zla-
sti konj, čeprav Štefan, prvi
mučenec, z njimi ni imel kakš-
ne posebne zveze. Več sloven-
skih ljudskih pripovednih pe-
smi pa mu konje naravnost
podtakne. Tako je najbrž pov-
sod po Evropi, saj na primer
švedska legenda svetnika, ki je
bil diakon, degradira v Hero-
deževega konjarja.
Tudi po Sloveniji so na ta
dan poleg vode in soli blago-
slavljali tudi konje. Še pred
drugo svetovno vojno je na Te-
harjah, pri cerkvi sv. Štefana,
ki je bila po vojni zaradi razši-
ritve ceste porušena (?!), pote-
kal nadvse zanimiv obred. Iz
širše okolice, Spodnje Savinj-
ske doline, vojniške in tudi
šentjurske fare, so gospodarji
ali njihovi sinovi na Štefanovo
prijezdili k cerkvi. Postavili so
se okoli nje v toliko obročih,
kolikor jih je pač prijezdilo.
V cerkvi so bile pri tej maši
bolj ženske in otroci, možje so
obred spremij ali zunaj pri ko-
njih. Ko je iz notranjščine zaz-
vonilo k povzdigovanju, so
jezdeci trikrat obkrožili cer-
kev, potem pa počakali, da je
duhovnik v spremstvu mini-
strantov, mežnarja in ključar-
ja prišel na plano in živali bla-
goslovil. Tisti, ki živali niso
pripeljali, so k žegnu prinesli
njihove podobe, izrezljane iz
lesa, vlite iz voska ah narejene
iz testa. Tes tene so potem do-
ma zdrobili v živinsko klajo.
Za blagoslov konj pa so prina-
šali v cerkev tudi oves, ki so ga
potem pomešali med ostalega.
Kako strogo ločujemo vodo
od vina, je razvidno iz tega, da
vino ne pride k žegnu isti dan
kot voda in sol. Za to je seveda
spet velik razlog — legenda
o Janezu Evangelistu. Grka
Aristomeda naj bi apostol Ja-
nez nagovarjal k spreobrnitvi
h krščanstvu. Pa mu je zviti
Grk ponudil zastrupljenega
vina, rekoč, da bo postal krist-
jan, če bo Janez brez škode to
vino použil. Če je Grk sprejel
novo vero, tega nikjer ne piše,
da pa je ta zgodba pomagala
izničiti pogansko šego »napoj-
nice bogovom«, to seveda se-
danji običaj potrjuje. Vino, k
so ga na Janževo prinesl
k žegnu, so potem prilili v vs<
sode, da je bil ves vinski pride
lek blagoslovljen. Nekateri s<
nesli k žegnu kar sodeč ah pie
tenko. Tega so hranili za pri
mere slovesa, ko je kdo odha
jal od doma za daljši in nego
tov čas, za stalno in za večno
Pili so ga ob odhodu neveste
ženina, mladega rekruta, vpo
klicanega v vojsko, odhod«
v izseljeništvo — in ob krst
umrlega pred domačo hišo. Z«
to rabo je nastala tudi ljudski
Doslovilna nesem.
S »šentjanževcem« so v celj-
ski okolici pokropili vinograde
za dobro rodnost. Povsem ra-
zumljivo je, da so k žegnu nesli
najboljše vino, ki so ga tisto
leto pridelali.
Tudi dan nedolžnih otroči-
čev, v spomin na pokol dečkov,
ki ga je ukazal judovski kralj
Herodež, da bi se znebil prero-
kovanega kralja (Jezusa), ima
v šegi tega dne delež predkrš-
čanske vraže. Šibanje, dotika-
nje s sveže odrezano enoletno
šibo, naj bi imelo čarno moč.
Življenjska sila, ki jo vsebuje
živ les, namreč preide na člo-
veka, katerega se je dotaknila.
Verjetno je bila nekoč v rabi
med koledniki zimskega kresa,
s krščanstvom pa se je obreda
prijel biblijski dogodek z ne-
dolžnimi otročiči in ga nadvla-
da!. Zanimivo, da so nekoč na
ta dan dečki, ki so se šolah po
samostanih, volih deškega
škofa. Ta je imel ves dan
oblast, tudi nad dobrotami
v kuhinji in shrambi. Pozneje
je iz tega običaja nastal Mi-
klavž.
Smisel tepežkanja je spet
koledovanje. »Kaznovanje«
odraslih ljudi za njihove pre-
grehe, tudi za krivice, storjene
otrokom, je bilo zaradi tega za
drobiž dvakrat privlačno. Te-
pežkarji so najprej natepli do-
mače, potem pa so se zapodili
po vasi in ob tepežkarski pe-
smi pobirali darila. Marsikje
so se tepeni reševali s kovanci,
če so jih tepežniki zalotili kje
na poti. Drugače pa so jih po
hišah obdarili z dobrotami,
kot izpričuje v Šaleški dolini
zapisana tepežnica:
Šip, šap, šip, šap,
da zdravi, veseli,
bi dolgo živeli,
nebesa služili,
potice delili.
Kaj pa silvestrovo in najbolj
nora noč? To je novina, je dru-
ge polovice tega stoletja otrok.
Že res, da so tudi naši pred-
niki čakali novo leto. Navadno
v družinskem krogu in s po-
dobnimi šegami, vedeževanji
in igrami kot za božič. Po ni-
hanju plamena sveč in smeri
leta isker so ugibali prevladu-
joče vetrove in vreme prihod-
njega leta. Čebulo z dvanajsti-
mi lupinami so naso lih in tista
lupina, ki je bila do treh kra-
ljev najbolj stekleno-mokra, je
pokazala, kateri mesec bo de-
ževen.
Bolj kot novoletna noč je bi-
lo pomembno novoletno jutro,
pravzaprav ves dan. Imeti
v tem trenutku prazen žep (de-
narnico) ni pomenilo kaj do-
brega, »suh« si ostal vse leto.
Zgodnji vstajalci so bili pridni
za vstajanje vse leto. Ni bilo
dobro opravljati del, ki bi se
jih rad čez leto izogibal. Sreče
moškemu leto ni prineslo, če je
tisti dan najprej srečal žensko.
Maksim Gaspari: Tepežniki.
In kadar jemljemo slovo, ne sme pozabit se,
ko si roke podajamo, zapet zdravico še:
Pijmo »šentjanževca,« da bi rajža srečna b'la,
dab' raiža srečna b'la, zdaj in na večno!
Proces proti kmetu Jožetu Pospehu iz Kasaz je bil pred
okrajnim sodiščem v Celju 18. 11: 1949. Bil je obtožen
neizpolnjevanja obvezne oddaje krompirja in koruze.
Namesto predpisanih 1.500 kg krompirja bi ga naj oddal
samo 318 kg in namesto predpisanih 805 kg pšenice bi je naj
oddal le 407 kg. Sodni senat, ki mu je tudi v tem primeru
predsedoval sodnik Adolf Reya, ga je obsodil na osem
mesecev poboljševalnega dela in na zaplembo celotnega
premoženja. Tudi v tem primeru je sodnik Adolf Reya
v obrazložitvi sodbe navajal predvsem politične argumente,
kot npr.: »Obtoženec v svojem kapitalističnem egoizmu vidi
le samega sebe, dočim mu je delovno ljudstvo deveta briga,
pa čeprav vsi propadejo. (...) Dejanje, ki ga je obtoženec
zakrivil, je v današnjih pogojih socializma zelo nevarno,
kajti špekulacija resno ogroža pravilno in nemoteno pre-
hrambeno politiko delovnega ljudstva. Zato smatra sodišče,
da obtoženec ni vreden še nadalje vršiti gospodarske posle
na svojem posestvu, kateri ga silijo k izvrševanju kaznivih
dejanj, vsled česar smatra za potrebno odvzeti mu ekonom-
sko bazo, da se enkrat za vselej prepreči obtožencu izvrše-
vanje sličnih nevarnih dejanj za družbo.«
Izrečena sodba celjskega okrajnega sodišča je postala
pravnomočna 30. 12. 1949, ko jo je kot drugostopenjsko
sodišče potrdilo tudi okrožno sodišče v Ljubljani. Obsojeni
Jože Pospeh je bil tako ob posestvo s preko 30 ha površine,
nastopiti pa je moral tudi prestajanje prostostne kazni.
Vendar se v usodo ni vdal, ampak je maja 1950 vložil
zahtevo za varstvo zakonitosti pri Vrhovnemu sodišču LRS,
ki je njegovi zahtevi ugodilo in sodbi sodišč prve in druge
stopnje v celoti razveljavilo ter naročilo, da mora primer
ponovno obravnavati sodišče prve stopnje. Ponovno sojenje
pred okrajnim sodiščem v Celju je bilo 10. 8. 1950. Tudi
v ponovnem sodnem procesu je bil Jože Pospeh spoznan za
krivega, vendar mu je tokrat sodišče odmerilo »samo«
denarno kazen v višini 30.000 dinarjev.
V procesu, ki je bil pred senatom celjskega okrajnega
sodišča 21. 10.1950, je bilo hkrati obsojenih več kmetov, to
so bili: Janez Jakopin iz Razborja, Stanko Jakopin iz Laz,
Ivan Avžner iz Št. Ilja in Ferdinand Kukovič iz Trnovca. Vsi
navedeni kmetje so bih člani kmetijske obdelovalne
zadruge v Dramljah. Obtoženi so bih, »da so kot zadružniki
KD Z Dramlje od njene ustanovitve dalje ovirali delo te
zadruge, izpodkopavali njeno ureditev in delovno organiza-
cijo z namenom, da bi zadrugo uničili, zlasti s tem, da so že
ob ustanovitvi opustili organizacijo zadruge v smislu
zadružnih pravil in Temeljnega zakona o zadrugah, da so si
kot ustanovitelji zadruge pridržali nesorazmerno velike
ohišnice, na katerih so redili nesorazmerno veliko število
glav goveje živine in prašičev, zaradi česar so obdelovali
predvsem zemljo na ohišnici, obdelavo zadružne zemlje pa
zanemarjali in jo v letu 1950 skoraj popolnoma opustili, pri
čemer sta obt. Avžnar Ivan kot predsednik KLO Dramlje
ter vodilni politični funkcionar tega KLO-ja in Jakopin
Stanko kot odbornik KLO-ja in referent za odkupe in
kmetijstvo tako delovanje podpirala tudi kot predstavnika
ljudske oblasti in vodilnih krajevnih političnih organi-
zacij.«
Vsi štirje obtoženci so bih obsojeni na zaporne kazni
s prisilnim delom za dobo od deset mesecev do treh let, oba
Jakopina in Avžnar pa tudi na zaplembo premoženja.
V obrazložitvi sodbe, ki je obsegala kar 12 strani, je dr.
Marjan Pavlic kot predsednik sodnega senata glede izreče-
nih kazni navedel: »Pri odmeri kazni je sodišče pri vseh
obtožencih upoštevalo predvsem družbeno nevarnost
dejanj. Naklepno rušenje zadruge, ki je šele v začetku
svojega razvoja, in to zlasti s strani oseb, katere so bile vsi
odborniki KLO-ja, ki so bile kot ustanovitelji zadruge naj-
bolj vidni predstavniki zadružniškega gibanja pomeni
naklepno rušenje socializacije vasi, kar je danes ena od
osnovnih nalog delovnih ljudi za izboljšanje življenjskih
pogojev delovnih kmetov in celokupnega prebivalstva...«
Kljub tako rigoroznim kaznim javni tožilec z njimi ni bil
zadovoljen in se je na sodbo pritožil na okrožno sodišče j
v Ljubljani, ki je njegovi pritožbi ugodilo ter vsem štirim
obsojencem zaporne kazni s prisilnim delom povišalo, in,
sicer: Janezu Jakopinu z dveh let in osmih mesecev na štiri
leta, Stanku Jakopinu s treh let in šestih mesecev na štiri i
leta in šest mesecev, Ivanu Avžnarju s treh let na štiri leta in
Ferdinandu Kukoviču z deset mesecev na eno leto. Prvim
trem obsojencem pa je tudi ostala v veljavi kazen zaplembe
premoženja.
Kmetje, ki so bili obsojeni v povojnih sodnih procesih
pred okrajnim sodiščem v Celju, so seveda skušali izrabiti
vsa pravna sredstva, da bi dosegli razveljavitev izrečene
sodbe, ki se jim je zdela krivična. Ne le da so se v večini
primerov zoper sodbo okrajnega sodišča v Celju pritožili na
okrožno sodišče v Celju, ampak so se, če to njihovi pritožbi
ni ugodilo, pritožili še na Vrhovno sodišče LRS in Vrhovno
sodišče FLRJ. Če tudi tedaj niso dosegli ugodne rešitve, jim
je kot zadnje upanje ostala še pritožba na kabinet maršala
Tita. Veliko število takšnih pritožb na kabinet maršala Tita
dokazuje, kako je med kmeti tedaj vladalo prepričanje, da
maršal Tito ne ve, kaj oblast počenja z njimi, in da bi, če bi
to vedel, tega ne dovolil. Podobno so slovenski kmetje
razmišljah v času velikih kmečkih uporov proti fevdalcem
v 16. stoletju, ko so bili prepričani, da cesar ne ve, kaj
z njimi delajo fevdalci in da bodo pri njem našli pravico.
Le redki kmetje so bili sposobni sami pisati takšne pri-
tožbe. Ker za advokata najčešče niso imeli denarja, so jim
pritožbe običajno sestavljali tisti vaščani, ki so bili takš-
nega pisanja bolj vešči. Oblast je seveda takšne pisarje
preganjala in jih neredko tudi kaznovala. Eden tistih, ki je
kmetom pisal razne pritožbe, je bil npr. Alojz Bobek, polje-
delski delavec iz Dobležičev pri D renskem rebru. Okrajno
sodišče v Celju ga je zaradi tega 3. 10. 1949 obsodilo na 22
mesecev poboljševalnega dela in na izgon iz domačega
kraja za dobo enega leta.
Kakor lahko ugotovimo, da so posamezni kmetje proti
političnim aktivistom in proti proti članom odkupnih
komisij včasih uporabili tudi silo, je mogoče ugotoviti, da so
tudi ti proti kmetom včasih nastopali nasilno in celo bru-
talno. To se je dogajalo zlasti v letih 1949-1950, torej v letih,
ko je bila kampanja zoper »kulake« na višku. To je pripisati
ne le temu, da so bih člani takšnih odkupnih komisij fana-
tični partijci, ki so bih direktive Partije pripravljeni
dosledno izpolnjevati, ampak tudi temu, da so jih rekruti-
rali iz vrst lumpen proletariate, in so ti že zaradi svojega
socialnega položaja kmete sovražili. Za svoja dejanja obi-
čajno niso bili klicani na odgovornost, kaj šele da bi bih za
to obsojeni. Dogajalo se je ravno nasprotno, da so bili
kaznovani kmetje, ki so bih žrtve njihovega brutalnega
postopanja.
To se je npr. zgodilo kmetici Tereziji M. iz Grobelnega.
Kot pripoveduje, z možem Alojzem leta 1950 nista mogla
pravočasno oddati para volov za obvezno oddajo, ker sta jih
potrebovala za pomladansko setev, ki se je zaradi slabega
vremena zavlekla. Oblast za te razloge ni pokazala nikakrš-
nega razumevanja. Ko je bila doma sama s štiriletnim
sinom, so prišli člani odkupne komisije in vdrli v hlev, da bi
vola odpeljali. Ona jim je to preprečila, in sicer tako, da se
je obesila na verige, s katerima sta bila vola priklenjena
k jaslim, in jih ni hotela izpustiti, čeprav so jo z lesenimi
zapahi od vrat tolkli po prstih. Končno sta jo dva člana
komisije podrla na tla in eden izmed njiju, ki je bil celo
bližnji sosed (Vinko M. iz Stopč) ji je na prsi nameril pištolo
ter ji grozil, da jo bo ustrelil. Kljub pretepanju in grožnjam
s pištolo ni popustila in je uspela, da volov niso odpeljali.
Po nekaj dneh je dobila poziv, da se mora zglasiti na
celjskem javnem tožilstvu. Tam so jo aretirali in jo odpeljali
v »Stari pisker«, kjer je bila zaprta več tednov, ne da bi ji
izročili obtožnico, ah da bi prišla pred sodišče. To je bilo,
kot pravi danes oseminosemdesetletna Terezija M., plačilo
za to, ker je njihova domačija med vojno dajala zatočišče in
hrano partizanom, in ker je sprejemala in hranila partizan-
sko pošto.
Št. 52 - 29. december 1994
10
Po Aškerčevih poteh
Nova publikacija o pesniku In njegovi domačiji
Letos je izšla nova publika-
cija o pesniku Antonu Ašker-
cu, z naslovom Anton Aškerc
in domači kraj. Sestavljena je
iz dveh delov. V prvem piše
prof. Božena Orožen o pesni-
kovem otroštvu in mladost. To
je nekakšen vodnik po okolju
njegovega otroštva. Drugi del
nosi naslov Kako smo obnav-
ljali Aškerčevo domačijo, av-
torja Vita Hazlerja.
Prof. Božena Orožen se je
rodila leta 1929 v Celju, kjer
danes tudi stanuje. Službovala
je kot gimnazijska profesorica
slovenskega jezika in ruščine,
kasneje kot bibliotekarka
v domoznanski zbirki v Osred-
nji knjižnici v Celju. Prevajala
je češki jezik in je dobra poz-
navalka češke literature, sode-
lovala je pri Rusko slovenskem
slovarju. Obsežno je njeno
strokovno publicistično delo
v slavističnem tisku, kakor tu-
di praktično domoznansko in
literarno zgodovinsko delova-
nje. Pripravljala je obsežne
razstave, organizirala stro-
kovne eksurzije in predavanja
ter pisala kulturnoliterarne
vodnike, kar počne še danes.
Tri leta je v pokoju, zdaj pa
sodeluje tudi pri Univerzi za
tretje življenjsko obdobje. Po-
maga pri pripravljanju zbor-
nika za Vojnik, kjer piše o kul-
turnih in javnih delavcih iz
Vojnika in okolice, predvsem
iz časa Avstroogrske.
Zakaj ste se odločili za pu-
blikacijo o Aškercu?
»Nisem se ravno sama odlo-
čila, pobuda je prišla od kul-
turne skupnosti Laško, kon-
kretno pa mi je to predlagal
Jure Jan. Bili so mnenja, da
Aškerčeva domačija na Seno-
žetah pri Rimskih Toplicah
potrebuje primerno poljudno
knjižico, ki bi povezovala pes-
nika in njegov dom. Tako bi
lahko obiskovalcem vsaj nekaj
ponudili. Osebno sem se vedno
zanimala za domače avtorje,
mislim predvsem na tiste, ki so
bili neposredno povezani s Ce-
ljem in njegovo širšo okolico.
Pravzaprav sem imela s temi
avtorji tudi največ opravka, ko
sem še službovala v knjižnici.
Tako je nastal vodnik, ki obi-
skovalcem približa pot, po ka-
teri je stopal Aškerc. Izdala ga
je Zveza kulturnih organizacij
občine Laško.«
Kje se vodnik še lahko dobi
razen na pesnikovi domačiji?
»Zal se dobi le še v knjižnici
in mislim, da je precej narobe,
da se ga ne da kupiti v knjigar-
ni ali kje drugje. Moral bi biti
na razpolago vsaj v nekaterih
knjigarnah, da bi ga lahko ku-
pili tisti, ki nameravajo obi-
skati domačijo na Senožetah.
Tako bi se na pot lahko že prej
pripravili, saj je v vodniku na-
tančno opisana. Ne gre le za
pot na Senožete, temveč tudi
na Globoko, ki leži na spodnji
strani Rimskih Toplic. Tam
naj bi bil pesnikov kraj roj-
stva. Meni so že domov telefo-
nirah in me spraševali, kje
lahko to publikacijo dobijo.«
Ali se je Aškerc rodil na Se-
nožetah ali na Globokem?
»O točnem kraju njegovega
rojstva se še vedno pojavlja
negotovost, saj je sam pravil
le, da se je rodil v Rimskih
Toplicah. Točneje se ni opre-
delil. Literarna zgodovina na-
vaja podatek, da se je leta 1856
rodil na Globokem, v krstnem
listu pa je zapisan naslov, ki so
ga imeli na Senožetah. Torej,
natančno ni znano.«
Kaj konkretno ste opisali na
teh 56 straneh?
»Najprej o koreninah njego-
vega rodu, o domačem kraju in
njegovih pesmih, ki so poveza-
ne s širšo okolico Rimskih To-
plic, o vlogi njegove tete Ajtke,
ki jo je imel zelo rad, o družin-
skih vezeh ter o Aškercu, ki je
bil zelo vase zaprt človek. Nje-
gova molčečnost se tudi v pe-
smi ni sprostila. Sam nikoli ni
govoril o družini in domačem
kraju. Kar je zbrano v tej knji-
žici, seveda ni novost, to je le
izbrano gradivo iz različnih li-
teratur. Koristi tistemu, ki ga
zanima pesnikov stik z doma-
čim krajem in vse to lahko naj-
de na enem mestu. Knjižica je
tudi bogato ilustrirana, poleg
domačih ohranjenih slik so
v njej še pisma, ki jih je pesnik
pisal teti Ajtki. Večji del slik
se sicer nahaja v celjski knjiž-
nici in na Zavodu za varstvo
naravne in kulturne dediš-
čine.«
Kako vi, kot strokovna poz-
navalka, pojmujete Aškerca in
njegovo delo?
»Pretežno gledam nanj kot
na pesnika, ki je svoj vrh dose-
gel z delom Balade in roman-
ce, potem pa mu je pesniška
moč padla. Ni se odlikoval le
kot pesnik, saj je bil izredno
dober publicist in to kar radi
pozabimo. Bil je razgledan
človek, urednik Ljubljanskega
zvona in mislim, da je bil to
kar pomemben del njegovega
ustvarjanja. Veliko je tudi pre-
vajal. Aškerc je odseval zna-
čilnost štajerskega človeka, bil
je razumsko usmerjen, stal je
na trdnih tleh, bil pa je čustve-
no zelo zadržan. Tudi o boleči-
ni ni govoril znancem.«
Ste sodelovali pri obnovi
njegove domačije na Senože-
tah, katere otvoritev je bila
1986?
»Takrat sem sodelovala še
v okviru knjižnice, s slikovnim
in knjižnim gradivom sem ure-
dila spominsko sobo. Razsta-
vili smo knjige in drugo litera-
turo ter pokazali tudi del nje-
govega rodovnika. Pred štiri-
mi leti je domačijo obiskala
celo njegova potomka, ki živi
v Avstriji. Predlagala sem tu-
di, da bi označili pot, po kateri
je stopal Aškerc, se pravi, da
bi na tej njegovi poti označili
določene točke, kjer se je zadr-
ževal in ki so bile zanj po-
membne. Poleg tega mislim,
da bi mu morali na Globokem
postaviti spominsko obeležje,
saj zdaj tam stojita le dve lipi.
DAMJANA SEME
Pravljice na slikah
Še do 14. januarja bo v ob-
činski matični knjižnici v Žal-
cu postavljena razstava ilu-
stracij, ki jih je narisala Ančka
Gošnik Godec.
Ena od najbolj priznanih
domačih ilustratork, Ančka
Gošnik Godec, je bila leta
1927 rojena v Celju, po drugi
svetovni vojni pa je študirala
slikarstvo na Akademiji za li-
kovno umetnost v Ljubljani.
S knjižno ilustracijo se je pri-
čela ukvarjati že v petdesetih
letih in od tedaj je likovno
opremila veliko število zgodb,
ki so jih napisali Eia Peroci,
Kristina Brenkova, Karel Gra-
beljšek, Branka Jurca in drugi.
V preteklih desetletjih je sode-
lovala na mnogih razstavah,
njena dela pa so bila tudi več-
krat nagrajena.
Slike in risbe, ki jih je mo-
goče videti na razstavi v Žal-
cu, so izvirna dela, ki so bila
objavljena že v različnih knji-
gah. Tako kot za ostale avtor-
je, ki se ukvarjajo z umetnost-
jo za najmlajše, je tudi.zanjo
značilno poznavanje in razu-
mevanje otroškega doživljanja
sveta. Slike s pravljičnimi mo-
tivi izražajo močno fantazijo,
narejene so z dekorativno bar-
vitostjo, ki privlačijo gledalca
že ob prvem srečanju z njimi.
Tako kot v pripovedih so tudi
v njenih ilustracijah glavni ju-
naki pogostokrat otroci, ki se
znajdejo sredi najrazličnejših
prigod in pri tem srečujejo res-
nična ali izmišljena bitja ter
spoznavajo živali, rastline, ki
imajo povsem človeške lastno-
sti, saj znajo govoriti, misliti
in so lahko prav prijateljska.
Zato slike Ančke Gošnik Go-
dec na svoj poseben način za-
bavajo in poučujejo najmlajše
o življenju, v katerega vstopa-
jo in ki žal ni vedno tako lep in
idiličen kot so njene slike.
BORIS GORUPIČ
Ljudsko zobozdravstvo
Ob izteku leta je izšla izpod peresa prim. dr. Franca
Štolfe, zobozdravnika iz Celja, zanimiva knjižica, ki na 76
straneh zgoščenega branja obravnava Ljudsko zoboz-
dravstvo na Slovenskem. Delo, pisano tekoče in lahkotno,
je avtor razdelil na del, ki zajema zavetnike — patrone
v zobozdravstvu, pregovore in reke, vraže o zobeh, rast-
line v »čarodejnem« zobnem zdravilstvu ter njih pripravo.
Knjižica predstavlja popestritev naše kulturne dediščine
na področju zobozdravstva, kako »poceni« prelisičiti
bolezen in jo »premagati.«
Dr. IGOR KOS
Zanimivi priročniki
Založba DZS je izdala štiri
zanimiva dela, ki so zasnovana
kot priročniki za različno upo-
rabo.
Za tiste, ki se pogosto sreču-
jejo s pisno komunikacijo, so
izdali knjižico Pisno sporoča-
nje za vsakdanjo uporabo, ka-
tere avtor je Stanko Šimenc.
Razdeljena je na več poglavij,
med katerimi so navedeni mo-
deli zasebnega dopisovanja in
mnogo bolj obsežnega poslov-
nega ter uradnega dopisova-
nja. Kdor ima težave z izpol-
njevanjem bančnih in poštnih
obrazcev, pa bo v zadnjem de-
lu našel primere tudi za njiho-
vo reševanje.
Šolski zgodovinski atlas so
narediii domači avtorji pod
vodstvom Tomaža Webra. Gre
za prvi atlas takšne vrste pri
nas, pred tem smo imeli le pre-
vode, in zajema celotno zgodo-
vino od prazgodovine do da-
našnjih dni, s poudarkom na
dogodkih, ki so se dogodili na
našem geografskem prostoru
in z obilico kart, izdelanih
z sodobno tehnologijo.
Priročnik Kitara-akustična
in električna je namenjen
predvsem začetnikom, ki se
želijo naučiti igrati na tem po-
pularnem glasbenem instru-
mentu. Knjižica podaja osnov-
na znanja o notah, akordih in
nekaj shem za igranje sodob-
nejših zvrsti, kot so blues, he-
avy metal, reggae ter jazz.
Podobnega tipa je Sto lah-
kih skladb za elektronsko kla-
viaturo, ki se prav tako priče-
nja z elementarnimi osnovami,
ki jih mora poznati vsak glas-
benik, nadaljuje pa se z notni-
mi zapisi priljubljenih skladb
Bacha, valčkov ter španskih,
country in mnogih drugih me-
lodij.
BORIS GORUPIČ
0 poslovnih darilih
Pri založbi Ethno je izšla
izredno zanimiva in koristna
knjiga dr. Janeza Bogataja
»Majda, dajte mi tisto iz oma-
reČ ali kultura poslovnih, pro-
mocijskih in protokolarnih
daril.
Knjiga je dragocena zaradi
tega, ker vnaša v naš kulturni
prostor tiste novosti, pred-
vsem pa pravila, ki jih doslej
nismo bili vajeni, oziroma so
bili redki tisti posamezniki, ki
so znali gojiti tudi kulturo po-
slovnih daril.
Z nastankom samostojne in
suverene Slovenije kot države
in z liberalizacijo trga, so se
pojavile potrebe po sistema-
tičnem načrtovanju poslovnih
oziroma promocijskih daril.
Dosedanja praksa je namreč
prevladovala v duhu naključ-
nega, prav zaradi tega pa tudi
največkrat zgrešenega pojmo-
vanja o tem, kaj je darilo. Da-
rilo je občutljiva sintagma, ki
ima v posameznih okoljih po-
vsem določene pomene in
učinke. Zato nas knjiga dr. Ja-
neza Bogataja obvešča o do-
mala vseh vidikih te sintagme,
hkrati pa nam pomaga razu-
meti tudi njeno praktično ra-
bo. V tem je morda tudi njena
največja vrednost, ker nas av-
tor ne le obvešča in poučuje,
temveč nam pomaga presegati
napačne ali preživete stere-
otipe.
Knjiga je zanimiva in dra-
gocena predvsem zaradi tega,
ker spreminja dosedanjo filo-
zofijo o razumevanju pomena
daril, bralca pa tudi informira
o izdelovalcih primernih, iz-
virnih daril. Avtor namreč
opozarja na izvirne rešitve pri
prenosu naše dediščine v so-
dobne potrebe, na motivacijo,
ki je nujno potrebna za pravil-
no vmeščanje izročila v sodob-
ni čas in njegove zahteve.
Našteti so številni primeri,
kako lahko v naši dediščini
najdemo odgovore na domala
vsa vprašanja, kako izdelati in
ponuditi darilo, pa naj gre za
promocijske potrebe podjetja
ali države, ali za protokolarne
namene. V poplavi slabega
okusa, nekritičnega posnema-
nja atraktivnega, a potrošni-
ško hudo zaslepljenega Zaho-
da, lahko s pomočjo omenjene
knjige najdemo odgovor na
prenekatero vprašanje o tem,
kaj je primerno (glede na oko-
liščine, seveda) darilo, v čem je
njegova izvirnost in kakšen je
tudi način za njegovo posredo-
vanje. Knjiga skratka govori
o tem, da kultura daril ni ne-
kaj posebnega in izdvojenega,
temveč je del splošne kulture,
zato se teh vprašanj ne kaže
lotevati naključno in občasno,
temveč dolgoročno in stra-
teško.
DRAGO MEDVED
ZAPISOVANJA
нитиввивиоттгаттмгаииомомоиооотгааиииаим
Novim zmagam
naproti
Piše Tadej Čater
Po streznitvi nove zmage.
Nekako tako bi lahko dejali,
ko bi se šli evidenco pretekle-
ga leta: najprej bučno proslav-
ljanje, nato pa streznitev in
jasno, veselo na delo. K novim
zmagam naproti, ki so kot vsa-
ke druge povezane z določeno
količino trpljenja. Trpljenje in
užitek pa sta itak premosoraz-
merna. Ampak za evidenco je
to še najmanj bistveno. Nas
zanima zgolj rezultat. Tudi
v gledališču. Bodisi instituci-
onalnem, bodisi neodvisnem.
Prvo je koncentrirano in
Borštnikovi, kjer se delijo na-
grade, drugo pa se udeležuje
gostovanj v tujini. Jasno: sled-
nji uporabljajo univerzalni je-
zik. Gledališče Glej z Beton-
tancem v Združenih državah,
lutkarji v Maastrichtu, Šehe-
rezada spet v Južni Ameriki,
tokrat v Argentini, škuc v Liz-
boni, kjer je neodvisna umet-
niška produkcija zastopala
Slovenijo. In Drago Jančar
s svojo dramo Halstat v Vero-
liju v Italiji. In z evropsko na-
grado za prozo v žepu, kar je
ne le priznanje slovenski lite-
raturi, marveč umetnosti v ce-
loti. Če se sramujemo svojih
umetnosti, je Ministrstvo za
kulturo vendarle uspelo pri-
praviti tako dolgo pričakovani
krovni Zakon o kulturi. Ki
med drugim predvideva tudi
projekt Ljubljana, evropska
prestolnica kulture. Zgodilo
naj bi se tam nekje leta 1997.
In pa seveda tuja umetnost
v Sloveniji. Vojno Sarajevo
v Ljubljani, na primer, ki je
postreglo celo s svojevrstnim
škandalom. Obritoglavi heroji
so prav prijazno potrgali uni-
katne plakate sarajevske diza-
inerske skupine Trio. Kar se
jim ni zgodilo niti v Beogradu.
In pa film Art Fest, ki nas je
zbombardiral z več kot petde-
setimi filmi v tednu dni. Šund,
film Quentina Tarantina, ki je
odprl letošnji Film Art Fest
v Cankarjevem domu, pa si je
ogledalo celo več ljudi kot lan-
sko leto popularni Basic In-
stinct. Če že nimamo svojih,
bomo gledali pa tuje filme ozi-
roma drugače; svoje nemamo,
tuđe očemo. Svojega nimamo,
tuje hočemo. Pa vendar; ne-
davno se je v Murski Soboti
zgodila premiera novega slo-
venskega celovečerca Haiga to.
Ciganska poezija v prekmurš-
čini, kar pomeni, da bo ob sko-
rajšnjem vseslovenskem pred-
vajanju opremljen s slovenski-
mi podnapisi. Slovenski film,
ki ga krasijo podnapisi, skrat-
ka. Cigani pa so vse od Kustu-
ričinega poskusa itak vse bolj
popularni. Vinci Vogue Anžlo-
var je s svojimi Bypsy Eyes
posnel takorekoč odo cigan-
skemu življenju. Če ste razo-
čarani, postanite ali Forest
Gump ali pa se odselite v kate-
ro od slovenskih ciganskih na-
selij.
Imamo pa svoj video. Oziro-
ma video dance. Video Dance
Festival. Filmi v malem. Drža-
va v malem. Ima vse kar imajo
veliki. Tudi predsednika. Nek-
do je v šali celo dejal, da živi-
mo v Cliu. Dobili pa smo tudi
svojo novo državo. Državo
v državi. Ki pa je ne vodijo
pesniki, ki ne pozna lokalnih
volitev in demonstracij pesni-
kov v podporo vojakov. Drža-
vo NSK. S svojimi potnimi li-
sti in s svojo valuto. In svojimi
ambasadami v Moskvi in
v Gentu. Še enkrat znova pa
smo izvozili Laibach. Edino
pravo slovensko blagovno
znamko, ki jo povoha celo
MTV. Nato, njihov poslednji
album, pa je moč razumeti tu-
di kot zaušnico vsem tistim
evropskim voditeljem, ki se
sprehajajo po bojiščih nekda-
nje Jugoslavije in trosijo hu-
manitarno pomoč. In slovenski
zunanji politiki, ki se ne zave-
da, da v Evropi že zdavnaj
smo, samo, da Evropa še ni
prišla do nas. In potem polet
v vesolje. Skupaj z Noordun-
gom. Kamor bomo do leta
2045 menda lahko prišli celo
s takoimenovanim vesoljskim
dvigalom. Oziroma drugače;
morda se prihodnje leto sreča-
mo celo v vesolju. Na kakšnem
neobveznem pikniku.
I NA CELJSKIH PLATNIH
niuuujmrmnnniuuuiiuuni^iiinrinnnnnnnrinnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnn	ГГтГГГПГГ1ТГГГТГТГГГТГГГГГТ^^
Jagode in čokolada,
Režija: Tomas Gituerrez Alea, Juan Carlos Tabio, igrajo:
Jorge Perugorria, Vladimir Cruz, Mirta Ibarra.
Film se vrti okrog Davi-
da, študenta sociologije, ti-
pičnega otroka revolucije,
in Diega, homoseksualca,
obsedenega z dekoriranjem
svojega	stanovanja
- z ustvarjanjem nekakšne-
ga zidu umetnosti sprošča
socialne predsodke, s kate-
rimi je obkrožen. Srečata
se torej dva na prvi videz
nezdružljiva značaja - Da-
vid, glasen, naiven in nedo-
rasel adolescent, ogorčen
in obenem fasciniran z lite-
raturo in nenavadnimi
umetniškimi idejami, ki so
jih polni Diegovi zidovi, in
Diego, umirjeni flegmatik,
ki so mu tabuji tuji in se
običajno ravna po svojih
pravilih.
Diego, lačen avanture, iz
tega srečanja »ustvari«
razmerje, ki moti predvsem
»dostojno javno moralo,«
predvsem pa Davidovega
sošolca s fakultete, ki pre-
zira vse, kar se ne vklaplja
v njegov strogi, avtoritativ-
ni način življenja, podko-
van s povsem jasnimi ra-
zlagami.
Potem je tu še Nancy,
Diegova soseda, ki bolj kot
lastnim sposobnostim za-
upa afro-kubanskim bogo-
vom, obenem pa namerava
iznajti zdravilo za Davido-
vo sovraštvo do žensk. In
vsi trije karakterji — David,
Diego in Nancy - so ogleda-
lo kubanske družbe.
Tomas Gituerrez Alea je
bil rojen v Havani 1928. Od
1943-48 je študiral glasbo,
od 1946-51 pa pravo. Film-
sko režijo je študiral v Ri-
mu. Prve kratkometražne
filme je snemal že v drugi
polovici 50-ih let.
Juan Carlos Tabio (1943)
se je začel s pisanjem in
režijo ukvarjati 1. 1981. Od
1989-91 je predaval o film-
ski režiji.
Št. 52 - 29. december 1994
Ill
Spet z maestrom Kunejem
Minulo nedeljo je Komorni moški zbor iz Celja pri-
pravil tradicionalno silvestrovanje, ki bi bilo sicer
v običajnih barvah, toda tokrat so se pevci spet po
dolgem času srečali z zborovskim »očetom«, maestrom
Egonom Kunejem, ki je bil v družbi svojega prijatelja
in prijatelja zbora, skladatelja Slavka Mihelčiča.
Njemu so pevci zapeli njegovo priredbo narodne Dil
dil duda. Na tradicionalni način so tudi krstih
»novega« pevca, prvega basista dr. Matjaža Lesjaka in
pregledali letno kroniko.
Že 5. januarja se bodo pevci KMZ zbrah ob odprtju
obnovljenega Muzeja novejše zgodovine v Celju, kjer
bo ob tej priložnosti razstavil svoje najnovejše akrile
na platnu akademski kipar Vasilije Ćetković Vaško.
Dve platni bosta tudi na prodaj, izkupiček pa umetnik
poklanja KMZ.	p M
Novoletno voščilo
mladih pihalcev
Pihalni orkester Glasbene
šole Celje je v preteklem tednu
pripravil novoletni koncert
s programom, primernim
prednovoletnemu času. Kon-
cert je vodil stalni dirigent or-
kestra, profesor Jure Krajne.
Pihalni orkester Glasbene
šole Celje deluje že vrsto let.
Od ustanovitve dalje so orke-
ster vodili dirigenti: Matjaž
Železnik, Miran Majcen,
Zdenko Korenjak, Albert Za-
veršnik in Jure Krajne, ki ga
uspešno vodi že tretje šolsko
leto. Orkester sestavljajo
učenci in dijaki nižje oziroma
srednje stopnje glasbene šole,
nekaj pa je tudi takih, ki so
glasbeno šolanje že zaključili.
Orkester je s številnimi kon-
certi in nastopi na raznih pri-
reditvah prispeval k bogatej-
šemu kulturnemu življenju
v Celju.
Ponedeljkov koncert so mla-
di glasbeniki izvedli s Kon-
certno uverturo slovenskega
skladatelja Marjana Sajovica.
Osrednje glasbeno delo kon-
certa je bilo delo skladatelja
Teda Huggensa - zahtevna tro-
stavčna kompozicija Nova ba-
ročna suita. Glasbeniki so jo
izvedli prepričljivo pod zane-
sljivim vodstvom dirigenta Ju-
reta Krajnca.
Temu je sledila virtuozna
Cik-cak polka slovenskega
skladatelja Bojana Adamiča.
Z viharnim aplavzom so po-
slušalci nagradili odličnega
solista na ksilofonu Matevža
Završnika.
Predpraznični koncertni ve-
čer se je nadaljeval s Tremi
spirituali Teda Huggensa, ve-
selimi latinskoameriškimi me-
lodijami in ritmi K. Vlaka, ter
se zaključil z Warringtonovim
Dixielandom s solisti: klarine-
tistom Simonom Mlakarjem,
trobentačem Gregorjem Gu-
benškom, saksofonistom Kri-
stijanom Lipičnikom, pozav-
nistom Alešem Ulago, tubi-
stom Mitjo Sotenškom in tol-
kalistom Damirjem Korošcem.
Razgreto občinstvo prepolne
dvorane Narodnega doma je
orkester razveselil še s tremi
dodatki, med njimi tudi z ob-
veznim dodatkom k novolet-
nim koncertom, Radetzkyjevo
koračnico, Johanna Straussa
očeta.
MATJAŽ BREŽNIK
Največ prepevajo jeseni in pozimi
Pri petrovškem kulturnem društvu že nekaj let uspešno deluje tudi moški pevski zbor. Zbor
šteje 25 članov, vodi ga dirigentka Metka Degan. Po besedah predsednika zbora Konrada
Podbregarja, zbor nastopa na vseh prireditvah v kraju, se udeleži vsakoletne občinske revije m
pripravi vsaj en samostojni koncert. Najbolj aktivni so v jesenskem in zimskem času. Vaje imajo
dvakrat tedensko, pred kakšnim nastopom pa po potrebi tudi večkrat. Na sliki: Moški pevski
zbor Petrovče, ki ga vodi Metka Degan.	T. TAVČAR
Učitelj Tribnik, ki je skrbel
tudi za glasbeno vzgojo pevcev in bil
uspešen priložnosti skladatelj, je mo-
ral kmalu po nalogu odbora »počakati
s plačo«, kar je bil verjetno tudi eden
od vzrokov, da je petje v čitalnici zašlo
v krizo. V težavo pa je leta 1873 zašla
celotna čitalnica. Za tri leta je celo
prenehala delovati, s prihodom mlade-
ga svetnika dr. Josipa Serneca pa je
ponovno oživela. A redna pevska de-
javnost tudi pod njegovim predsedni-
kovanjem ni prav stekla. Pevce so ob-
časno vodih posamezni člani, med nji-
mi Matija Koželj in Vinko Krušič, ven-
dar je zaradi nerednega obiskovanja
pevskih vaj morala marsikatera prire-
ditev odpasti. Dokaj uspešno pa se je
kratek čas uveljavil Männergesang
Verein, seveda izven čitalniškega delo-
vanja. Zanimivo je, da je pevska de-
javnost v čitalnici popolnoma usahnila
ravno v letu 1883, ko je postal njen
častni član dr. Gustav Ipavec.
V naslednjih desetih letih sicer še
zasledimo nekaj poskusov delovanja,
vendar je bila pevska dejavnost bolj
navezana na posamezne pomembne
prireditve, med katerimi je bila prav
gotovo največja v letu 1891, ko je Celje
obiskal cesar.
Zapisnik seje čitalniškega odbora
novembra 1894 že navaja misel, naj se
petje v čitalnici opusti, ker se ustanav-
lja Celjsko delavsko pevsko društvo.
Kljub temu so na pomlad 1895 še en-
krat skušali obnoviti pevsko dejav-
nost. Toda ker »ni tenoristov«, so čital-
niški zbor na občnem zboru novembra
1895 dokončno ukinili, prostore pa da-
li na razpolago Celjskemu pevskemu
društvu, ki je ta čas že delovalo.
Od začetkov do Antona
Lajovca
Ustanovni občni zbor Celjskega
pevskega društva je bil 20. januarja
1895. Pred tem so pobudniki za njego-
vo ustanovitev 11. decembra 1894 od
cesarsko-kraljevega namestništva iz
Gradca dobili potrjena pravila dru-
štva. V njih je bilo zapisano, da je
namen društva gojiti slovensko pesem
in glasbo v Celju ter okolici, pa tudi
dramatiko. »Društvo osnovalo se je
osobito zato, da mu pristopijo obrtni-
ki, rokodelci, njih pomočniki itd. kot
izvršujoči člani, da se i tem ponudi
priložnost vaditi se v petju, seznaniti
se s slovensko glasbeno umetnostjo ter
da se tudi v teh krogih prebudi in
vzdrži narodna zavest, kar se žal še ni
povsod zgodilo...«. Tako je zapisal ča-
sopis Slovenski narod ob ustanovitvi
društva.
Ne oziraje se na ta zapis v časniku
pa je imela v društvu vodilno vlogo
vendarle napredna slovenska inteli-
genca in že omenjeni dr. Josip Sernec
je vodil ustanovitveni občni zbor. Ven-
dar v vodstvu društva potem ni sode-
loval, ker je ostal zvest čitalnici, kate-
re predsednik je bil do njene ukinitve
leta 1927. Za prvega pevovodjo so iz-
brali mladega organista Ivana Sprach-
mana, ki pa je moral kmalu k vojakom
in še v istem letu ga je zamenjal mestni
organist Karel Bervar. To je bil široko
razgledan glasbenik, leta 1899 tudi
ustanovitelj privatne orglarske šole, ki
je imela pomembno vlogo tudi zaradi
uspešnega tekmovanja z nemško Cilli-
er Musikschule.
Prvi nastop je imel zbor Celjskega
pevskega društva 7. julija 1895 na
skupnem izletu z narodno čitalnico in
celjskim Sokolom v Vojniku, bil pa je
seveda povsem buditeljskega značaja.
Le slabo leto kasneje, 14. junija 1896,
pa je društvo nastopilo na prvem več-
jem koncertu v hotelu Pri kroni (stav-
ba na današnjem Gledališkem trgu na-
sproti restavracije Ojstrica), kar se
šteje tudi kot prvi večji uspeh. Kot
prvi je društvu predsedoval odvetnik
dr. Konrad Janežič. Sicer pa je bila
značilnost organizacijskega vodenja
društva v prvih letih ta, da so se pred-
sedniki pogosto menjavali. Poleg ome-
njenega so se do konca stoletja zvrstili
še zdravnik dr. Hinko Šuklje, dr. Jožef
Karlovšek in odvetnik dr. Vladimir
Ravnikar. Le-ta je v letu 1897 za nekaj
časa prevzel tudi vodenje petja, verjet-
no za sodelovanje pri odprtju Narod-
nega doma. To je bil za celjske Sloven-
ce velik dogodek tako s kulturnega kot
z narodnostnega vidika. Novo stavbo
so videli predvsem kot branik sloven-
stva. Poleg Celjskega pevskega dru-
štva, čitalnice in Sokola je pri odprtju
sodelovala tudi opera Deželnega gle-
dališča iz Ljubljane, ki je sicer že pred
uradno otvoritvijo uprizorila Verdije-
vo delo Rigoletto, potem pa še Travi-
ato. V Narodnem domu sta dobila pro-
store za svoje delovanje čitalnica in
Celjsko pevsko društvo, vanje sta se
preselila iz starih prostorov Pri Stra-
usu nasproti sedanjega poštnega po-
slopja. Seveda odprtje Narodnega do-
ma ni minilo brez nemškutarskih pro-
vokacij, v delovanju društva pa so se
ponovno pojavile tudi v letu 1898, ob
razvitju prapora. Takrat je bil pouda-
rek sicer na proslavljanju 50-letnice
vladanja cesarja Franca Jožefa, ven-
dar to niti mestnega urada niti nem-
škega prebivalstva ni motilo, da ne bi
ovirala društvene slavnosti.
Ob tej priložnosti so bila v Celje
povabljena različna društva. Najpo-
membnejši je bil nastop Slovenskega
pevskega društva iz Ptuja, ki ga je
vodil skladatelj Fran Gerbič, sodelo-
vala pa je tudi godba Vojnega veteran-
skega društva iz Zagreba. Kljub že
omenjenim oviram in celo fizičnim
provokacijam je prirediteljem uspelo
program praznovanja skoraj v celoti
izpolniti, Celjsko pevsko društvo pa je
svojo zastavo razvilo in blagoslovilo
pri slovesni maši v cerkvi Sv. Jožefa.
PRIREDITVE
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo jutri, v petek ob
19. uri, uprizorili predstavo Detektiv megla, v režiji Francija
Križaja. Predstava bo za izven. Isto predstavo bodo uprizorili
tudi v sredo, 4. januarja ob 16.30, za abonma Srednje trgovske
šole Celje in za izven.
V	Domu kulture v Velenju bo v soboto ob 19.30, svečana silve-
strska predstava s šampanjcem v izvedbi Gledališča pod kozol-
cem iz Smartnega ob Paki in sicer Bogomira Verasa z naslovom
»Kaj bi eden druzga...«
V	Narodnem domu v Celju bo v ponedeljek, 2. januarja ob 19.30,
novoletni koncert Orkestra Akord iz Celja, pod vodstvom Mat-
jaža Brežnika, solista pa bosta sopranistka Norina Radovan in
tenorist Marjan Trček.
V	dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri, v petek ob
19.30, predpraznični koncert Mešanega pevskega zbora Zdravi-
lišča Dobrna.
V	Kristalni dvorani Zdravilišča v Rogaški Slatini bo jutri,
v petek ob 17.30 in 20.15, novoletni koncert orkestra Akord iz
Celja, ki ga vodi Matjaž Brežnik s solistoma Norino Radovan in
Marjanom Trčkom. V programu bodo dela Leharja, Straussa,
von Suppeja in Verdija.
V	občinski matični knjižnici v Žalcu bo do 14. januarja na ogled
razstava ilustracij Ančke Gošnik Godec.
V	prostorih galerije Mozaik v Gosposki ulici 3 v Celju do sobote
še razstavlja akademski slikar Džemal Djokovič-Djoko.
V	Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini bo do 3. febru-
arja 1995 na ogled razstava starih grafičnih listov iz 18. in 19.
stoletja, z naslovom Moda skozi letne čase.
V	Zdravilišču Laško si lahko do sobote ogledate fotografije iz
Tunizijskega safarija, avtorja Toneta Koširja.
V	Laškem dvorcu razstavlja likovna dela Franek Markošek.
V	Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo do 13.
januarja, na ogled razstava slik Alenke Kham-Pičman.
V	hotelu Žalec v decembru razstavlja shke Milena Car.
V	avtohiši Kos v Ločici ob Savinji razstavlja svoje akvarele,
pastele, olja, svinčnik in grafiko, slikar Danijel Horvat.
V	galeriji v Mozirju razstavlja slikar Janez Kovačič.
V	prostorih Muzeja novejše zgodovine v Celju je odprta razstava
150 let zlatarske tradicije mesta ob Savinji.
V	prostorih Razvojnega centra v Celju bo do sobote na ogled
razstava del v mešani tehniki, dr. Rajka Livia.
V	gostišču Majerholz v Rečici ob Savinji, razstavlja dela Vlado
Renčelj-Ver.
V	butiku Steklar in Zdravstvenem domu v Celju razstavlja svoja
olja Alica Javšnik.
V	hotelu Merx si lahko do sobote, ogledate razstavo olj Toni j a
Moharja.
V	tovarni Etol v Škofji vasi razstavlja Zoran Josič.
V	avtosalonu Ford in Lada podjetja Avto Celje razstavlja v tem
mesecu Vlado Geršak.
Union od 29. 12. do 4.1. ob 16., 18.30 in 21. uri ameriški film
Neposredna nevarnost; Mali Union od 29. 12. do 2.1.1995 ob 20.
uri film Jagode in čokolada, 3. in 4.1.1995 ob 20. uri pa kanadski
film Exotica; Metropol od 29. 12. do 4.1.1995 ob 16., 18. in 20.
uri ameriški film Sam z očetom; Dom od 29. 12. do 4.1. ob 18. uri
ameriški film Čudež na 34. ulici, ob 20.15 pa ameriški film Vran.
31.12.1994 odpadejo večerne predstave v vseh kinodvoranah!
Kino Dobrna 1.1. 1995 ob 15. uri ameriški film Štiri poroke in
pogreb.
Kino Rogaška Slatina 29. in 30.12. ob 17. in 19.15, ameriški film
Štiri poroke in pogreb.
V restavraciji hotela Vesna v Topolšici bo jutri, v petek ob 20.
uri, folklorni nastop folklorne skupine Koleda iz Velenja, pod
vodstvom Mirana Grila in ob glasbi tria Koleda ter citrarja
Marka Barleta.
Št. 52 - 29. december 1994
12
Najprej premisli, nato daruj!
Štirinožna novoletna darila za otroke
Otroci si želijo za božično-
novoletno darilo pogosto prav
živali. In veliko dobrih razlo-
gov govori v prid odločitvi, da
željo po štirinožnem prijatelju
pri igri tudi izpolnimo. Konč-
no so živali idealni »pedago-
gi«. Vendar pa se moramo za-
vedati, da živali stanejo precej
časa in denarja, predvsem pa
potrebujejo ljubezen in pozor-
nost.
Ob psu in mački se otroci
naučijo obzirnosti in odgovor-
nosti. O tön, da so živali dobri
»tolažniki otroških duš«, ne
gre izgubljati besed: medtem,
ko »veliki« nimajo časa, oziro-
ma* kažejo premalo razumeva-
nja za skrbi »malih«, pa štir-
nožni prijatelj vedno rad pri-
sluhne in pri tem ne varčuje
s pozornostjo. Sicer pa domače
živali ne koristijo le otrokom,
temveč vsej družini.
Če želimo, da nam bo novi
hišni tovariš v veselje, je do-
bro, da se pred nakupom te-
meljito poučimo o njegovih
potrebah in posebnostih. To
pri široki ponudbi praktičnih
knjig o živalih sploh ni težko.
Zelo koristno je, če se pri last-
nikih pozanimamo o vsakod-
nevnem življenju z zaželeno
živaljo. Preden prinesemo do-
mov psa ah mačko, je potreb-
no dodobra razčistiti na-
slednje:
1.	Ali so bivalni in življenj-
ski pogoji za žival primerni?
Medtem, ko se mačka dobro
počuti tudi v najmanjšem sta-
novanju, pa pri psu potreba po
prostoru praviloma narašča
z njegovo velikostjo. Potrebe
po večjem prostoru ne čuti to-
liko pes sam kot človek, ki se
ne more nenehno spotikati ob
svojega Bernardinca. Za psa je
pomembnejše, da mu ni treba
biti се^ dan v stanovanju in da
mu omogočimo dovolj gibanja
na prostem. Žival pa ne potre-
buje le prostora. Žival potre-
buje predvsem ljubezen in čas.
Če je družina čez dan malo do-
ma, je priporočljivo kupiti
mačko, ah še bolje dve. Mačke
samoto kar dobro prenašajo.
Pes pa trpi, če sedi dan za
dnem sam doma.
2.	AM je v družinskem pro-
računu dovolj denarja za hra-
no, nagobčnik in povodec, ozi-
roma za posip za mačke in
ostale nujne potrebe? K temu
je treba prišteti stroške za vsa-
koletno obvezno cepljenje psa
in mačke, v primeru bolezni pa
boste morah odriniti kar nekaj
denarcev tudi pri veterinarju.
3. Kdo bo skrbel za žival?
Na začetku se družina kar puh
za novega prijatelja in ne more
se zediniti, kdo ga bo nahranil
ali peljal na sprehod. Kmalu
pa ta opravila ne mikajo niko-
gar več, saj postanejo »dolž-
nost« in v družini se pogosto
pričnejo kregati. Zato se je po-
trebno pravočasno dogovoriti
o zadevi. In staršem naj bo jas-
no, da otrok ne gre precenje-
vati. Seveda le-ti obljubijo, da
bodo skrbeh za žival. Toda
starši se morajo zavedati, da
bodo prav oni morah izpolnje-
vati del dolžnosti.
Čistokrvne hišne prijatelje
je najbolje kupiti kar pri vzre-
diteljih. Pri njih se lahko tudi
pozanimate o vzreji samice in
mladičev. Poleg tega se vzredi-
telj dobro spozna na značilno-
sti pasme in stoji lastniku ži-
vali ob strani z nasveti in
praktično pomočjo tudi kas-
neje.
Nikakor pa ne gre - na to
opozarjajo tudi veterinarji
-	kupovati živali »iz prtljažni-
ka«. Te - pogosto prav srčkane
-	živali prinesejo na tržnico od
vsepovsod. Največkrat niso
cepljene in morda celo bolne.
Kdor ne vztraja na rodovni-
ku, naj povpraša za nasvet pri
znancih. Tudi pri veterinarju
najdete tu in tam na oglasni
deski koristne napotke. Sicer
pa v zavetiščih za živali čaka
na stotine psov in mačk na sre-
čen dom. Od časa do časa je
treba biti nekoliko potrpežljiv,
saj imajo te živali za seboj po-
gosto težko usodo in se morajo
šele navaditi na urejeno dru-
žinsko življenje. V Sloveniji
lahko v ta namen povprašate
kakšno Društvo ljubiteljev ži-
vali ali pa azil v Mariboru.
Za manjše otroke do pet let
pes in mačka nista primerna,
zato jim je bolje kupiti mor-
skega prašička ali kunca. Po-
leg tega so otroci, ki so prej že
imeli kakšno tako živalico,
bolj spretni pri ravnanju
z »Reksijem« ali »Murijem«.
Majhne glodalce priporočajo
tudi takrat, ko življenjske
okoliščine niso primerne za
psa ah mačko.
Živali dobijo v dar pogosto
tudi odrasli - predvsem starej-
ši. Kljub želji, da bi nekoga
presenetili, se je potrebno
z obdarovancem najprej pogo-
voriti. Žival vpliva sicer ugod-
no na počutje, vendar le ta-
krat, če je resnično zaželena.
Če so živali nekomu všeč, to še
ne pomeni, da si jih želi tudi
imeti. In ljudem, ki si tega ne
želijo, je lahko podarjena žival
v breme.
Vsako leto znova pristanejo
po božično-novoletnih prazni-
kih številne podarjene živali
v zavetiščih. To pa zato, ker se
ljudje ne zavedajo, koliko dela
jih čaka z živaljo, ker se vsi
v družini ne morejo sprijazniti
z novim hišnim prijateljem in
ker si marsikdo predstavlja
življenje s štirinožcem pač po-
polnoma drugače.
To žalostno usodo lahko pri-
hranimo psu in mački tako, da
se pravočasno in temeljito po-
učimo o odgovornosti, ki jo
prevzamemo z živaljo. Kajti
tudi za odnos med človekom in
živaljo drži: dobro velja pre-
misliti, kdo bo prevzel odgo-
vornost.
Št. 52 - 29. december 1994
13!
»Jaz pa za eno žensko vem«
Tako Je rekel Tonetov svak, ko le Izvedel, da le-ta Išče žensko. Tone le vzel 16-letno Marijo, ki mu je do danes rodila 12 otrok
Encijevi v Lešju pri Novi
Štifti zelo redko vidijo čokola-
do. Če pa že kakšna majhna
»pride« v hišo, številne oči ne-
strpno gledajo, da bo za vsake-
ga košček. Kar 12 otrok je pri-
jokalo materi Mariji in očetu
Tonetu na svet in razen enega
so se vsi rodili v domači hiši.
»Nikoli ne bi rada rodila
v'bolnišnici. Tam te tako mu-
čijo. Kar poglejte, hči Marija
danes šteje 19 let in je že pred
petimi dnevi šla rodit v bolniš-
nico, pa ni še nič. Ne vem, kaj
>mučkajo.< Sem rekla, da jim
bom šla pokazat, kako se s te-
mi stvarmi dela. Jaz sem šla
v bolnišnico samo, ko sta se mi
rodila dvojčka, Urša in Peter,
pa še to samo zaradi kompli-
kacij, ki so se pojavile med po-
rodom. Tako se je Urša rodila
doma, Peter pa v bolnišnici,«
pripoveduje Marija.
»Za Marijo mi je povedal
svak. Veste, v te hribovite kra-
je je težko dobiti ženo. Še isti
dan sem odšel v Krnico in jo
vprašal, če bi šla na domačijo,
in bila je za to. Še za doto
nisem nič vprašal, saj je bilo
glavno, da sem dobil žensko.
Cez dva meseca sva se že vzela,
sicer bolj potiho, ker je le kak-
šen dan prej umrla njena stara
mati, ki je imela pri hiši glav-
no besedo. Takrat je štela par
mesecev več kot 16 let in
spomnim se, da sem moral na
krajevnem uradu nekaj plača-
ti, ker je bila Marija še mlado-
letna. Kmalu se nama je rodila
Zofka, ki danes šteje 25 let in
je edina poročena in od doma.
Tudi ona je pohitela in že ima
pet otrok.
Tako vehke družine nisva
načrtovala, pa naj bo, saj ima-
mo 52 hektarjev zemlje, iz ka-
tere težko kaj večjega dobimo,
saj je slaba, poraščena in
v hrib postavljena gmajna in
gozd, strojev pa je malo,« pri-
poveduje oče Tone.
»Ko je bila še Zofka, ki je
hodila v službo, doma, je bilo
luštno. Vedno nas je preseneti-
la s kakšno majhno pozornost-
jo pod božičnim drevescem.
Miklavža in Božička sicer ne
poznamo. Še največje darilo
nam je pred leti prinesel Mi-
klavž, in sicer novo hišo, kate-
ro sta starša z veliko garanja
skup spravila. Čez dan smo še
barvali, na Miklavžev večer pa
sta oče in mati že spala v novi
hiši, otroci pa smo morali še en
dan počakati, da se je vse sku-
paj posušilo,« je povedal 22-
letni Slavko, ki je štiri leta de-
lal v gornjegrajski Smreki, po-
tem pa je kot tehnološki višek
ostal na cesti.
»Le počakajte, drugo leto,
ko pridem do denarja. Letos
sem si namreč kupila šivalni
stroj, vam bom pa jaz poslala
Božička,« doda 17-letna Gel-
ca, ki kot priučena šivilja v El-
kroju edina v Encijevi družini
»zasluži«.
»Saj dobi 35 tisočakov, pa
nima denarja. Jaz pravim, da
vse za >cunje< zapravi, se oglasi
še 23-letni Jože, ki je imel pred
meseci težko prometno nesre-
čo in si sedaj pomaga z ber-
glami.
»Redkokdaj se poveselimo,
saj je večkrat potrebno tudi
med prazniki poprijeti za delo.
Da bi si kdo naredil kakšno
zabavo ob rojstnem dnevu, še
pomislimo ne! Enkrat na leto,
poleti, si vseeno damo duška
in si naredimo piknik. Povabi-
mo še sosede in muzikanta, la-
ni smo kar dva dni nepreneho-
ma plesali in se zabavali,« pri-
stavi pove štirinajstletna Ani-
ca, oče pa doda, da je letos celo
pozabil na svoj rojstni dan.
Encijevi otroci se v šoli tež-
ko učijo in tudi osnovnošolcem
Simonu, Toniki, Anici, Urši in
Petru nič ne kaže, da bi morda
z boljšim uspehom lahko na-
daljevali šolanje in prišli do
poklica, ki bi družini zagotovil
boljši kos kruha. Edino boga-
stvo, ki ga imajo, so pridne ro-
ke, kar pa danes še ne zagotav-
lja boljšega življenja. Morda
pa smo se zmotili, morda je
upanje triletni Srečko in še
kdo, če bo bog dal. Encijevi so
močni in srečni, ker so velika
družina.
EDI MASNEC
Vlaganje po zastrupitvi
Člani gospodarske komisije Celjske ribiške družine so, še
preden je zapadel sneg, vložili v del reke Hudinje 150 kg mladic
potočne postrvi, podusta in klena. Ta del Hudinje je poleti
doletela zastrupitev, katere škoda je bila ocenjena na milijon
596 tisoč tolarjev. Delu odškodnine v višini 566 tisoč tolarjev so
se celjski ribiči odrekli v korist gradnje čistilne naprave na
Hudinji.	F.B.
Snežna pravljica iz žalske šole
V osnovni šoli Petra Šprajca-Jura v Žalcu je letos po-
novno začela delovati plesna skupina. Učiteljica športne
vzgoje Stanka Martinšek je k sodelovanju povabila Savo
Malenšek in v dobrih dveh mesecih je nastala dvajset
minut dolga plesna pravljica, ki so jo plesalke poimeno-
vale kar Snežna pravljica. S pravljico o deklici, ki nima
prijateljev, potem pa si jih pridobi, so male plesalke že
nastopile v žalskem vrtcu, v petek pa so se predstavile tudi
svojim sošolcem. Njihov nastop so sprejeli z navdušenjem.
Sicer pa imajo v plesni skupini še kar nekaj načrtov; kot
je povedala Sava Malenšek, bodo pripravili še en »pravi«
plesni program, s katerim se bodo plesalke predstavile ob
koncu šolskega leta.
N.-M. SEDLAR
Osebnost meseca
Vodstvo držita Vinko Skale In Jožef
Hrastnik
Kar zanimiv bo boj za konč-
no uvrstitev na prvo oziroma
drugo mesto. Že tretjič ta me-
sec je izid precej izenačen. Tu-
di tokrat sta v boju seveda sta-
ra znanca, in sicer Vinko Skale
in Jožef Hrastnik s po 18 gla-
sovi, kar 16 pa jih pripada po-
polnoma novemu imenu v naši
akciji, to je dr. Majda Janež-
Bizjak. Glasove so ta teden
prejeli še: 9 Vinko Lavrinc,
7 dr. Boris Kramžar, 5 Zvone
Štorman, po 4 Jože Šantl, in-
terventi Prosignala in Anton
Dornik, 3 Dragica Poznič,
2 Anton Ratej in Silva Mikuž,
Boštjan Strašek, dr. Stevan
Dordevič, Jure Krašovec in
Mirko Fric-Krajnc pa so pre-
jeli po 1 glas. Izven konkuren-
ce je 4 glasove prejel tudi naš
Edi Masnec, vendar to ne šteje
v končno uvrstitev.
To so seveda samo glasovi,
ki smo jih prejeli od torka do
sobote minuli teden, tako da
bo verjetno marsikateri kupon
prispel še v tem tednu. Le po-
hitite, kajti žal, zaradi prazni-
kov in zaradi tega, ker dostave
pošte ni, bomo primorani zad-
nje kupone prav tako prešte-
vati v soboto, 31. decembra,
zato jih odpošljite še danes, da
ne bo prepozno. Prihodnji te-
den bodo seveda objavljeni tu-
di rezultati za mesec decem-
ber. Pa srečno!
MOJCA MAROT
KUPON
Osebnost decembra na Celjskem
Ime in priimek:-
področje, položaj:_—
Zanj glasujem, ker:_____
Moje ime:_.__
Naslov:_____
Bo dočakal sto let?
Na obisku pri najstarejšem krajanu,
Martinu Frecetu
V vasi Konc živi najstarejši
občan Krajevne skupnosti
Rimske Toplice. To je gospod
Martin Frece, ki je 8. novem-
bra dopolnil 97 let. Pred našim
obiskom je po kosilu počival.
Ob voščilu za visok jubilej se
je razživel in nam med drugim
povedal:
»Otroštvo in mladost sta bi-
la težka. Mame nisem poznal.
Komaj dve leti sem bil star, ko
je umrla pri desetem porodu.
Oče si je moral poiskati drugo
ženo. Že pri šestnajstih letih
moje starosti je pa še on umrl.
Tako sem med 1. svetovno voj-
no že bil brez staršev. Iz te
vojne se najbolj spominjam la-
kote. Delati ni hudo, če si
zdrav, mlad in sit, lačnemu pa
je huje. Mislim, da nas je vča-
sih le domače sadje in pijača
>gor obdržala<. Po vojni je bilo
bolje.
Kot otrok sem živel v Pon-
gracu pod Gozdnikom, potem
smo se preselili v laško občino,
poročil pa sem se na Konc.
Vmes sem delal v rudniku. Po
poroki nisem hodil v službo.
Kmetija je dokaj velika in te-
žavna za obdelovanje. No, ja,
šlo je. Zdaj imam starostno
pokojnino za priboljške, pa tu-
di otroci in njihovi otroci mi
jih prinašajo.
Že sedemnajst let sem vdo-
vec. Domači mi pomagajo
krajšati samoto, a včasih vse-
eno rečem, naj me Bog odreši,
>ko si ne bom več kos<. Zdaj
včasih še grem, če ni mrzlo,
tudi ven na zrak. Skrbijo pa
lepo za mene, to pa to. Imela
sva osem otrok, dveh že ni več.
Doma sta hčerka in zet Vrbov-
škova ter vnuka. Nekateri so
že poročeni. Vseh vnukov je
enaidvajset, pravnukov pa je
šestindvajset. Lepo je gledati
»ta mlade« družine. Imajo se
radi, k meni pridejo, za otroke
lepo skrbijo, dobro je, da ne
trpijo pomanjkanja, kot smo
ga včasih. Meni res nič ne
manjka. Če bi me še noge bolj
nesle... Ne vem, kako je odlo-
čeno, mogoče pa bom dočakal
100 let...«
Res, kakor je »odločeno«.
No, me članice organizacije
Rdečega križa smo mu zaželele
vse, kar ga razveseljuje in
zdravja, tudi nazdravili smo
ob malici. Nato pa smo z go-
spodom Martinom vrgli karte.
Malo nas je moral poučiti
o igri. Med igranjem smo ob-
čudovale njegovo živahnost in
igrivost duha, ko je pazil, da je
igranje potekalo pošteno.
»Igra je igra in sreča je sreča«,
se je hudomušno nasmehnil,
ko smo »bunko« dobile me.
Tudi za mnoge druge starej-
še krajane si v organizaciji
Rdečega križa želimo, da bi se
njihovi otroci zgledovali po
Frecetovih, zlasti po hčerki
Vrbovškovi in njeni družini.
Gospod Martin jih ima vse, tu-
di zaradi lepe skrbi, zelo rad.
MARJANA ŠANTEJ
Št. 52 - 29. december 1994
114
Bogatejši za
Ipavčevo hišo
V	šentjurskem Zgornjem
trgu so za konec tedna slo-
vesno odprli delno prenov-
ljeno Ipavčevo hišo, ki spo-
minja na znano domačo
skladateljske družino. Hi-
šo, ki je bila v zasebni lasti,
so pred leti odkupili, zadnji
dve leti pa so jo obnavljali.
Letos so nadaljevali
z opremljanjem prostorov
v zgradbi, ki je spomeniško
zaščitena v celoti. Vrednost
celotne naložbe znaša 23
mihjonov tolarjev, od tega
so plačali 16 milijonov iz
občinske blagajne, ostalo
pa iz državne. Do odprtja
hiše je Šentjurčanom uspe-
lo urediti vhodno avlo ter
poročno sobo, v mansardi
pa je muzej Ipavcev, ki so
ga premestili iz sosednje
Ipavčeve hiše. V stavbi na-
meravajo začeti tudi s pri-
ložnostnimi razstavami.
V	srednjem delu hiše,
v prvem nadstropju, bodo
uredili še posebno, repre-
zentančno sobo, za spreje-
me ter manjše kulturne
prireditve. V kleti načrtu-
jejo vinoteko, dokončali pa
bi tudi vrt, kjer je Plečni-
kov vodnjak.
Na petkovi otvoritveni
slovesnosti je o kulturnem
poslanstvu Ipavčeve hiše
govoril predsednik šentjur-
ske vlade, Ladislav Grdina,
v kulturnem programu pa
sta nastopih citrarki do-
mače glasbene šole.
BJ
Prvo viteško vino
Pozna trgatev renskega rizlinga »Zlati grič«
Slovenci smo dobili svoje
prvo viteško vino. To je pozna
trgatev renskega rizlinga, ki so
jo pridelali v vinogradu in kle-
ti »Zlati grič« v Slovenskih
Konjicah. V skladu z določili
gradišćansko panonskega reda
vitezov vina sta to odločitev
sprejala prvi in drugi prokon-
zul konzulata omenjenega re-
da za Slovenijo, Fedor Pirk-
majer in dr. Jože Colnarič.
Žlahtni renski rizling kako-
vosti pozne trgatve so vino-
gradniki in kletarji »Zlatega
griča« predstavili v jubilejni
polnitvi ob letošnji 25-letnici
zaščitne znamke slovenskih
vin, nazadnje pa so ga pokuša-
li v razširjeni družbi sloven-
skega konzulata omenjenega
viteškega reda.
Prof. dr. Jože Colnarič in
Fedor Pirkmajer sta se odloči-
la podeliti temu vinu naziv pr-
vo slovensko viteško vino
predvsem zaradi tega, ker je
kljub kakovosti pozne trgatve
lepo ohranilo tudi sortnost, ki
daje renskemu rizlingu, temu
nespornemu kralju med belimi
vini, še poseben čar. Ena od
njegovih bistvenih vrlin je tudi
izredna harmoničnost med
stopnjo sladkorja, kisline in
alkohola. Ravno slednja je
zmerna, kar daje vinu prijetno
milino.
Na petkovi slovesnosti na
sedežu »Zlatega griča« je Fe-
dor Pirkmajer pojasnil nasta-
nek oziroma uvedbo naziva
»slovensko viteško vino«, ki je
v skladu z redovnimi pravili.
Prokonzula sprejemata odlo-
čitev samostojno in ni nujno,
da gre za vino, ki je doseglo na
mednarodnem ocenjevanju
najvišjo oceno. Pri odločitvi
prevladuje celoten vtis, ali pa
kakšna posebnost. Pri omenje-
nem renskem rizlingu izstopa
velika skladnost, kljub pozni
trgatvi lepo zaznavna sortnost
in ne premočna alkoholna
stopnja, kar poudari pri tej vr-
hunski beli sorti, ki je tako
značilna za podravski vino-
rodni rajon, vse njene vrline,
predvsem pa tisto žlahtnost,
na kateri temelji oznaka »kra-
ljevska«. In še na nekaj nika-
kor ne smemo pozabiti: botri-
tis, žlahtna gniloba, ki je tako
značilna za predikate, je ko-
maj zaznavna. Skratka: ele-
gantno, očarljivo!
»Zlati grič« je prvi deležen
te izjemne časti, da sme ozna-
čiti 3000 buteljk omenjenega
vina z etiketo »prvo slovensko
viteško vino«. To ni naključje:
omenjeno vinogradništvo in
kletarstvo je v zadnjih letih
storilo mnogo velikih korakov
za kakovost svojega plemeni-
tega pridelka, saj je konjiško
vino sicer priljubljeno med ši-
rokim krogom ljubiteljev do-
brega vina. Zato je to imeno-
vanje veliko priznanje za ves
kolektiv na čelu z direktorjem
Jankom Lešnikom, enologom
in glavnim kletarjem Jožetom
Topolškom. Ker pa vemo, da
se zgodba o vinu začne že v vi-
nogradu, ima zasluge za nje-
govo dobro ime tudi vinograd-
niški tehnolog Andrej Brečko
s svojimi sodelavci.
Naziv za viteško vino, ki ga
prokonzula ne podeljujeta po
predpisanem časovnem zapo-
redju, saj se lahko zgodi, da
kakšno leto tega naziva ne bo-
sta podehla, lahko pa tudi
dvema, velja od Sv. Urbana
19. grudna 1994 do Sv. Urbana
po novem koledarju 25. velike-
ga travna.
DRAGO MEDVED
Foto: NAREKS
Laška kultura
z Juretom
Janom
V naslednjih štirih letih bo
ravnatelj Kulturnega centra
Laško Jure Jan. Funkcijo bo
opravljal neprofesionalno, saj
bo v občinski upravi še naprej
delal kot svetovalec na po-
dročju kulture in športa. ji
Plin v Osnovni šoli Loče
Osnovna šola Loče je bila
edina šola v konjiški občini, ki
je imela ogrevanje na trdo go-
rivo. Ob velikem prizadevanju
ravnatelja g. Franja Šegla in
podpori predsednika IS g. Ru-
dija Petana, je šola dobila plin.
Čeprav je bila prvotna vred-
nost investicije predvidena
v višini 4 mio tolarjev, pa je ob
koncu del le ta narasla na
8 mio tolarjev.
Poleg osnovne napeljave in
montaže dveh cistern, ki ju
oskrbuje Europlin iz Trbovelj,
ki je tudi izvajalec del, je bilo
potrebno zgraditi tudi uplinje-
valnico s kotlovnico.
Celoten projekt pomeni po-
membno pridobitev za šolo, pa
tudi za kraj, saj daje plin veli-
ko čistejšo energijo kakor pa
premog, s katerim so kurili do-
slej.
Že v prihodnjem letu pa se
bo izgradnja plinifikacije na-
daljevala tako v Konjicah, ka-
kor tudi v Ločah. Zgrajeni bo-
sta centralni plinski postaji,
od koder bo plin napeljan do
porabnikov.
Že sedaj so poleg šole v Lo-
čah prišli na nov način ogreva-
nja tudi stanovalci bloka v ne-
posredni bližini šole. Le-ti so
si napeljali individualno nape-
ljavo v stanovanja, kar omogo-
ča, da so lahko stanovalci, ki
se niso priključili na plin, ob-
držali klasično obliko ogre-
vanja.
J.H.
Snežaki
velikani
Obilnih snežnih padavin
v zadnjih predprazničnih
dneh so bili gotovo najbolj
veseli otroci, še posebno, ker
že kar nekaj zadnjih let ni
bilo toliko snega. Prosti dne-
vi jim omogočajo pravo uži-
vanje na snegu. Lahko se
sankajo, smučajo, kepajo ali
pa delajo snežake. Na našem
območju je s pomočjo odra-
slih zraslo kar nekaj snežnih
velikanov. Pri Germadniko-
vih na Polzeli je sinu poma-
gal očka, ki je postaven mo-
žakar, ob snežaku pa izgleda
drobcen. Snežak je visok
skoraj pet metrov (na foto-
grafiji). V Podvrhu pri Bra-
slovčah so postavili snežaka,
ki sedi. S skupnimi močmi so
ga naredili otroci in odrasli.
Pravijo, če bi stal, bi bil naj-
večji snežak kar jih je kdaj
bilo v Savinjski dolini. Naj-
večjega v Celju pa so menda
postavili na Slomškovem tr-
gu tamkajšnji stanovalci ob
veliki pomoči otrok. Visok je
bil skoraj tri metre in pol,
širok pa kar osem metrov.
TONE TAVČAR
Št. 52 - 29. december 1994
15
Svojo cerkev imajo
Pri najstarejšem lovcu na planinskem koncu
Bernard Kranjc se je prav-
kar vrnil iz gozda s polnim vo-
zov drv. Pripeljal jih je s pa-
rom volov, kar je danes posta-
lo redkost. Pri hiši imajo trak-
tor, vendar je včasih tako pri-
pravneje.
Življenje našega zvestega
naročnika iz Podloga pod Bo-
horjem je nasploh povezano
z gozdom. V gozdu si je prislu-
žil pokojnino, in to kot sekač
gozdnega gospodarstva Breži-
ce. Saj se ve, to je naporno in
nevarno delo. Bil je previden,
čisto brez nesreče pa ni šlo.
Več tednov je preživel v bol-
nišnici, brazgotine pa se še vi-
dijo. Najbolj hudo pa je bilo
takrat, ko je po kolegu Jožetu
z Jelš nad Kozjim padlo drevo
in mu niso mogli več poma-
gati.
Kranjc je v prostranih goz-
dovih zbral kar 42 let delovne
dobe, hkrati pa je doma kme-
toval. V kraju pri Planini, na
poti proti Lesičnemu, je obde-
loval srednje veliko posestvo,
ki ga je nato prevzel sin. Tu je
že precej visoko, približno
šeststo metrov nadmorske vi-
šine. Prelepi kraji so to, le s ce-
stami resnično ne morejo biti
zadovoljni. Od Šentvida pri
Planini jih ločita še dva kilo-
metra in pol makadama, do
Lesičnega je kar pet kilome-
trov prahu. Asfalt zelo pogre-
šajo, telefonsko zvezo s svetom
pa imajo že skoraj desetletje.
Posebnost Kranjčeve doma-
čije je stara cerkvica, ki je nji-
hova zasebna lastnina. Stoji
na romantičnem kraju, sredi
polj in gozdov. V njej je občas-
no tudi maša. Nekoč, ko bo
Podlog pod Bohorjem pristop-
nejši, bo prav gotovo velika
zanimivost, znamenitost.
Bernard Kranjc živi v rojst-
ni domačiji s soprogo Terezijo,
kmečko gospodinjo, s sinom
Jožetom, snaho Zdenko ter
z vnukoma Primožem in Moj-
co. Tu je preživel skoraj vse
življenje, z izjemo vojaščine
ter partizanščine. Med parti-
zane je šel, ko še ni dopolnil
osemnajst let. Najprej je bil
v kozjanskem odredu, nato na
Dolenjskem. To je bil najtežji
čas njegovega življenja, ko je
bil večkrat lačen kot sit, pravi.
Najlepše spomine ima na fan-
tovska leta, sicer pa ima rad
čas kolin ter obhajanje družin-
skih praznikov. Teh je precej,
saj ima pet otrok, tri sinove in
ive hčerki, ki živijo doma,
j Zagorju pri Lesičnem,
j Šentjurju, Celju in Ljubljani.
D ražina je živela skromno,
revščine pa niso poznali.
Z gozdom je povezano
Kranjčevo lovsko veselje, nje-
gov konjiček. V lovski družini
Bohor, na Planini, je s svojimi
68 leti starosti ter 43 leti lov-
stva najstarejši - tako po letih
kot po izkušnjah. Seveda ima
tudi trofeje, vendar v svoji
skromnosti zagotavlja, da jih
imajo drugi več. Divjad pa
nasploh ne povzroča več to-
likšne škode, kot jo je v časih,
preden se je razširila steklina,
opaža.
V svoji lovski druščini se od-
lično počuti. Srečujejo se vsa-
ko prvo nedeljo v mesecu in se
pogovorijo o delu. Velikokrat
je veselo, nazadnje pred krat-
kim, ko so krstili novinca Šmi-
da iz Doropolja. Moral je leža-
ti na trebuhu in povedati, za-
kaj beži zajec pred belim psom
bolj kot pred črnim, zakaj div-
ji prašič gleda v tla in podob-
no. Končalo se je seveda s ko-
zarcem, z dobro voljo. V lovski
družini je zbranih 27 lovcev, ki
imajo v bližnji okolici Planine
bivak, vrh Bohorja pa lovski
dom.
Bernardu Kranjcu pomeni
v prostem času največ lov, pre-
bira pa tudi strani Novega
tednika, kjer daje prednost
političnemu dogajanju. Časo-
pis radi berejo tudi njegovi do-
mači. V tretjem obdobju živ-
ljenja pa mu seveda največ po-
meni zdravje, ki mu razmero-
ma dobro služi. Le z revmo, ki
si jo je nakopal v gozdovih,
v partizanih in kot sekač, ima
težave.
BRANE JERANKO
Kranjčeva najstarejša in najmlajša generacija: Bernard in Terezija z vnukoma Primožem in
Mojco.
PLANINSKI KOTIČEK
Novoletni pohod na Kum
V ponedeljek 2. januarja, pripravlja Planinsko društvo Kum
Trbovlje 13. novoletni pohod na Kum. Startna mesta bodo
odprta od 6.30 dalje, in sicer v Trbovljah na mostu čez Savo, na
Dobovcu in v Hrastniku, prav tako na mostu čez Savo.
Organizacijski odbor bo poskrbel, da bodo pohodniki varno
prispeli na Kum ob vsakem vremenu. Organizirana bo radio-
amaterska in zdravstvena služba, pohodniki, ki se bodo na Kum
vzpeli po cesti, pa bodo imeli prosto pot, saj bo cesta ta dan od
6.30 do 10.30 zaprta. Vsi pohodniki bodo prejeli spominsko
značko, tisti, ki bodo na pohodu že desetič, pa plaketo.
Zaradi zimskih razmer, ki vladajo v tem času na pogorju
Kuma, pa še posebej opozarjajo vse pohodnike na primerno
opremo, predvsem obutev in obleko. Na ta pohod se pripravlja
tudi Planinsko društvo Zlatarne Celje, vlak pa bo z železniške
postaje v Celju odpeljal ob 6.25.
Na spominski pohod od Rogle do
Osankarice
Planinsko društvo Zlatarne Celje še posebej vabi vse svoje
člane in druge ljubitelje planinstva na spominski pohod od
Rogle do Osankarice v soboto, 7. januarja. Avtobus bo z zunanje
strani celjske avtobusne postaje odpeljal ob 6.30. Prijave spreje-
majo do 3. januarja na telefonskih številkah 31-711 ali 452-927.
M. MAROT
Nova stara Linija
Že deset let se Celjanka Majda Šloser ukvarja s krojaštvom in
šiviljstvom, vedno več ljudi pa jo pozna tudi kot podjetnico,
lastnico trgovine Linija. V petek so trgovino preselili z Ašker-
čeve ulice v nove prostore na Kocbekovi ulici 6, zraven Avtomo-
torja. »Pričakujem, da bo na novo urejen lokal pritegnil še več
obiskovalcev, pa tudi, da nam bodo ostale zveste stare stranke,«
pravi Majda Sloser. Teh pa se je v desetletju nabralo že lepo
število, saj v trgovini Linija ne dobijo le že narejenih izdelkov,
predvsem ženske konfekcije, ampak si je mogoče oblačila tudi
naročiti, da jih izdelajo po želji in meri. Štirje zaposleni imajo
tako kar polne roke dela, k sreči, kot pravijo. V tem času so
najbolj zaposleni z izdelavo maturantskih oblek. Joj, kako hitro
teče čas!
Foto: SHERPA
Okrogla miza o družini
Prejšnji teden so pripravili
v knjižnici osnovne šole Vere
Šlander na Polzeli okroglo
mizo na temo Vpliv kulture
oziroma religije na oblikova-
nje družine in njenih vred-
not. Vodili so jo člani knjiž-
nega kluba Ostržek in osmo-
šolci z mentorico Valerijo
Pukl. Osrednja gostja prire-
ditve je bila študentka grad-
beništva iz Sirije Kinda Al-
mausour, ki v Ljubljani po-
učuje arabske otroke. Sode-
lovali so še: Jože Kovačeč,
župnik na Polzeli, Marjan
Jager iz Zdravstvenega do-
ma v Žalcu, Valči Ravbar
z Radia Ljubljana, Milka
Štrukelj iz občine Žalec,
ravnateljica Marinka Ma-
rovt in pomočnica ravnate-
ljice Olga Hočevar ter neka-
teri učitelji.
Okrogla miza je bila orga-
nizirana kot vrh v piramidi
projekta o družini, ki poteka
v okviru bralne značke vse
od začetka do njene podeli-
tve ob slovenskem kultur-
nem prazniku - 8. februarja.
Valerija Pukl je ob tem pove-
dala:
»S projektom smo želeli
dodati kamenček v mozaiku
dogajanja v mednarodnem
letu družine, in sicer pred-
vsem v smislu druženja star-
šev, učencev in učiteljev ob
skupnem branju knjig...
V okviru etike in vzgojnih
predmetov pa smo se odločili
spoznavati vpliv različnih
verstev oz. kultur na druži-
no. In prav na tej okrogli mi-
zi se je zgodilo čudovito sre-
čanje med dvema povsem
nasprotnima kulturama
— evropsko (krščansko) in
azijsko (islamsko). Kinda
Almausour izhaja iz naci-
onalno in versko mešane
družine in nam je tako iz pr-
ve roke izjemno prisrčno in
iskreno zaupala probleme
tovrstne zakonske skupno-
sti. Predvsem pa nam je
vsem razkrila, kakšen je raz-
korak med našimi predsta-
vami, ki smo si jih ustvarili
o islamu in življenju v arab-
skih državah skozi različne
vire in med samim življe-
njem danes...
>Povsod je lepo,< pravi
Kinda, >vse je odvisno od
človeka in od njegovega ve-
denja v tem, kaj je v življenju
bistvo in kaj je tisto, kar je le
plod različnih kultur. <
Tako smo sklenili naše
srečanje z upanjem, da bo
vsakdo izmed nas znal najti
tisto, kar je skupno v različ-
nem — kajti bog je samo eden:
bog je ljubezen in ljubezen je
bog...«
T. TAVČAR
Pridi, otročiček!
Že zdaj nas je pet v družini.
Lepo! Še lepše pa je pričako-
vanje šestega člana.
Občudujem ženo, otroke, ki
bi že zdaj radi z mano vred
priklicali drobceno bitje v ma-
terinem telesu po imenu. A je
še tako majhno, skrivnostno,
da smo kar nemi ob tem doživ-
ljanju. Zavriskali smo ob tvo-
jem spočetju, veseli smo, da si
v čudovitem varstvu ljubezni.
Žena, mati, mi je zaupala
toplino in radost, ki jo je začu-
tila, ko je zagledala podobo
drobcenega bitja na ekranu
ultrazvoka. Živahno so se pre-
mikale nogice in rokice, a tega
ni čutila. Zdravnik ji je poka-
zal, kako mu utripa srce, kako
velika je glavica ...
Življenje pač ni brez ovir.
Ženina starost je tudi pripo-
mogla k dodatnim preiska-
vam. Zelo je občutljiva, tudi
ranljiva, posebno kadar jo je
kdo vprašal, če je bil otrok na-
črtovan. Resda nisi bil načrto-
van, otrok, vendar smo se vsi
člani družine odločili, da ti po-
magamo živeti brez vnaprejš-
njega preverjanja tvojih spo-
sobnosti, začutili in prevzeli
smo odgovornost, še več pa
svobode, hkrati! Postali smo
močnejši in zaupljivejši drug
do drugega. Vabimo otroka,
kljub vsem zunanjim okoliš-
činam.
Povedala mi je, da uživa
v klepetu z njim, četudi ne
zaznava njegovih gibov. Le kr-
čenje maternice jo nekoliko
ustavi, se pa potrudi, da krč
čim prej mine. Bratci bodočo
sestrico, kakor si želijo, ne-
nehno skušajo vprašati, kako
se počuti. Vsako priložnost iz-
koristijo za vprašanja, katere
igračke bodo primerne zanjo,
kdaj bo počela to ali ono,
kakšne norčije jo bodo naučili.
Upajo, da bo sladkosneda kot
oni, pa ati.
Žena se veseli srečanja
s svojim, našim otrokom. Po-
sebno še, ker je začutila prve
gibe. Opominja jo nase, z lah-
nimi kretnjami ji plete mrežo,
s katero bo dodatno ovita nje-
na bit, hrepenenje in prizade-
vanje, da bo dobra mati...
Ponovni pregledi! Spola še
ni bilo mogoče videti. Toliko
bolje. Naj bo skrivnost. Glav-
no je, da te imamo radi. Priha-
ja hrepenenje, trenutki nego-
tovosti, obenem pa neka moč.
Povedala mi je, da jo je spro-
stilo ime otroka, ki je bile
vsem všeč. Seveda, kaj pač bo.
Zgodilo se je. Deklica, Maja !
Stisnila jo je v naročje in
prvič nahranila, sestrico, hčer-
ko. Je že pravi živ žav, vsepov-
sod je polnost. Bogastvo je do-
polnjeno!
SLAVKO OZVATIČ
S pipo pri 96-ih
Malo je takšnih ljudi, ki bi
bili pri šestindevetdesetih le-
tih še pri zdravju, bistrega du-
ha in bi si lahko privoščili tudi
kakšen »škodljiv užitek«, na
primer kajenje pipe. Rastislav
Slokar s Polzele se lahko
z vsem omenjenim pohvali.
Noge ga sicer bolijo, »pa kaj bi
to,« se pošali, lahko bi ga sploh
ne bolele več.
Gospod Slokar, kot ga poz-
najo Polzelani, se je sem prise-
lil pred več kot tridesetimi leti.
Sedaj živi skupaj z ženo Mari-
jo, sinom Markom in družino
v svoji hiši v središču Polzele.
Mladost je preživel na Primor-
skem. »To so bili burni časi,
polni veseljačenja in lumparij,
pa tudi kaj pametnega in res-
nega je bilo vmes. Srečen sem,
v svojem domu sem našel mir,
imam ženo, sina in snaho ter
ljubko vnukinjo. Kaj bi hotel
pri svojih letih še več?!« pravi
Rastislav Slokar.
TONE TAVČAR
Št. 52 - 29. december 1994
16
Rolls Royce
evropskega
rokometa
Za igre celjskih rokometašev presežnlki francoskega
časopisja — Uroš Šerhec nepravično ob nagrado za
najboljšega igralca, Rolando Pušnik najboljši vratar
Festival rokometa in Šerb-
čevih golov. Ekipa prihodno-
sti. Veličastni Celjani. Nepri-
čakovano, vendar logično.
Kakšna tekma in igra Sloven-
cev. Rolls Royce evropskega
rokometa... Naslovi v franco-
skih časopisih niso skrivali
navdušenja nad igrami celj-
skih rokometašev, ki so na sez-
namu zmagovalcev nasledili
reprezentance Romunije,
Francije, SND in evropskega
prvaka Teko.
Uroš Šerbec
»Šerbo« je bil spet šef para-
de. Enako število golov kot pr-
vi strelec Čavar, a več iz se-
demmetrovk, krivično pozab-
ljen pri izbiri najboljšega
igralca: »Sprva sem bil razo-
čaran, a je turnirska zmaga
bolj pomembna. Težave z žulji
so se začele z menjavo copat,
zadnji teden pa mi je eden soi-
gralcev med igranjem košarke
skočil na peto in odri kožo.
S poškodbami gre na bolje:
peta me med tekmo ne oviri,
a so še vedno potrebni redni
posegi fizioterapevta Stebleta.
Zaradi slabšega tkiva pa so
bolj na udaru prepone in pri
udarcih mišice, zato mi ne od-
govarja veliko število trenin-
gov, še zlasti ne v Golovcu
z neustreznim podom. Ponud-
ba iz Essna je bila vabljiva, saj
me Nemčija že nekaj časa mi-
ka, a ni prišlo do konkretnih
dogovorov.«
Rolando Pušnik
Po letu 1984 je drugič naj-
boljši vratar Marrana, vrhun-
ski v najbolj pomembnih tek-
mah in na dieti. »Po Fotexu
sem zabredel v krizo, ki se je
z novim trenerjem, novi meto-
dami dela in poudarkom na
popravljanju telesne priprav-
ljenosti še stopnjevala. Franci-
ja je bila vzpon, zdaj pa bo vse
podrejeno svetovnemu prven-
stvu. Zlato iz Švice že imam,
a s skromno minutažo in Islan-
dija je moj največji izziv. Z no-
vim letom sem na dieti, sedem
ali osem kilogramov moram
izgubiti, najbolje pa se poču-
tim ob obrambi 3-2-1, ob »pe-
nalih« in »zicerjih«, čeprav
sem bil uspešen tudi pri
drugih.«
Tomaž Jeršič
Kapetan je po izpadu iz po-
kala prvakov spet postal štu-
dent, Marrane pa je doslej nje-
gov največji pokal. »Motiv, ve-
liko jo bilo v motivu. Želeli
smo opozoriti na nesrečen žre-
bu v pokalu prvakov, o turnir-
ski zmagi pa nismo razmišlja-
li. V domači konkurenci zmage
z desetimi goli razlike niso no-
bena obveznost, marveč želi-
mo dokazati, da še nismo za
odpis. Če bomo prvaki brez
poraza? Enkrat sem se s stavo
že opekel, zato bom previden.
Primarna sta oba naslova,«
pravi Jeršič, ki je po vrnitvi
pobaral šefe: »V finalu smo
zmagali z več kot desetimi goh
razlike. Bo padla premija?«
Aleš Leve
»Ivč« vsak dan prevozi 200
kilometrov, na »rokometni«
relaciji Slovenj Gradec-Celje
pa letno s 40.000 kilometri
obrede ves svet. »To je bil moj
pogoj ob prihodu v Celje, ki mi
ne povzroča težav. Pred naši-
mi vrati se zame ni nič bistve-
nega spremenilo, z maksimal-
no borbenostjo nas nihče ne
more nadigrati v obrambi, ki
tudi v rokometu postaja naj-
bolj pomembna. Igra na sred-
njem zunanjem je samo zasil-
na rešitev, saj sem bil celo živ-
ljenje levi zunanji.«
Iztok Puc
Tudi v Franciji je bolj ciljal
vratnico kot mrežo, navduše-
val z asistencami in vse dni
prenašal velikega žerjava.
»Sprali smo črno piko, čeprav
nič ne more odtehtati zgodnje-
ga izpada iz pokala prvakov.
Do oktobrske poškodbe sem
igral tudi v obrambi, zato je
zmotno prepričanje, da sem
v Celju samo zaradi golov. Res
jih ni veliko, toda po naslovu
najboljšega strelca evropskih
prvenstev in prehodu k Zagre-
bu, sem se bolj osredotočil
k asistencam. Na koncu je
vendarle najbolj pomemben
ekipni seštevek golov.«
Roman Pungartnlk
Pred tremi leti je bil najbolj-
ši strelec II. YU lige in se jezil
zaradi vzdevka lenobni bom-
barder. Zdaj ni več golov, jeza
pa je ostala. »Krilo ni moja
pozicija. V prvih minutah pe
dobim nekaj žog, nato pa sem
povsem odrezan. Poškodba ne
vpliva na mojo igra, ker leva,
odrivna noga zdrava, v obram-
bi pa imam težave pri bočnem
gibanju in z okretnimi igralci.
Operacijo mi nekateri odsve-
tujejo, toda najbrž bodo kmalu
zarezali v meniskus in potem
odločili glede strganih križnih
vezi.«
Alvaro Načinovlć
»Ale« je specialist za obram-
bo: »S prilagajanjem na ra-
zlične inačice nimam težav,
vedno boljši pa je tudi napad.
Z Brago je bilo preveč živčno-
sti in sebičnosti, nakar smo
uvideli zmoto in se podredili
kolektivu. Šerbec ima izjemen
občutek za prostor, večje šte-
vilo mojih golov pa je posledi-
ca dobrih asistenc, ki prihaja-
jo z vseh strani.«
Silvio Ivandija
»Če v Parizu nisi pod Eifflo-
vim stolpom, je enako kot, če
v Rimu ne vidiš Papeža,« se je
med krožno vožnjo po franco-
ski prestolnici oglasil Ivandi-
ja. S Požunovim prihodom
igra samo v napadu, igra pa
mu občasno uhaja iz rok. »Pr-
vič sem v takšni vlogi, na klopi
se ohladim, povrhu pa nisem
realizator in moj delež ni takoj
opazen. Bilo je kar dobro, če-
prav lahko igram še bolje,« je
položaj razložil Ivandija, ki bo
po bolezni z začetka leta še
nekaj mesecev jemal tablete in
občuduje Šerbca: »Kako igra
z nogo, ki po vsakem naporu
močno oteče?«
Tomaž Tomšič
»Buco« je bil v taroku med
najboljšimi, a je kot najmlajši
član kvartopirskega kvarteta
zamolčal razmerje moči: »V
obrambi sem celo boljši kot
v napadi, kar bom ob ustrezni
priložnosti dokazal. Moja
prednost je mladost, spre-
memba trenerja pa zaradi ui-
grane ekipe ni spremenila mo-
jega položaja. V ozadju sem
bolj sproščen, ker neposredno
ne odločam, toda v reprezen-
tanci sem že dokazoval svoje
sposobnosti.«
Robi Šalarič
Zaradi poškodbe leve noge
je bil prikrajšan za evropsko
prvenstvo, v Brestu je pri sko-
ku za odbito žogo in podajo za
prvo vodstvo v drugem polča-
su škrtnila mišica desne noge.
»Do turnirja v Madridu bo vse
O. K., nova reprezentančna
priložnost in SP sta pač preve-
lik izziv,« pravi nekdanji spe-
cialist za sedemmetrovke. »Bil
sem tudi pri Šojatu, nekaj časa
tudi v ligi prvakov, zdaj pa mi
priložnost ponuja tudi Požun.
Njegove spremembe mi odgo-
varjajo, saj imam večjo minu-
tažo in tudi v obrambi 5-1 sem
že igral na najbolj izpostavlje-
nem mestu.«
Beno Lapaine
Bodoči pravnik je zdaj
v П. letniku, po lanskem naslo-
vu najboljšega vratarja slo-
venske lige pa daleč od vrat.
»Pri Gorenju je bila lažje. Po-
raz še ni tragedija, v Celju pa
seveda povsem drugače. Lani
bi si morda zaslužil repezen-
tanco, sedemmetrovke pa so
mogoče res moja specialnost.
Rekord je lanskih osem
obramb na Ptuju v polfinalu
končnice, povprečje pa tri
obrambe sedemmetrovk. Torej
ne gre zgolj za naključje, če-
prav je nekaj sreče že potreb-
ne. Recept? Prava poteza, ki
naj za vse igralce ostane skriv-
nost.«
Boštjan Strašek
»Bešta« zaradi težav s poto-
vanji in bolezni ni veliko bra-
nil. Njemu je bilo najtežje, saj
je bil prvi golman že v sezoni
1987/88, predlani je poln Go-
lovec junaku tekme z Zagre-
bom prepeval Happy Birth-
day, zato razmišlja o odhodu.
«Požun mi je vrnil samozavest,
z nekaj ponudbami iz tujine pa
razmišljam o odhodu. Kam?
Izbral bom finančno najbolj
ugodno ponudbo, čeprav se
konkurence v Celju ne bojim.
Obramba 6-0, streli od daleč
in s krila mi najbolj ustrezajo,
ker branim na refleks.«
Rajko Begovlč
Najmlajši je že tri leta za-
dolžen za opremo in se na izja-
ve še ni navadil. »Nisem edini,
na potovanjih tudi Lapajne
skrbi za opremo,« se je hitro
pritožil, nadaljevanje pa je že
bilo težje. »Konkurenca je hu-
da, čeprav sem z Astrahanom
dosegel gol, dvakrat asistiral,
pridobil eno žogo in eno tudi
izgubil.« Kljub vsemu je na
širšem seznamu za svetovno
prvenstvo, na sprejemu v Go-
lovcu pa je zaradi novega
vzdevka moral imeti diplo-
matski nagovor.
Miro Požun
»Po prvem porazu me bodo
zamenjali,« se je v Franciji ša-
lil na svoj račun in za vsak
primer dobil vse štiri tekme.
Kombinacije obramb so miele
nasprotnike, ob nekoliko bolj
umirjenih emocijah pa je opo-
zarjal na napake. »Telesna
pripravljenost še vedno ni vr-
hunska. Na določenih igralnih
mestih so rezerve, zdaj pa pri-
de na vrsto še obramba 6-0, da
se bomo vsem lahko prilagodi-
li.« O možeh iz ozadja pa več
prihodnjič.
Spreiem
»Vsi v Golovec,« je bilo spo-
ročilo na Brniku in pred dvo-
rano sta s pokalom z avtobusa
prva stopila Jeršič in Šerbec,
za njima Požun in vsi ostali
zmagovalci prestižnega tur-
nirja. Dvajset Florjanov in na-
jožje vodstvo kluba: Turnšek,
Sušterič, Jugovič, Privšek in
ekonom Vrščaj z ogromnim
šampanjcem. »Pred dvema
mesecema smo bili v isti sobi
in v skoraj enaki zasedbi pre-
cej drugače razpoloženi. Spet
smo skupaj in nazdravljamo
novi zmagi. Hvala za najlepše
božično darilo,« je bil kratek
Tone Turnšek, turnir Geroges
Marrane pa je potrdil, da Celje
Pivovarna Laško ostaja ena
najboljših evropskih in sve-
tovnih rokometnih ekip.
Zmage, zmage...
Skupina A - 1. krog (Brest):
P. Laško-Braga 22:21 (9:10;
Šerbec, Puc 5, Jeršič, Leve 4,
Pungartnik 2, Načinovič,
Tomšič 1), Steaua-Francija
mladi 20:17; 2. krog (Guin-
gamp): P. Laško-Francija
mladi 27:21 (12:11; Šerbec,
Pungartnik 6, Puc, Jeršič 4,
Načinovič 3, Tomšič 2, Ivandi-
ja, Leve 1), Steaua-Braga
27:20; 3. krog: P. Laško-Stea-
ua 29:23 (17:13; Šerbec 14,
Načinovič 4, Leve 3, Ivandija,
Pungartnik, Puc 2, Jeršič,
Tomšič 1), Braga-Francija
mladi 27:23; skupina B: Astra-
han, Zgareb 4, Gudme, Ivry 2;
finale: P. Laško-Astrahan
31:17 (15:9; Šerbec 10, Leve 6,
Puc 4, Jeršič, Pungartnik 3,
Načinovič 2, Begovič, Ivandi-
ja, Tomšič 1); za 3. mesto: Za-
greb-Steaua 25:34; za 5. me-
sto: Gudme-Braga 25:22; za 7.
mesto: Francija mladi-Ivry
30:27.
ŽELJKO ZULE
Šef parade: Uroš Šerbec.
Št. 52 - 29. december 1994
17
Celje, Celje, šampion!
Po BretanUi in v Parizu z zmagovalci največjega klubskega turnirja v rokometu na
svetu — O konzulu, vrtiljaku, festivalu In sedemmetro vkah
Brest: vod smrti
Prevert se ni zmotil. V Bre-
taniji vedno dežuje. Drobne
kaplje so se v Brestu vsaj pet-
krat na dan mešale s sončnimi
žarki, zdanilo se je šele pred
deveto, po praznični glavni
ulici so iz zvočnikov doneli
šansoni, trener Miro Požun pa
. pred mednarodno premiere ni
mogel prikriti nervoze.
Dopoldanski trening je med
tekanjem v krogu že deloval
zastrašujoče. »Platoon,« je bil
kratek tehnični vodja Rado
Petru, ko so igralci vsak četrti
korak močno udarili ob pod.
»Bilo je spontano. Drugič ali
tretjič. Nekdo je z nogo udaril
ob tla in vsi smo igro sprejeli,«
je verzijo akterjev predstavil
kapetan Tomaž Jeršič, ko se-
veda še nihče ni pričakoval, da
celjski rokometni vod začenja
kazenski pohod. Braga je bila
po spomladanskem finalu po-
kala prvakov brez Dolgova,
a z dvema reprezentančnima
okrepitvama. Vodila je s 7:4 in
15:12, nakar jih je celjska
obramba 5-1 začela usmerjati
v napake (skupaj 23, P. Laško
15). Končno se je odprlo tudi
Pušniku, toda Celjani nikoli
niso imeli več kot gol predno-
sti. Na začetku 57. minute je
Šerbec pri 21:21 zastreljal se-
demmetrovko, štiri sekunde
pred koncem pa Pungartnik
dosegel zmagoviti gol in razla-
gal: »Štirideset minut sem ča-
kal na žogo in si »štelal« levi-
co. Ni bilo teorije, da bi
zgrešil.«
Guingamp: konzul
Begovič
Mestece s pravljičnimi hiša-
mi je prisrčno sprejelo naše
prvake in mlado reprezentan-
co Francije, ki se pripravlja za
avgustovsko MSP. Župan je na
sprejem povabil tudi igralce,
nekaj ur pred tekmo pa sta bi-
la za mestno hišo najbolj pri-
merna poškodovani Robi Ša-
farič in zaradi skromne minu-
taže Rajko Begovič.
Skupinska slika pred mest-
nimi vrati, Begovič pa ni mo-
gel skriti očetovega porekla in
je stavbo že oklical za črno-
gorsko ambasado v Franciji.
Tekma v sejemski dvorani je
bila lahka, rezultat z druge
tekme med Steauo in Brago so
prireditelji le ugibali in vsako
minuto spremenili zmagoval-
ca, a je bilo vzdušje na večerji
vseeno sproščeno. Zaradi sre-
de je največ zanimanja veljalo
rezultatom domačega prven-
stva in seveda tudi odmevom
po zmagi z evropskimi podpr-
vaki. »Kaj je novega? Nič po-
sebnega. Za nocoj bo zapisano,
da sta v ekipi manjkala poško-
dovani Šafarič in zaradi pro-
tokolarnih obveznosti Bego-
vič,« je bil odgovor, ki je izzval
smeh in rokometašu z največ
vzdevki (Bego, Brando, Dža-
mija) v hipu prilepil še enega
— konzul.
Rennes: festival
Šerbca
Astrahan se je v pariški sku-
pini že pred zadnjim krogom
uvrstil v finale, v Bretaniji pa
je po visoki zmagi Steaue
z Brago (27:20) neposredno
odločala tekma med Celjem
Pivovarno Laško in Romuni,
ki so nekaj dni prej kot repre-
zentanca v enaki zasedbi igrali
na turnirju na Madžarskem.
Rennes je tudi v mestnem
središču spominjal na Fer-
nandlove čase. Gostilnica iz
petdesetih let in na dvorišču
poljsko stranišče. Brez luči,
brez tekoče vode, brez školjke,
na vratih izrez, pred njimi
ogromen pes. Pred mestno
dvorano je gostoval luna park
(Načinovič: »Niti za deset ti-
soč mark ne grem na vrti-
ljak!«), na igrišču pa festival
Uroša Šerbca. Met iz igre
12:15, v drugem polčasu 8:10.
»Šeki« je igral kot Šekularac,
v vratih pa se je končno odprlo
Pušniku. Skupaj 17 obramb,
tudi dve sedemmetrovki, pri
tretji pa ga je zamenjl Lapaj-
ne. Strel, Beno brani, gledalci
norijo. Sedem minut pozneje
nova sedemmetrovka. V vrata
spet Beno in Voici z rokama
kaže, naj končno strelja. Strel,
Beno brani, gledalci norijo.
V zadnji minuti še peta sedem-
metrovka. Stinga je le ukanil
Benota, gledalci so bili sprva
razočarani, nato pa gromko
pozdravili finaliste Marrana,
ki so ob izdatni zmagi zadeli še
sedem vratnic.
Pariz: vraževerni
coach
Avtobus je zamenjal TGV
vlak, igra pa je ostala enaka.
Vrhunska. Šampionska. Še
prej je za Celjane zmanjkalo
kosil, ki so jih nadomestile
pizze, največja gneča je bila
okoli mize za biljard, Miro Po-
žun pa je postal vraževeren:
»Ko sem bil izbran za selek-
torja, sem si zaželel pesem Ma-
ma Korzika, pred nekaj minu-
tami pa sem med preklaplja-
njem programov naletel na
spot. Morda je to srečno nak-
ljučje?«
Od hotela ob nabrežju Sen-
ne do dvorane v četrti Ivry je
šampione v avtobusu vozil
»Brežnjev«, ki se ni prav nič
razlikoval od nekdanjega sov-
jetskega predsednika. Vmes je
dvakrat zgrešil pravo pot, en-
krat zavil v enosmerno ulico in
zaman iskal gretje. Louvre ni
več dolg kot ponedeljek, mar-
več kot tekma Zagreb-Steaua
(dva podaljška in sedemme-
trovke), finale pa se je začelo
s polurno zamudo. Voronin je
trikrat zapored zadel z desne-
ga krila, nato pa se je začel
celjski show. Do polčasa met
iz igre 14:20, devet obramb
Pušnika, ruska vratarja pa
s prvo šele v 32. minuti. »Tur-
bo« Šerbec je za gol izgubil
lovoriko najboljšega strelca
(»Nisem vedel za Čavarjev se-
števek.«), Tomšiču je po naletu
tekmecev na levi strani glave
zacvetel ogromen rog, Pušnik
je žogo poslal pod strop in
sprožil plaz balonov, Jeršič pa
odprl šampanjec in zmagoval-
ni pokal (več kot meter visok
in 30 kg težak) dvignil šele
s pomočjo soigralcev.
ŽELJKO ZULE
Rolando Pušnik (desno) je bil spet najboljši vratar turnirja, po
katerem je s prstom opozarjal na Tomšičevo buško.
Pokal januarja
Rokometni pokal se bo
za ženske nadaljeval sredi
januarja, za moške pa fe-
bruarja s tekmami četrtfi-
nala. Pri moških je prišlo
do ponovitve predlanskega
finala med Jadranom in
celjskimi prvaki, lepe mož-
nost za napredovanje pa
imajo tudi Velenjčani in
Žalčanke. Pari - moški: Ja-
dran-P. Laško, Dobova-
Gorenje, Grosuplje-Šešir,
Prevent-Krško; ženske:
Žalec-Mlinotest, Branik-
Velenje, Krim-Piran, Olim-
pija-Burja.
NA KRATKO
Celje: na kegljaškem DP
srebrni kolajni za Gluvičevo
(do 13 let) in Koštomajevo (do
15 let), med dvojicami naslov
za kombinaciji Gluvič- Gmaj-
ner in Koštomaj-Ratajc.
Kobarid: v finalu 9. revial-
nega pokala v malem nogome-
tu zmaga za Talce in delitev
13. mesta Pelikanov iz Celja.
Sneg je, tekem ni
Piše: Miran Rauter
Sneg smo nestrpno pričako-
vali tudi smučarji, a smo kar
nekoliko razočarani. Sprva so
tekme odpovedovali zaradi
pomanjkanja snega, v začetku
tedna pa v Kranjski gori in na
Sorici iz drugih razlogov in le
ženski spored je z Roglo ostal
nespremenjen.
Zadnje dni smo trenirali
v Kranjski gori, s prijatelji
bom silvestroval na Kozjaku,
že v ponedeljek pa bom verjet-
no odpotoval v Crans Montano
na smuk za svetovni pokal. Na
spremembe programov sem že
navajen, zato iz previdnosti
s sabo vzamem osebno opremo
za najmanj deset dni ali celo
za dva tedna. Tako me tudi
odhod iz Tignesa v Val d'Isere
ni presenetil, za hotelske na-
stanitve in ostale podrobnosti
pa seveda skrbijo drugi.
Kakšna so moja potovanja?
Približno deset parov smuči in
tri do vrha napolnjene torbe,
na krajših relacijah pa seveda
bistveno manj. Ena takšnih je
bila sredi minulega tedna
v Sextenu. Na prvem slalomu
FIS sem bil drugi, na drugem
sem odstopil, a vseeno krepko
izboljšal točke FIS. Obeh te-
kem sem se močno razveselil,
končno ni bilo odpovedi in ča-
kanj, zato sem spet boljše vo-
lje. Vsem Srečno !
Košir in Bilačeva
V tradicionalni anketi Društva športnih novinarjev sta
bila za najboljša slovenska športnika iztekajočega se leta
izbrana alpski smučar Jure Košir in atletinja Britta Bilač.
Pri moških je bil drugi veslač Iztok Čop in tretji Aljaž
Pegan, pri ženska pa sta smučarki Katja Koren in Alenka
Dovžan. Najboljša slovenska ekipa so košarkarji Olim-
pije, najboljša ekipa v individualnih panogah pa blejski
veslaški četverec.
¡PANORAMA	1
Rokomet
I. liga
Moški - 16. krog: Gorenje-
Dobova 25:19 (12:7); Plaskan
7, German, Semerdjijev, Cvet-
ko 4, Ojsteršek, Oštir 2, Čater,
Ocvirk 1; Rudar-Slovan 30:25,
Inles-Drava 27:25, Litij a-Ja-
dran 20:26, Kodeljevo-P. La-
ško, Fructal-Prevent prelože-
no. Vrstni red: P. Laško (-) 30,
Jadran 23,- Kodeljevo (-) 21,
Gorenje 20, Dobova 18, Rudar
16, Drava 13, Prevent (-) 12,
Fructal (-) 10, Slovan 9, Litija,
Inles 8.
Košarka
Pokal Slovenije
Radenci — polfinale: Kovino-
tehna-Postojna 68:70 (42:30);
Tiller 20, Petranovič 14, Zale-
tel 13, Stavrov 9, Cizej 8, Ja-
godnik 4; Olimpija-BWC
95:68; finale: Olimpija-Postoj-
na 97:77.
A-1 liga
Moški —14. krog: Kovinoteh-
na-Litostroj 88:72 (38:39); Til-
ler 21, Stavrov 18, Cizej 14,
Zaletel 13, Petranovič 10, Ja-
godnik 8, Urbanija 4; Roga-
ška-Koper 134:78 (78:36); Jur-
kovič 26, Petrovič 21, Novako-
vič, Kosovac 20, Nikitovič 18,
Iršič 13, Petovar, Vulič 6, Su-
šin 4; Helios-Satex 74:91, K.
zidar-Olimpija 77:95, BWC-
Triglav 88:73, Ilirija-Postojna
81:73. Vrstni red: Olimpija 27,
Kovinotehna 25, Satex, Tri-
glav 23, BWC 22, Litostroj 21,
Rogaška, Postojna 20, Ilirija
19,	K. zidar 18, Helios 17, Ko-
per 16.
Ženske - 14. krog: Comet-
Celje 66:76 (38:32); Sporar 22,
Račič 20, U. Groleger 13, Tem-
nik 9, Koželj 1 za domače, ki
so igrale brez Skerbinjekove
in L. Grolegerjeve, za gostje
Polutnik 26, Obrovnik 22,
Germ 16, Potočnik 6, Jurak 5,
Vodopivec 1; Ježica-Slovan
97:22,jOdeja-Ježica ml. 76:60.
Vrstni red po prvem krogu: Je-
žića 28, Maribor 25, Ilirija 23,
Celje, Odeja 21, Comet 20, Slo-
van 16, Ježica ml. 14.
A-2 liga
Moški — 14. krog: Gorica-P.
Laško 62:63 (37:31); Vujovič
24, Starovasnik 14, Durnik 9,
Zdolšek 8, Govc 6, Šoštarič 2;
Ježica-Comet 80:74 (31:34);
Plevnik 23, Šporar 19, Benič
12, Nerat 9, Železnikar 7, Siv-
ka 2; Elektra-Olimpija ml.
80:90 (38:46); Rizman 28, Bo-
gataj 17, Mrzel 12, Tajnik, Pe-
čovnik 6, Lipnik 5, Brešar 4,
Dumbuya 2; Interier-Idrija
88:63, Medvode-Loka 50:68,
Slivnica-Litija preloženo.
Vrstni red: Interier, P. Laško
(+)27,Litija(—)26,01impijaml,
Idrija (+) 23, Loka 22, Comet
20,	Ježica 18, Elektra, Slivnica
(—), Gorica 17, Medvode 15.
Žreb za deveterico
Med 87 igralci je vseh pet tipov in med drugim uspeh
celjskih rokometašev na velikem turnirju v Franciji napo-
vedala deveterica. Z žrebom so nagrajenci: Draja Pire iz
Škofje vasi (5000 tolarjev), Boštjan Pere iz Žalca (3000
tolarjev) in Metka Seles iz Celja (2000 tolarjev). Pravilna
napoved 18. kroga: Pivovarna Laško-Braga 1, Pivovarna
Laško-Steaua 1, Triglav-Kovinotehna 2, Celje-Odeja 1,
Comet-Celje 2. Stavnica se bo nadaljevala po novoletnih
praznikih.
Št. 52 - 29. december 1994
18
•	Policisti so bili prejšnji
petek obveščeni, da je
v Rimljanki masovni pre-
tep. No, masovka to ravno
ni bila, sta se pa tam pošte-
no petelinila mladoletna
Sašo in Zoran.
•	V soboto je bila potreb-
na intervencija v bistroju
v Bovšah. Tam se je z jav-
nim redom in mirom igral
Ignac C., Laščan.
•	V nedeljo je na policij-
sko postajo prišla oseba, ki
je zahtevala šefa tajne
službe, ta pa naj bi mu po-
slal ekipo specialcev iz
Ljubljane. Ti naj bi se
spravili nad skupino, ki ga
že lep čas preganja in mu
grozi. Šefa tajne policije
možakar ni dobil, pa tudi
specialcev ni bilo od niko-
der. Ker pa je z razbija-
njem in razgrajanjem po-
stajal vse bolj neprijeten,
se je naenkrat znašel v re-
ševalnem vozilu in bil va-
ren pred zasledovalci.
•	Nek občan je v ponede-
ljek dopoldne prijavil, da
mu je sosed Mitja uničil
vhodna vrata. Mitja bo mo-
ral k sodniku za prekrške,
ker je kršil javni red in mir.
•	V ponedeljek je klicala
ženska in povedala, da njo
in njenega očeta tepe brat
oziroma sin. Možje postave
so ugotovili, da ni šlo za
pretep, ampak za običajen
družinski prepir nekoliko
ostrejših tonov in fonov.
•	V ponedeljek zvečer se je
oglasil občan iz bloka na
Milčinskega ulici in pove-
dal, da pred njegovimi
vhodnimi vrati razgraja
skupina mladoletnikov in
mu grozi, da ga bo prete-
pla. Glavni v skupim jez-
nih mladeničev je bil Zoran
M.
M.A.
Avtomobil najel in ga prodal
Trgovanje z avtomobili vse bolj živahno, donosni so tutil posli z mamili
Minule dni so kriminalisti
UNZ Celje sestavili vrsto ka-
zenskih ovadb zoper osumlje-
nega Janeza M. iz Brežic, ki
naj bi kradel osebna vozila,
goljufal in ponarejal uradne
listine.
Janez M. naj bi septembra
letos pri zasebnem izposoje-
valcu vozil najel osebno vozilo
opel corsa in ob najemu pred-
ložil tuje osebne dokumente.
Potem je za corso izginila vsa-
kršna sled. Osumljeni Janez
M. je namreč to vozilo prodal
za 600 tisoč tolarjev na avto-
mobilskem sejmu v Ljubljani.
Kupec iz Črnomlja je bil ne-
malo presenečen, ko so mu na
Občini, kjer naj bi bil vozilo
registriral, povedali, da je le-
to ukradeno. Prometno dovo-
ljenje je bilo namreč ponare-
jeno.
Istega dne je Janez M. v iz-
posojevalnicah vozil v Celju in
na Taharjah najel še dva oseb-
na avtomobila, fiata tipo in re-
nauta 5. Petko je takoj prodal
na ljubljanskem sejmu za 1,2
milijona tolarjev, fiata pa še
iščejo, ga bo pa bržkone dole-
tela enaka usoda, kot je oplovo
corso in renaultovo petko.
Kriminalisti so Janeza M. ova-
dili še za kaznivo dejanje po-
narejanja listin, saj je za dve
najeti in prodani vozili pona-
redil prometni dovoljenji.
Zaradi podobnih kaznivih
dejanj so policisti ovadili tudi
Janka Z. iz Velenja, ki je
osumljem, da je 14. junija letos
v Gradcu na sosednjem Av-
strijskem ukradel osebno vozi-
lo opel calibra, ki je bilo regi-
strirano v naši državi in je last
našega državljana. S ponare-
jenimi dokumenti je to vozilo
zlahka pripeljal v Slovenijo in
ga, po posredniku, prodal ku-
pcu iz Murske Sobote. Spo-
mladi letos naj bi Janko v tuji-
ni ukradel tudi audija 80, ko-
mu ga je prodal, pa se še ne ve,
saj je tudi za tem vozilom izgi-
nila vsaka sled. S takšnimi do-
nosnimi posli se je Janko začel
ukvarjati že na začetku maja
letos, ko je v Mariboru ukradel
golfa, katerega lastnik je neka
mariborska zavarovalnica.
Tudi Janko je osumljen (poleg
goljufij) še kaznivih dejanj po-
narejanj listin, s temi dejanji
pa so povezani trije Žalčani, ki
so pri Jankovih »podvigih« so-
delovali kot kupci, ki so bili
zadolženi za vnovično regi-
stracijo vozil, za katera so ve-
deli, da so ukradena.
Preiskovalci so se te dni uk-
varjali tudi s Tomažem R. iz
Celja, ki je prav tako osumljen
tatvine osebnega avtomobila.
Sredi novembra letos naj bi iz
enega izmed avstrijskih raz-
stavnih avtomobilskih salonov
ukradel volkswagnovega pas-
sata variant, ga s ponarejenimi
dokumenti pripeljal v Sloveni-
jo ter to vozilo brez težav regi-
striral. Kasneje so policisti
passata našh in ga zasegli ne-
kemu Zrečanu, ki je vozilo ku-
pil za 2 milijona 720 tisoč to-
larjev.
Pred kratkim so se preisko-
valci ukvarjali tudi z F.E. iz
Kopra, ki je osumljen trgova-
nja z mamilil. Dne 19. decem-
bra letos je v enem izmed žal-
skih gostišč poskušal skleniti
precej donosno kupčijo, ko je
nameraval prodati 239 g hero-
ina. S to prodajo bi bil lahko
zaslužil okoli 35 tisoč nemških
mark, pa se je vsa zadeva kon-
čala v pasti, ko so mu policisti
mamilo zasegli, osumljenega
pa predali preiskovalnemu
sodniku Temeljnega sodišča
v Celju.
Mnogi pošteni državljani se
pogosteje čudijo dragim in
razkošnim vozilom, ki jih sre-
čujejo na cestah, pa seveda
voznikom oziroma lastnikom
teh vozil, za katere vedo, da so
nezaposleni, da nimajo stalne-
ga zakonitega vira dohodkov
in da so za nameček še leni za
vsako pošteno delo. Dobršen
del odgovora je v tem poročilu,
ki je nastalo po uspešnih akci-
jah celjskih policistov in kri-
minalistov.
M. AGREŽ
Otroka zasul
plaz
Do tragičnega dogodka
je prišlo v soboto, 24. de-
cembra v kraju Brezno pri
Laškem, ko je pod težo
snežnega plazu umrl dva-
najstletni fantek.
Našli so ga šele v nedeljo
dopoldne. Starša sta ga
prejšnji večer sicer iskala,
ker pa ga ni bilo nikjer na
spregled, sta bila prepriča-
na, da je šel s sosedom
v Rečico pri Laškem. Kot
so ugotovili preiskovalci,
se je M.G. v soboto zvečer
igral v snegu in sankal na
bližnjem pobočju, med ho-
jo po strmini pa se je nanj
vsul plaz in ga pokopal pod
seboj.
M.A.
PROMETNE NfZGODE
Zaneslo ga le
Na regionalni cesti zunaj na-
selja Spodnja Rečica se je, v to-
rek, 20. decembra zvečer, pripe-
tila nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo težko ranjena.
Gmotna škoda znaša okoli 500
tisoč tolarjev.
Srečko S. (23) iz Strmeča pri
Mozirju je vozil osebni avtomo-
bil iz smeri Mozirja proti Ljub-
nem. Ko je pripeljal zunaj nase-
lja Spodnja Rečica, je vozilo na
snegu zaneslo na nasprotni vozni
pas, po tem pasu se je takrat
pripeljal voznik službenega vo-
zila policije, 24-letni Boris M. iz
Mozirja. V trčenju, ki je sledilo,
je hude telesne poškodbe utrpela
sopotnica v osebnem avtomobi-
lu, Sonja K. iz Savina, voznik
Srečko S. in sopotnik, 35-letni
Cvetko J. iz Okonine, pa sta bila
lažje ranjena.
Vozil brez luči
Na lokalni cesti v Šmartnem
ob Paki se je, v torek, 20. decem-
bra zjutraj, pripetila nezgoda,
v kateri je hude telesne poškod-
be utrpel voznik kolesa.
Anica G. (34) iz Šmartnega ob
Paki je vozila osebni avtomobil
iz smeri Slatin proti Šmartnem
ob Paki. Na prednostno cesto za
smer Velenje je zapeljala v tre-
nutku, ko je iz te smeri pripeljal
voznik kolesa, 73-letni Jože B. iz
Podgore. Kolesar, ki je vozil brez
luči, je na mokrem in spolzkem
vozišču padel in se hudo poško-
doval.
Nesreča na
Sloveniki
Na tim. hitri cesti, zunaj nase-
lja Celje, se je, v torek, 27. de-
cembra zjutraj, pripetila nezgo-
da, v kateri je bila ena oseba
hudo telesno poškodovana,
gmotna škoda na vozilih pa zna-
ša okoli 800 tisoč tolarjev.
Stjepan V. (29) iz Ljubljane je
vozil osebni avtomobil iz smeri
Dramelj proti Arji vasi. V Celju
je na ravnem delu ceste zapeljal
v levo na nasprotni vozni pas,
v trenutku, ko je iz smeri Arje
vasi pripeljal voznik tovornjaka,
46-letni Srečko K. iz Ljubljane.
Ta se je umikal in zapeljal na
odstavni pas, a je kljub temu pri-
šlo do oplaženja med voziloma.
Pri tem je osebno vozilo Stjepa-
na V. odbilo od tovornjaka in
trčilo še v osebno vozilo Marije
P. (24) iz Maribora, ki je vozila
za tovornjakom. V nesreči je hu-
de poškodbe utrpel voznik Stje-
pan V.	M.A.
I mini KRIMIĆI
Odnesel orodje
V noči na sredo, 21. decembra,
je neznani storilec vlomil v kase-
to z orodjem v obratu Vzdrževa-
nje Gorenjevih Gospodinjskih
aparatov v Velenju. Ukradel je
10 rezkarjev velikosti 8,10 in 12
mm ter s tem lastnika oškodoval
za okoli 50 tisoč tolarjev.
Kalamarov ne mara
Anita A. je v sredo, 21. decem-
bra dopoldne, zapeljala na par-
kirišče Zdravilišča v Laškem in
svoje osebno vozilo za kratek čas
zapustila, pred tem pa pozabila
zakleniti pokrov prtljažnika.
Očitno je to napako dovolj dobro
videl nekdo, ki je iz prtljažnika
ukradel dva kartona s skupno
okoli 40 kilogrami rib osličev.
V prtljažniku je bil tudi karton
s kalamari, a se izbirčni storilec
za to morsko dobroto še zmenil
Klateška
Brezdomcem ali klatežem, kot
pravimo ljudem, ki se potikajo
naokoli, sta zima in mraz, poleg
lakote, največja sovražnika.
Z njima se je v noči na četrtek
ubadal tisti neznanec, ki je vlo-
mil skozi streho vikend hiše Pa-
vla B. in tam prespal. Odnesel ni
nič, je pa lastniku naredil kar
nekaj škode s tem, ko je vlamljal.
Vlomi v konjiške
kioske
23. decembra zgodaj zjutraj je
neznani storilec vlomil v lesen
kiosk na tržnici v Slovenskih
Konjicah, last Emorija G. iz Slo-
venskih Konjic. Ukradel je nekaj
orehov, mandarin in več stekle-
nic albanskega konjaka ter s tem
lastnika oškodoval za okoli 10
tisoč tolarjev. Potem se je lotil še
dveh kioskov; iz enega je odnesel
več steklenic z žganimi pijačami
in nekaj vžigalnikov ter Luciji L.
iz Frankolovega povzročil za
okoli 40 tisoč tolarjev škode, iz
drugega kioska pa ga je nekdo
pregnal in je torej ostalo le pri
vlomu in materialni škodi za
okoli 10 tisoč tolarjev. Toliko,
kot bo Konjičana Jožeta M. stalo
popravilo z vlomom poškodova-
nih vrat.
Okradena Cilka
Gospa Cecilija iz Celja si je 23.
decembra popoldne vzela čas za
predbožične nakupe in se mudila
v različnih prodajalnah v celj-
skem mestnem nakupovalnem
središču. Naenkrat pa je spozna-
la, da ji je nekdo, iz torbice, ki jo
je imela obešeno čez ramo, ukra-
del denarnico, v katerimi je ime-
la tolarje in marke v skupni
vrednosti okoli 70 naših tiso-
čakov.
Ko čakaš na
avtobus...
V petek, 23. decembra ob šti-
rih zjutraj, sta Karel D. in Valter
P. na lokalni avtobusni postaji
pri LI Savinja na Mariborski ce-
sti v Celju čakala avtobus, da se
odpeljeta na delo. Takrat so mi-
rni prišli trije fantje, in dva sta se
fizično lotila Valterja in Karla.
V pretepu je Valter utrpel hude
telesne poškodbe. Policisti so
ugotovili, da sta bila napadalca
18-letni Marko J. in 19-letni Go-
ran D., oba Celjana.
Razbljaški gojenci
Na božični popoldan so se
v jedilnici Prevzgojnega doma za
mladoletnike v Radečah zbrali
tamkajšnji gojenci, med njimi
tudi Sebastjan P. (17) iz Prevalj,
Klemen K. (18) iz Ljubljane, Da-
vor P. (18) iz Pirana in Gregor K.
(16) iz Kranja, ki so takoj po
vstopu pričeli kričati in razbijati
inventar v jedilnici. Po petnaj-
stih minutah, ko so jih umirili
pazniki, so polomili več miz in
stolov ter razbili 41 stekel na
vratih in oknih. Povzročili so za
okoli 80 tisoč tolarjev materialne
škode. So pa razbijanje in kriča-
nje izkoristili tisti gojenci, ki so
zbežali iz prevzgojnega doma in
jih policisti še iščejo.
Rop na ulici
V ponedeljek, 26. decembra
zvečer, je Roberta G. iz Celja,
v bližini vojašnice na Mariborski
cesti, napadel neznanec, ga več-
krat udaril s pestjo in mu iz de-
narnice ukradel 1.500 tolarjev.
Po tem dejanju se je odpeljal
z belim zastavinim jugom.
Sneg se topi in grozi
Debela snežna odeja se v teh dneh tanjša, s hitrim kopnenjem
snega pa prežijo na nas plazovi. Najbolj pogosti so tisti na
strehah, zato naj ne bo odveč opozorilo na pozornost in previd-
nost, ko se gibljemo ob vznožjih hiš in povsod tam, kjer bi nas
lahko presenetila težka in nevarna bela gmota. Foto: SHERPA
Opozorilo za javnosl
Higiensko oporečne ribie konzerve
Od Ministrstva za zdravstvo
R Slovenije oziroma glavnega
republiškega sanitarnega in-
špektorja, smo prejeli opozori-
lo z naslednjo vsebino:
Republiški sanitarni in-
špektorat obvešča javnost, da
sta bih v naši državi v prometu
dve vrsti higiensko oporečnih
ribjih konzerv, hrvaškega pro-
izvajalca Plavica z otroka Cre-
sa, in sicer
1. Sardine v semenovem olju
»Natura«, neto teža 125 g, da-
tum izdelave, vtisnjen na po-
krovu, 10.94, rok uporabe do
konca 1. 1996 (podatki iz de-
klaracije v slovenskem jeziku),
2. Sardine v paradižnikovi
omaki »Natura«, neto teža 125
g, datum izdelave, vtisnjen na
pokrovu, 10.94, rok uporabe
do konca 1. 1996 (podatki iz
deklaracije v slovenskem je-
ziku).
Analize so pokazale, da ribe
v obeh vrstah konzerv vsebu-
jejo nedopustne količine hista-
mine.
Organi sanitarne inšpekcije
so že prepovedali prodajo
omenjenih konzerv. Obstaja
pa možnost, da imajo posa-
mezniki te konzerve v doma-
čih zalogah. Republiški sani-
tarni inšpektorat uživanje rib
iz teh konzerv odsvetuje, ker
bi lahko prišlo do neželenih
učinkov na zdravje.
Avtovlomi
Na Rogli je, v torek 20. decem-
bra, nekdo vlomil v osebni avto-
mobil znamke rover, ki je last
Marka D. iz Izole. Iz vozila je
odnesel avtoradio kasetofon,
vreden okoli 100 tisoč tolarjev.
V torek, 20. decembra, je nez-
nani storilec vlomil v osebni av-
tomobil znamke jugo, ki je bil
parkiran pred vrtcem na Čopovi
ulici v Celju. Ukradel je žensko
torbico in denarnico ter lastnico,
Jožico P. iz Škofje vasi, oškodo-
val za okoli 15 tisoč tolarjev.
Istega dne v večernem času je
neznani storilec vlomil v osebni
avtomobil jugo, ki je stal na
Celjski cesti v Rogaški Slatini. Iz
notranjosti vozila je ukradel
večjo denarnico in lastnico, Ani-
co Z. iz Predene, oškodoval za 22
tisoč tolarjev.	M.A.
Padel na beton
Vojko P. iz Šmartnega
v Rožni dolini je v torek, 20.
decembra popoldne, na sku-
pinski garažni strehi na Čopo-
vi ulici v Žalcu nameščal re-
klamni pano. Med hojo po
strehi pa se je zlomila salonit-
na plošča, zaradi česar je Voj-
ko padel s treh metrov višine
na betonska tla in se hudo te-
lesno poškodoval.
Zastrupitev s plini
Minuli četrtek okoli 6.50 ure
so v osebnem avtomobilu za-
stava 750 našli mrtvega Fran-
ca F. (32) iz Selškega vrha. Ko
so ga našh, je bil motor vozila
še v teku, vse pa kaže, da je
pokojni Franc F. že ponoči za-
peljal s ceste, zaradi močnega
snežnega zameta pa je tam ob-
stal in zaspal. Smrt je nastopi-
la zaradi zastrupitve z izpuš-
nimi plini.
Št. 52 - 29. december 1994
Z avtom v Savinjo
Na magistralni cesti v kraju
Strmca se je, v četrtek, 22. de-
cembra dopoldne, pripetila nez-
goda, v kateri je bila ena oseba
hudo ranjena, materialna škoda
pa znaša okoli 400 tisoč tolarjev.
Samo G. (34) s Ptuja je vozil
osebni avtomobil iz smeri La-
škega proti Rimskim Toplicam.
V Strmci, blizu gostilne Nagode,
ga je zaneslo na levo stran voziš-
ča, kjer je zdrsnil čez rob ceste
po nasipu proti reki Savinji. Pri
tem je s sprednjim delom avto-
mobila trčil v betonski propust,
vozilo pa je obrnilo okoli osi in je
z zadnjim delom obstalo v Savi-
nji. V nezgodi se je hudo poško-
doval sopotnik, 55-letni Franc Z.
s Ptuja.
Dva smrtno ranjena
Na magistralni cesti zunaj na-
selja Veliko Širje se je, v petek,
23. decembra dopoldne, pripeti-
la nezgoda, v kateri sta dva ude-
leženca umrla na kraju nesreče,
ena oseba pa je bila hudo telesno
poškodovana.
Peter I. iz Radeč je vozil oseb-
ni avtomobil iz smeri Zidanega
Mosta proti Laškem. Ko je pri-
peljal zunaj naselja Veliko Širje,
ga je na spolzkem vozišču v le-
vem nepreglednem ovinku zane-
slo v levo, kjer je trčil v nasproti
vozeči tovorni avtomobil s pri-
klopnikom, ki ga je vozil 41-letni
Marjan P. iz Krškega. V silovi-
tem trčenju sta bila na mestu
mrtva voznik Peter I. in sopot-
nik, 60-letni Viljem K. iz Radeč,
hudo ranjena pa je bila sopotni-
ca, 33-letna Janja I., prav tako iz
Radeč.
Vključujoč to nesrečo, se je na
cestah celjskega območja v letu
1994 pripetilo 59 smrtnih nesreč
(ena manj kot lani vse leto), umr-
lo pa je 75 oseb ali 11 več kot lani
vse leto !
191
Št. 52 - 29. december 1994
Mutée Osojski -
legenda ali ne?
Po sledi balade Antona Aškerca
»Pozdravljam te, oj temni, stoletni samostan!
Pozdravljam te, zelena jezerska tiha plan!
Prelepi iskri biser koroške ti zemlje,
bo li miru kraj tebe tu našlo mi srce?«
»Mejnik,«	»Brodnik,«
»Kronanje v Zagrebu« so tiste
pesmi, ki so bile v minulih de-
setletjih čisto zadostne za šol-
sko poznavanje pesnika balad
in romanc Antona Aškerca.
Mogoče res nekoliko pretira-
vam, a ko sem spraševal mlaj-
še ljudi z nadpovprečno izo-
brazbo, mi je le malokdo znal
obnoviti zgodbo o »mutcu
Osojskem,« katere prva od
dvanajstih kitic začenja tole
pripoved.
Kar nekajkrat so mi na vož-
nji od Celovca proti Visokim
T4iram oči obvisele na napisu
»Ossiacher See.« Doslej nikoli
ni bilo priložnosti, da bi zavil
na to stranpot. Tja se je treba
zares napotiti hote, načrtno,
kot sva pred nedavnim storila
s kolegom Dragom. Turistična
sezona je bila že pri kraju, dan
je bil že precej krajši, še zašla
sva, tako da je starodavni klo-
šter že zapuščala sončna svet-
loba. Zvesta svojemu imenu je
jezero že zagrinjala senca
osojne strani.
Turistom namenjena knjiži-
ca o zgodovini kraja je sproži-
la škodoželjen nasmeh na licu.
Kakor koli so se že pisci trudili
najti dokaz za nemški koren
besede »Ossiach«, se je po vseh
razlagah vendarle tudi njim
zdela najbolj trdna domneva,
da se imata jezero in kraj za
svoje ime zahvaliti slovenskim
—	Osojam. V prazgodovini naj
bi tu živeli kohščarji, pozneje
tudi Kelti in Rimljani, a ena od
mnogih legend namiguje na
potopljeno mesto in pravi, da
je včasih iz globin čuti odmev
potopljenih zvonov.
A najin obisk ni bil name-
njen temu. Sem sta naju po-
sredno pripeljala pesnik
Aškerc in radovednost, kakšen
je kraj, ki mu je namenil tajin-
stveno balado o osojskem mut-
cu. Odkrito povedano, o tej
zgodbi nisva vedela nič več,
kot o njej odkriva Aškerčeva
balada...
Na starem, že opuščenem
pokopališču, so se mi oči kar
razširile od presenečenja, ko
sem v kotu cerkvenega zidu za
železno ograjo uzrl kar tri spo-
menike, ki »pričajo«, da naj bi
bila legenda resničen opis živ-
ljenjske poti poljskega kralja
Boleslava П.
Zdaj je vendar treba na
kratko povzeti zgodbo, ki jo je
v pesem prelil Anton Aškerc.
Odličnik v romarskem obla-
čilu si obeta v samostanu ob
Osojskem jezeru najti kraj,
kjer bo izpolnil spokorniško
zaobljubo. Oglasi se v samo-
stanu. Ne spregovori, le na list
napiše svojo željo. Sprejmejo
ga in mutec v samostanu
opravlja najtežja in najnižja
dela. Prvi vstaja, zadnji gre
k počitku. Čas beži, mutec pe-
ša in zboli. Prior ga obišče
v celici, da bi ga sprevidel.
Umirajoči mož zdaj spregovori
—	mutca je igral vsa dolga leta.
V mladosti je bil odličnik na
Poljskem, spri se je s svetim
možem — krakovskim škofom
Stanislavom in ga umoril. Ni
našel več miru, poromal je
v Rim in se zaobljubil spokor-
no preživeti čas, ki mu je še
dan.
Anton Aškerc, ki ga je zgod-
ba, kot mnoge zgodovinske
prigode, pritegnila, je balado
takole sklenil:
Zgodovinsko dejstvo je, da je
bil leta 1076 zavoljo svojih vo-
jaških zmag plemič Boleslav
okronan za poljskega kralja.
Na prestolu se je prevzel in
postal strahoten tiran. Kra-
kovski škof ga je opominjal,
kralj ni odnehal in škof prav
tako ne. Nato je kralj prepove-
dal celo maševanje v cerkvah.
Škof Stanislav ukaza ni ubo-
gal in Boleslav II. ga je osebno
z mečem pred oltarjem pobil,
ker svetemu možu nihče drug
ni hotel biti krvnik. Mučenec
Stanislav je bil leta 1253 pro-
glašen za svetnika. Za zločin je
papež Gregor VII. kralja Bole-
slava izobčil. S tem je poljske
podložnike odvezal prisege
zvestobe in Boleslav je moral
prepustiti prestol bratu Ladi-
slavu ter zbežati v pregnan-
stvo.
Od tu naprej se zgodba na-
daljuje v tri različne legende.
Po dveh naj bi zbežal na Mad-
žarsko, potem pa naj bi ga na
lovu raztrgali lovski psi oziro-
ma, kot pripoveduje druga
zgodba, ubili ogrski plemiči.
Po tretji pripovedi naj bi
Boleslav svoj zločin tako glo-
boko obžaloval, da se je podal
na romanje v Rim, kjer si je
obetal odpustek za svoje gre-
he. Na poti je zašel in v sanj-
skem prividu mu je bilo usoje-
no, da bo našel svoj mir ob
»navkreber tekočem jezeru«.
Ob Osojskem jezeru, ki včasih
ponuja takšen vtis, naj bi se
leta 1081 kot mutec zamenišil
in po osmih letih, ko je zbolel
in umiral, naj bi samostanske-
mu opatu Teuchu zaupal svojo
skrivnost.
Kaj je bilo res?
Zgodbi o njegovem koncu
na Ogrskem nimata opriiem-
ljivih sledi. Zunaj severnega
zidu cerkvene ladje tu ob jeze-
ru pa je vzidana bela kamnita
plošča s podobo osedlanega
konja. Vendar se je izkazalo,
da je relief konja rimski. Dvaj-
set kilometrov severozahodno
od Osojskega jezera so zname-
nite izkopanine rimskega Pa-
terniona. Od kod latinski na-
pis okoli podobe konja, »REX
BOLESLAVS POLONIE...?
Strokovnjaki so dognali, da je
bil napis na rimski plošči vkle-
san šele v 16. stoletju. Tudi
prvi zanesljivi dokazi o na-
stanku legende na Koroškem
so petsto let mlajši od zgodbe,
ki jo opisuje. Vse polno je tudi
razlogov za dvom. Zapisi, ki
v 15. stoletju omenjajo celo
imena nun v takratnem žen-
skem samostanu, o Boleslavu
ne povedo ničesar. Pojavljajo
se domneve, da je bil Boleslav
pokopan na Tirolskem, ter
druge, da je begajoči kralj po-
norel in si sam vzel življenje.
A spet daje misliti podatek
v rimskih romarskih poročilih,
ki leta 1565 navaja opis Bole-
slavovega groba in napisa na
njem, vendar kraj, kjer naj bi
oboje bilo, ni naveden. Mlajša
pomnika, kot je na oljni slika-
riji v sedmih krogovičjih okoli
podobe kralja naslikan potek
dogodkov v Krakovu in ploš-
ča, ki so jo dali v zunanji cerk-
veni zid vgraditi poljski voja-
ki, ki so se po drugi svetovni
vojni zadrževali v Avstriji, tu-
di ne prispevata k večji jasno-
sti. To zadnjo ploščo so vzidali
tisti poljski vojaki in častniki,
ki so se vojskovali na strani
zahodnih zaveznikov in se po
koncu vojne niso vrnili v do-
movino. Veliko zgodovinarjev,
avstrijskih in poljskih, se je
ukvarjalo z iskanji dokazov.
Precej jih govori resničnosti
legende v prid, vendar z zane-
sljivostjo trditi, da je resnična,
tudi ni mogoče. Druga knjiga
leta svetnikov, ki opisuje živ-
ljenje in smrt svetnika Stani-
slava, za njegovega morilca
Boleslava navaja letnico smrti
1081, takrat pa naj bi se po
drugih virih šele oblekel v me-
niško kuto v Oso j ah.
Zanimivo bi bilo vedeti, ka-
ko je pesnik Anton Aškerc pri-
šel do te legende. Eno je vseka-
kor jasno, ko jo je slišal, mu
epiku, kakršen je bil, ni dala
več miru, dokler ni nastala ba-
lada, preko katere je zgodbo
spoznala večina bralcev njego-
vih poezij.
Kaj pa dandanašnji klošter
v Osojah?
O začetkih benediktinskega
samostana je vrsta različnih
zgodb, ki segajo celo v leto
689. Stoletja je pripadal oglej-
skemu patriarhatu, pozneje,
ker je severno od Drave, salz-
burškemu. Ukinjen je bil leta
1783 v času Habsburžana Jo-
žefa II., ki je razpustil celo vr-
sto samostanov. Po ukinitvi je
veljal za grad, pod napoleon-
sko zasedbo je bil županski se-
dež. Iz gradiva podrtega križ-
nega hodnika so zgradili neda-
leč proč vojaško konjušnico.
V drugi polovici prejšnjega
stoletja je bila stavba kasarna
regimenta dragoncev. Po prvi
svetovni vojni so jo zasedli in
oropali Italijani. Klošterska
palača je propadala, gostila
celo podgane, ko pa je Hitler
zasedel Avstrijo, je bila be-
gunsko taborišče sudetskih
Nemcev. Zdaj je v obnovljeni
stavbi hotel, na dveh prostra-
nih notranjih dvoriščih pa po-
tekajo prireditve »Karanten-
skega poletja.«
O Osojah kar mrgoli legend:
takih o potopljenem mestu,
zakladih in še marsičem. Res-
nični pa sta vsaj dve. Ena, da
so menihi v begu pred Turki
skrih skrinjico zlatnikov
v drevesnem duplu, kjer so
gnezdile čebele. Veliko let
pozneje je bil pri odvzemanju
medu zaklad odkrit in vrnjen
samostanu.
Druga sega v leto 1869, ko je
celo »nek« nemški luteran po-
klonil samostanski cerkvi dve
slikariji na steklu. To je bil »z
obrazom in brado« svetovno
znani pustolovski pisatelj Kari
May, ko se je vračal z Balkana
v domovino. Tega bi tule niti
ne zapisal, če ne bi nedavno
tega prebral, da je bil taisti
Karl May gost tudi na Dobrni,
kjer je zapisan v knjigo zdra-
viliških gostov.
Kakorkoli že, naši avstrijski
sosedje, ki so turistična velesi-
la, znajo za sloves turističnih
krajev uporabiti vse; dokazlji-
vo zgodovinsko preteklost, ki
jim dviga ugled, a tudi legen-
de, ki zburjajo domišljijo spro-
stitve željnih turistov.
JURE KRAŠOVEC
Foto: DRAGO MEDVED
Pel mašo oča Tenho in molil je tako:
»Naj pride njega duša, o Bog, tja gor v nebo!
Glej delal je pokoro naš nemi samotar,
brat Boleslav, kralj poljski... zavreči ga nikar!«
Nekdanji samostan v starih Osojah je zdaj hotel. Kraj ni privlačen samo zaradi lepe pokrajine in
jezera, temveč zaradi pestre zgodovine in obilice legend.
Dvorišče samostana-hotela, kjer se poleti odvijajo prireditve Karantenskega poletja.
V kotu na pokopališki strani cerkve so trije nagrobni spomeniki osojskemu mutcu, poljskemu
kralju Boleslavu П...
... eden od teh je rimska kamnita plošča z osedlanim konjem in
veliko kasneje dodanim napisom.
Št. 52 - 29. december 1994
20,21
Št. 52 - 29. december 1994
22
ODMEVI
Pismo podpore
Jožetu Zimšku,
kandidatu za
župana Cella
Stvari, o katerih piše pismo ■
podpore, so se dogajale, ko
sem bil jaz predsednik občin-
ske skupščine. Razvojne usme-
ritve je sprejemala skupščina
v svojih aktih. IS je bil izvršil-
no telo skupščine. Povsem
konkretne naloge so se določa-
le v proračunu in spremljajo-
čih aktih, ki jih je izvajal IS.
Po pismu podpore, na katere-
ga pred volitvami ni bilo moč
odgovoriti, so se vse pozitivne
stvari v Celju dogodile s spre-
membo izvršne oblasti v fe-
bruarju 1993. Dejstva, žal, go-
vorijo povsem drugo.
Na področju urbanizma so
bila opravljena v ožjem delu
mesta v času prvega IS nasled-
nja večja dela: obnova proče-
lja Celjskega doma, današnje-
ga Krekovega trga, Gosposke
ulice, dela Spodnjega gradu
z arheološkimi izkopavanji,
pročelja Narodnega doma
z restavratorskimi deli. Vodni-
kove ulice, pročelja OS v Vod-
nikovi ulici, platoja pred gle-
dališčem, Ljubljanske ceste od
Ojstrice do Trga Celjskih kne-
zov, Prešernove ulice z obnovo
plinovoda, zgraditev 2 km ma-
gistralne ceste z nadvozom
v Tremerjah, odkrivanje in
prezentacija kulturne dedišči-
ne (baptisterij) v Gubčevi uli-
ci, odkrivanje in prezentacija
kulturne dediščine v Savinovi
ulici, sistematično izgrajeva-
nje in pozidava dvorišč in dvo-
riščnih objektov v Gosposki
ulici in drugod, delna obnova
oz. restavracija obzidja na
Gornjem gradu, začetek obno-
ve postajnega poslopja, kar še
. Mno ni končano, s precejšnjo
nt iernizacijo varnostnih na-
bese^ in signalizacije na celjski
ra^ciezniški postaji, opravljena
oskrba mestnega jedra z ne-
oporečno vitanjsko vodo in iz-
gradnja industrijskega vodo-
voda, zaprtje vrste visokih
dimnikov (Hudinja, Golovec,
kasarna) z izgradnjo toplovo-
dov, začetek urejanja spomin-
skega parka z oživljanjem Te-
harij po prej opravljenem
spravnem dejanju, začetek si-
stematične plinifikacije celot-
nega mestnega območja - že iz-
vedeno mestno jedro, Lisce,
Otok, začetek sistematične iz-
gradnje kabelske TV z delno
izvedbo, ureditev parkirišč
pri: Spodnjem gradu, Glaziji,
Vrunčevi ulici, Aškerčevi uhci,
pri železniški postaji, mesto
očiščeno, urejeno in obnovlje-
no po poplavi 1.11.1994, kar
vse je res spremenilo zunanji
obraz Celja.
V	času predsedovanja IS g.
Jožeta Zimška so bila oprav-
ljena večja dela: obnova cca 50
m Cankarjeve ulice, dela Kers-
nikove ulice, cca 50 m Trubar-
jeve ulice, nedokončana obno-
va dela Bežigrajske ceste, ob-
nova pročelja na magistratu
z restavratorskimi deh, nada-
ljevala se je plinifikacija in iz-
gradnja kabelske TV, nadalje-
valo se je odkrivanje kulturne
dediščine na Sp. gradu, obno-
va postajnega poslopja, ruši-
tev dveh objektov v Aškerčevi
uhci z ureditvijo parkirišča,
pokrito je bilo drsališče.
Izostala je načrtovana iz-
gradnja garažne hiše s poslov-
nimi površinami v Aškerčevi
ulici in z zaključno finančno
konstrukcijo, ki bi zaokrožila
mestno podobo v tem delu.
V	sejemski dejavnosti je bilo
leta 1991 pristopljeno k so-
dobni organizaciji na profesi-
onalni gospodarski osnovi.
Govoriti o kulturni tradiciji
Celja kot pomembni spremem-
bi, ki se je dogodila v opisa-
nem času, je žaljivo za kultur-
no dogajanje v Celju in cinično
podcenjevanje celjske kulture
skozi čas. Enako velja za
šport.
Gospodarsko je spremenje-
na podoba Celja v času druge-
ga IS tako, da je število brez-
poselnih poraslo za cca 60 od-
stotkov. Nekaterim podpisa-
nim je znan delež kandidata
k izpadu nadaljnjih 2.000 de-
lovnih mest pri cestogradnji.
O stečaju Emo posode se je mi-
mo moje vednosti ah vednosti
skupščine pogovarjal pri Raz-
vojnem skladu vaš kandidat.
Varianto z by pass firmo pa je
izvajal kandidatov brat.
V	času starega IS smo imeli
proračunsko porabo po prebi-
valcu med najvišjimi v državi.
Saj sicer ne bi mogh realizirati
naštetih projektov. Vsako pro-
računsko leto smo zahtevah
investicije iz državnega prora-
čuna v Celju. Novi IS je delal
po svoje. Proračunska poraba
je padla v sivo povprečje. V ča-
su starega IS je bil vrnjen dolg
9 mio DEM za nakup Emovih
stanovanj. S tem zneskom bi
bilo moč zgraditi cca 100 tro-
sobnih stanovanj. V času no-
vega IS pa je nastal nov, podo-
ben dolg. ANTON ROJEČ,
Celje
PREJELI
SMO
Petarde niso
slovenska
folklora
Človeku preprečiš zlo deja-
nje le tedaj, ko ga zastrašiš, da
bo postal njegova žrtev. To ve-
lja zlasti za metalce petard, ki
komaj čakajo zimskih prazni-
kov. Ni jim dovolj ljudi in ži-
vali samo prestrašiti, hočejo
tudi uživati v njihovem strahu
in se preplašenim dobesedno
režijo. Kako hude so lahko po-
škodbe od petard, smo videli
tudi na TV zaslonih, vendar to
je še vse premalo in brez dlake
na jeziku bi lahko rekla, da
zlikovec, ki vrže petardo in se
ponesreči, poškoduje, ni vre-
den usmiljenja. Naj na lastni
koži občuti bolečino, ki jo je
namenil drugim bitjem.
O poškodbah ljudi je bilo že
dosti pričevanj. Nihče pa ni
omenil živali; tu mislim na TV,
radio, tisk — razen treh, štirih
pisem bralcev. Živah so še šte-
vilnejše žrtve petard, zato ape-
liram na vse suroveže, ki hoče-
jo plašiti živah, naj se temu
odrečejo. Nič koliko psov in
mačk je na smrt preplašenih,
zbeganih, ranjenih, osleplje-
nih, ožganih. Vem za nekaj
primerov, ko psom čuvajem
namerno mečejo petarde, da
jih smrtno prestrašijo. Živah
se skušajo rešiti, trgajo se z ve-
rig tako močno, da se jim
ovratnice iz verige zažro v vra-
tove do globokih krvavečih
ran.
Vse graje so vredna tudi na-
vodila, češ, če otroci že hočejo
metati petarde, naj to počno
v prisotnosti staršev. Kakšna
vzgoja! Da naša oblast metal-
cem petard samo zažuga: »Ti,
ti lumpek, kaj pa delaš?« To ne
le, da je premalo, temveč to ni
nič! Država bi morala izdela-
vo, razpečevanje ter uporabo
petard in drugih eksplozivnih
sredstev zakonsko prepoveda-
ti, to se pravi kršilce po zako-
nu strogo kaznovati. Nenazad-
nje bi morah dati svojo uteme-
ljitev tudi zdravniki in to ne le
o organskih poškodbah tem-
več tudi o hudih psihičnih
stresih, ki jih doživljajo starej-
ši ljudje, invalidi, otroci.
Prijavljanje zhkovcev na
pohcijsko postaje je dostikrat
prav banalno. To je storila ne-
ka moja znanka pred nedav-
nim in dobila odgovor, da ima-
jo na policiji druge, bolj važne
probleme... Še več jih bodo
imeli, sem si mislila sama pri
sebi, dokler bo država toleri-
rala in dala tih pristanek na
zastraševanje javnosti s petar-
dami. Ker se že primerjamo
z Evropo, poglejmo še v kakš-
no evropsko državo. V teku
enega tedna v Luxemburgu ni-
sem slišala na tamkajšnjih ce-
stah ene same petarde; so pač
raje po cestah namestih zvoč-
nike, iz katerih je nevsiljivo
donela božična glasba, tako,
da si res imel užitek ogledovati
to kulturno mesto.
LEA EVA MÜLLER,
Ljubljana
Dopolnilno
zavarovanje in
pravičnost
ZPIZ je v propagandi za do-
polnilno zavarovanje izdal
brošuro, v kateri je obljubljal,
da kdor se dodatno zavaruje,
bo brezplačno dobil tudi zdra-
vila, ki jih sicer mora plačati.
Od te izjave, ki je mnoge za-
vedla v dopolnilno zavarova-
nje, v mnogih primerih ni
ostalo nič. Zopet se veliko go-
vori o podaljšanju tega zava-
rovanja in o povečanju pravic,
nič pa o veliki krivici, ki se je
zadnji dve leti izvajala nad ve-
liko večino upokojencev (70
odstotkov) in delavci z nizkimi
osebnimi dohodki. V mesecu
januarju 1994 sem v članku
Predlog Gaspariju in ZPIZ za
politiko sociale, izvršil določe-
ne izračune in ugotovil, da 59
odstotkov upokojencev plača
3 odstotno dopolnilno zavaro-
vanje, (tisti, ki prejemajo do
povprečne pokojnine) in da se
ta procent zmanjšuje do 0,49
odstotka pri takrat visokih po-
kojninah. Upokojenci in de-
lavci z povprečnimi pokojni-
nami ah plačami prispevajo za
to zavarovanje šestkrat več
kot tisti z visokimi. Pri tem je
v lanskem letu iz tega naslova
imel ZPIZ celo 2,5 milijarde
tolarjev dobička. Letni prispe-
vek je vse skupine v januarju
1994 bil zaokroženih 10.000
SIT, kar kaže na izrazito urav-
nilovko v najslabšem pomenu
besede. Ko se bo sprejemalo
spremembe tega zavarovanja,
predlagam sledeče:
—	v dopolnilno zavarovanje
se naj vključijo vsa zdravila,
za katera se zahteva recept.
—	prispevek za dopolnilno
zavarovanje naj bo določen
najmanj v enakem odstotku
(proporcionalno) za vse sku-
pine.
—	socialno pravično pa bi bi-
lo, da bi za tiste, ki prejemajo
do 90 odstotkov povprečne po-
kojnine ah plače, določili npr.
2,5 odstotkov, za vse ostale pa
stopenjski (progresiven) si-
stem. Da se olajša delo, pred-
lagam znesek 30.000 SIT za
vsako skupino nad prej nave-
deno osnovo 90 odstotkov po-
kojnine ah plače. To bi bilo
edino pravično in v skladu
z davčno politiko, ki tak si-
stem krepko izvaja. Upam, da
bodo ZPIZ in ostali pristojni
upoštevali podane predloge.
Mislim, da se tudi stranka
upokojencev strinja v načelu
s predlogom, če se zavzema za
upokojence in pravičnost.
CIRIL KNEZ,
Laško
ZAHVALE,
POHVALE
Novoletna
čestitka
Srečno in zdravo novo leto
1995 iskreno želi aktivnemu
kolektivu in še posebno upo-
kojencem podjetja Elektro Ce-
lje, vaš upokojenec. Koristim
objavo v časopisu Novi tednik,
saj samo še tako obudim spo-
min na naša tovariška sreča-
nja, ki nam jih je v preteklosti
omogočil aktivni kolektiv po-
djetja. Tako smo se ob prija-
teljskem stisku roke med upo-
kojenci in še aktivnimi delavci
potjetja ter spominu naših po-
kojnih sodelavcev, spominjali
preteklosti in danes ugotav-
ljam, da je v naši družbi še kar
nekaj upokojencev, ki smo že
pred več kot šestdesetimi leti
služili razvoju elektrifikacije
in nas veseli vsaka tehnična
pridobitev v naši stroki. Zato
vsem Vam upokojenci - iskren,
tovariski pozdrav.
KAZIMIR VIRANT,
Laško
Hvala za pomoč
Ustanovili smo 11. sekcijo
žena po operaciji dojke v Ce-
lju. Bilo je vloženo veliko
energije in moči, ki sva jo
združili z gospo Ivo Božič, pr-
vo usposobljeno prostovoljko
v Celju. Pot nama je nakazala
g. dr. Marija Vegelj-Pirc. Pri
direktorju Bolnišnice g. mag.
Alešu Demšarju pa sva našli
podporo in razumevanje. Na
razpolago nam je dal prostor,
kjer se bomo sestajale vsako
drugo sredo v mesecu.
S prisrčnim kulturnim pro-
gramom so nam dijakinje iz
Srednje zdravstvene šole in
Gimnazije Lava sprostile
uvodno tremo. Dijakinja Tina
je recitirala, Svetlana jo je
spremljala s kitaro in Metka
privabila nežne zvoke iz flav-
te. Presenetile so nas pevke, ki
so kljub temu, da so bile ča-
sovno vezane na nastop na
drugi prireditvi prišle in zape-
le tri čudovite pesmi. Razneži-
la so naša srca in dušo. Iskrena
hvala pevkam Nonet cvet, vo-
dji g. Hildi Krajne in sestri Ol-
gi Nezman za izrečene lepe
misli in besede. Hvala g. Pa-
vletu Knezu, dr. medicine, ko-
ordinatorju kirurških strok,
predstojniku oddelka za sploš-
no in žilno kirurgijo, ki nas je
v imenu Bolnišnice pozdravil,
nam čestital k ustanovitvi sek-
cije in zaželel veliko uspeha.
Pridružila sta se mu g. prim,
doc. dr. Slavko Peterlin, dr.
medicine, predstojnik gineko-
loško-porodniškega oddelka
in gospa prof. Vok-Pilih, psi-
hologinja Dispanzerja za psi-
hohigieno otrok in mladine, ki
bo naš strokovni vodja in bo
z nami orala ledino. Sodelova-
nje nam je obljubil tudi g. dr.
Igor Praznik, predsednik celj-
skega društva za boj proti ra-
ku, pozdravila nas je višja se-
stra Marinčeva, ponudila so-
delovanje in zaželela sekciji
vso srečo. Hvala vsem sestram,
še posebej pa višji sestri Mariji
Travner, ki je bila kontaktna
oseba z nami v Bolnišnici ter
osebno seznanjala bolnice, da
se ustanavlja sekcija v Celju,
sestri Miji Drobnič, sedaj last-
nici specializirane trgovine
z otropedskimi pripomočki
Prosana, saj nam je mnogim
naš prvi korak namenjen tja.
Vsem tem mislim in željam se
je pridružila tudi g. dr. Marija
Vecelj-Pirc, specialist nevrop-
sihiater, vodja oddelka za Psi-
hoonkologijo onkološkega in-
stituta v Ljubljani in strokov-
ni koordinator Društva onko-
loških bolnikov Slovenije. Go-
spa Pirčeva je letos prejela
v Barceloni mednarodno priz-
nanje, medaljo Reach to reco-
very za izjemen delež, ki ga je
dala pri uvajanju in vodenju
slovenskih prostovoljk. Veliko
energije je vložila pri ustanav-
ljanju sekcij širom po Sloveni-
ji. Gospa Vida Zabric, dolgo-
letna predsednica sekcije pro-
stovoljk je s svojo izjemno
osebnostjo, milim in mirnim
pristopom veliko prispevala
k delu prostovoljk. Z velikim
aplavzom smo sprejeli pred-
stavnice Velenjske sekcije že-
na po operaciji dojke, kot dru-
go ustanovljeno sekcijo v Slo-
veniji, z njihovo mentorico g.
Zvonko Sevšek, specialistko
klinične psihologije Zdrav-
stvenega centra Velenje.
Začrtah smo si pot za naše
nadaljnje delo v letu 1995. Po-
novno se bomo srečali 11. ja-
nuarja in nato vsako drugo
sredo v mesecu. Z nami bo go-
spa Vok-Pilih, psihologinja, ki
nam bo skušala pomagati
s svojimi nasveti v skupini ah
posamezno. Dne 13. decembra
94 pa ni bilo samo ustanovno
srečanje sekcije žena po ope-
raciji dojke v Celju. Uresničila
se je tudi pobuda s strani želja
bolnic operiranih v Celju, da
smo dobili prvo prostovoljko.
Gospa Iva Božič, upokojena
sestra je končala začetno
usposabljanje za prostovoljko
in je bila predstavljena s pro-
gramom dela na oddelku ki-
rurgije, kjer je svečano zapri-
segla in prejela priponko.
Ker se je to srečanje izteklo
ravno v mesec december, ki je
bogato obarvan s prazniki, sva
z g. Ivo Božič vsem pripravili
skromna darila. Darila so po-
klonili: Kovinotehna Celje, Bi-
ro oprema Celje, Banka Celje,
Trgovsko podjetje Center
— Sedmica Celje, Trgovina
Jarh, Cvetličarna Bernàrdka
Leveč, Alpe Adria Trade Bio
92, g. Kodela in g. Jani Sovine
iz Celja. Vsem iskrena hvala za
humano gesto.
ANKA SELES
Št. 52 - 29. december 1994
23|
Št. 52 - 29. december 1994
24
RSL in Revoz
po evropskih
normah in cestah
Srebrni jubilej Renaulta
v Sloveniji je minuli četrtek
v prazničnem vzdušju skupaj
s svojimi kupci in poslovnimi
partnerji ter simpatizerji Re-
naultovih vozil mineval v re-
stavraciji Lene pod taktirko
RSL (Renault servis Leveč).
Družinsko podjetje RSL je
že hitro ubralo Renaultove av-
tomobilske steze, pravi Jože
Podmiljšak, ki se takole spo-
minja začetkov: »Prvi stiki
z Renaultom so se začeli leta
1967, s šolanjem v Ljubljani
pri Cosmosu. Leta 1970 sem se
odločil za samostojno obrt in
um
verjetno se še marsikdo spomi-
nja tiste prve skromne delav-
nice v gospodarskem poslopju
mojega očeta. Ni bilo več pro-
stora kot za en sam avto. Am-
pak vsak začetek je težak.
S pomočjo kreditov današnje
Banke Celje sem začel preure-
jati gospodarsko poslopje in
ga iz hleva preuredil v meha-
nično delavnico...«
Razvoj pa je, kajpak, zahte-
val naložbe, šolanje, razširi-
tve, nove kadre, več delovnih
mest in širitev dejavnosti še
v kleparsko in ličarsko dejav-
nost. »V mojem servisu se je
izšolalo okoli 70 učencev in
večina je še vedno zaposlenih
pri nas. Prvi učenec leta 1972
je bil Vlado Cvetko, ki mu je
sedaj zaupano mesto KOTEK-
a. Tudi sam sem letos opravil
mojstrski izpit, in sicer v TBC
centru v Ingolstadtu, in dobil
certifikat za multiplikatorja,«
pravi Jože Podmiljšak.
Leta 1987 sta z ženo Zlatko
zaradi povečanja delovnih
mest in delitve dohodka mora-
la ustanoviti skupno obrato-
valnico in ko je prišel zakon
o podjetjih, sta med prvimi
ustanovila podjetje RSL d.o.o.
Takrat se je pisalo leto 1989.
Leto kasneje je bila podpisana
pogodba za prodajo vozil in
rezervnih delov, kot s prvim
zasebnim podjetjem v bivši dr-
žavi. »Postali smo prodajno
servisno podjetje in s tem tudi
koncesironar.« Za Miklavža,
leta 1990 so odprli prodajni
salon, iz katerega se je odpe-
ljalo več kot 5000 voznikov
bodisi z novim ali rabljenim
vozilom.
Mejnik podjetja RSL je tudi
1. januar 1994, ko so postali
koncesionar A, ker so izpolnili
vse zahtevane pogoje Revoza.
»Naš cilj je postaviti novo,
večjo koncesijo po evropskih
normah in zahtevah,« so odlo-
čeni v RSL.
Ali, kakor je dejal direktor
prodaje Revoza Ivan Ban, ki je
tudi bil na slovesnosti v Lev-
cu: »Izjemno zadovoljni smo
s sodelovanjem z RSL in naša
želja v prihodnje je, še okrepiti
te vezi in sodelovanja ! Podjet-
ju želim veliko uspehov!«
Tem dobrim željam se prav
gotovo pridružujejo tudi šte-
vilni kupci in porabniki stori-
tev pri RSL, še posebej pa tisti,
ki so bili na prireditvi izžreba-
ni kot zvesti kupci vozil Rena-
ult v tem letu. Javni žreb je bil
naklonjen 50 kupcem.
Če do vseh še ni prišel glas
o lepi nagradi, velja posebej
zapisati zgodbo o dobitniku
glavne nagrade: osebno vozilo
Renault 5 five s 3 vrati sta Bo-
žiček in dedek Mraz po javnem
žrebanju izročila srečnemu
Urošu Košarju iz Ul. franko-
lovskih žrtev 44 Celje. Nepo-
sredno po srečnem trenutku
smo Uroša poklicali po telefo-
nu na delovno mesto. Presene-
čenje je bilo seveda neizmerno
veliko. »Ali gre za šalo?« si
sprva ni upal verjeti Uroš Ko-
šar, ki je v boben za žreb prišel
kot letošnji kupec twinga...
Zdaj, ko v žepu že stiska klju-
če nove petice z vijoličasto
pentljo na pokrovu, prav goto-
vo že verjame v srečo pri RSL.
Pa tudi ostalih 49 kupcev, ki
jih kot nagrajence objavljamo
v naslednjih vrstacah, z iskre-
nimi čestitkami:
Nagrade na javnem žrebu so
dobili:
Peter Čuk, Gotovlje - avto-
alarm GT 26, Cvetka Marovt,
Polzela — otroško vozilo twin-
go, Anton Gazvoda, Velike
Brusnice - otroški sedež(večji),
Miran Artnak, Trnovlje pri
Celju - otroški sedež (manjši),
J&Q d.o.o. Žalec - prevleke se-
dežev Clio, Marija Jerič, Rade-
gunda, Hilda Krajne, Podgorje
—	komplet miniatur twingo,
Franc Debeljak, Šoštanj
—	zvočniki Pioneer, Alojzija
Sajko, Velenje, Banka Celje
d.d, Celje, Margareta Reber-
šak, Velika Pirešica - teniški
copati Williams, Jožef Jurij
Zidanšek, Skedenj - odbojno
steklo R-19, Kovintrade Celje
- bočni ščitnik R-19, Samo Vi-
dovič, Črna na Koroškem - no-
silec kaset, Aleksander Sa-
bolčki, Pašnica, Jožica Pušnik,
Velenje, Vanda Planine, Celje,
Milan Ivan Tratenšek, SI. Ko-
njice — varnostni prekinjevalec
vžiga in mali gasilni aparat,
Vladmir Bregar, Kapla - mini-
atura Safrane, Helena Umek,
Leveč, Rajmund Zadravec,
Parižlje, WATS d.o.o. Celje
—	garnitura obvezne opreme,
Drago Ferš, Celje, Jože Črta-
lič, Novo mesto - ščit za kljuke
in mali gasilni aparat, Zavod
za živinorejo in veterinarstvo
Celje - svetilka in mali gasilni
aparat, Martin Mišmaš, Brdce,
Dol pri Hrastniku, Matjaž
Špegel Socka - gasilni aparat.
Sonja Krabonja, Brunšvik
—	univerzalne prevlekesedežev,
Drago Golavšek, Ruše, Sonja
Žehelj, Mozirje - ščit za kljuke
R-19 in mali gasilni aparat,
Ivan Mere, Velenje — tranzistor
twingo, Jožica Šauperl, Šentilj
—	sprednje zavesice, Marija Pa-
ulič, Kasaze, Darinka Marine,
Mozirje, Milutin Pakič, Dra-
vograd, okrasni nastavek iz-
pušne cevi in mali gasilni apa-
rat, Stanislav Bolha, Ravne pri
Šoštanju - korito za prtljažnik
R-5, Franc Polak, Štore - nosi-
lec za kolo, Mihael Vodeb, Ce-
lje - preprogeitison R-19, Mar-
ko Jakopina, Sopote - preproge
itison R-5, Branimir Rošer,
Celje - univerzalne preproge
itison, Marjan Miklavc, An-
draž - motorno olje ELF Com-
petition, 2 1 Nataša Turk, Bre-
zovec - motorno olje ELF turbo
diesel, 2 1, Martin Kuder, Ža-
lec - motorno olje ELF Presti-
grade, 2 1, Miroslav Bradic, Ži-
bernik, pršilo za vetrobransko
steklo in čistilo za tekstil, ESO
montaža d.o.o. Velenje - poli-
tura in šampon za avto, Janez
Šturm, Celje - pršilo za hitro
popravilo plaščev in pršilo za
odmrzovanje, Ludvik Lavrinc,
Spodnja Rečica, Franc Zore,
Celje, Ernest Otavnik, Latko-
va vas - avtokarta Slovenije in
zaščitne rokavice, Milan Za-
volovšek, Lačja vas — sprednje
zavesice!
Dobitnikom nagrad čestita-
mo, nagrade lahko prevzamejo
v prodajnem salonu Renault
v Levcu do 21. februarja 1995.
Iskrene čestitke in srečno
vožnjo tudi v letu 1995 iz RSL!
VW concept gre v serijsko izdelavo
Ko so ga januarja letos po-
stavili na ogled, so bili skoraj
vsi izjemno navdušeni. VW
concept 1 (na sliki), naslednik
legendarnega hrošča, je nastal
v Volkswagnovem oblikoval-
skem centru v kalifornijskem
Simi Valleyju, oblikoval pa ga
je sedaj že slavni J.C. Mays.
Concept 1 povzema osnovno
linijo hrošča in zbuja — tako
tovarna - pri ljudeh zvečinoma
zelo prijetne, radožive občut-
ke. Po conceptu 1 je VW posta-
vil na svetlo še kabrioletsko
izvedenko (v letošnji avtomo-
bilski Ženevi) in odziv je bil
prav tako dober, morda celo
presenetljiv. Tedaj še ni bilo
jasno, kaj naj bi se zgodilo
z obema študijama. Sedaj pa iz
Wolfsburga prihaja vest, da bo
tovarna začela serijsko izdelo-
vati concept 1 še pred koncem
tega tisočletja. Po nekaterih
napovedih naj bi serijska izde-
lava stekla v Volkswagnovi
mehiški tovarni, kjer še sedaj
izdelujejo starega hrošča (in
doslej so vsega skupaj naredili
že 22 milijonov vozil). Nič še ni
jasno, ali naj bi avtomobil na-
menjali vsem trgom, ali pa
zgolj južno in srednjeameri-
škemu, kjer naj bi po približ-
nih ocenah stal od 12 do 13
tisoč dolarjev. Nasploh je sla-
va hrošča izjemna. Pred nekaj
tedni je namreč nigerijska vla-
da na vodstvo VW naslovila
zahtevo, naj začenjajo tudi
v tej državi izdelovati hrošča,
kajti to bi bil, kot so zapisali,
povsem primeren avtomobil za
Nigerijo in Nigerijce. Sicer pa
je znano, da so prvega hrošča
naredili leta 1936, torej ma-
lenkost po tistem, ko je prišel
na oblast Hitler. Avtomobil je
oblikoval slavni Ferdinand
Porsche, ustanovitelj tovarne
Porsche, ter hkrati stric sedaj
najpomembnejšega človeka
pri Volkswagnu, dr. Ferdinan-
da Piëcha.
Mercedes Benz serije A tudi za
ameriški trg
Lanska recesija evropskih
trgov in evropskih avtomobil-
skih tovarn je temeljito spre-
menila tržno in siceršnjo filo-
zofijo tudi zelo uglednih izde-
lovalcev avtomobilov. To se
med drugim kaže tudi v tem,
da bo po sedanjih napovedih
nemški Mercedes Benz še pred
koncem tega tisočletja na
ameriškem trgu, prostoru, ki
je za tovarno skoraj izjemno
pomemben, predstavil in začel
prodajati majhen avtomobil
serije A.
Gre za vozilo, ki ga bodo
v nemški tovarni v Rastattu
(blizu francoske meje oziroma
pri Baden Badnu) začeli izde-
lovati leta 1997, je pa nekoliko
dopolnjena verzija mercedes
' benza visiona A 93, prvič na
- ogled na lanskem ženevskem
avtomobilskem salonu. Po
domnevah naj bi avtomobil
s prostorom za pet ljudi - to je
kombi limuzina, ki uvaja na-
čelo tako imenovane sendvič
gradnje, kajti motor je s pre-
nosnimi ter drugimi sistemi
spravljen v dvojnem dnu - stal
nekako 20 tisoč dolarjev. Se-
danji mercedes C, najmanjši
avtomobil stuttgartske avto-
mobilske hiše, je v ZDA na-
prodaj za dobrih 30 tisoč do-
larjev. Tako oblikovana cena
dokazuje, da pri Mercedes
Benzu računajo na povsem do-
ločeno tržno publiko,
Letos bodo
prodali vsaj 900
suzukijev
Japonska avtomobilska to-
varna Suzuki na slovenskih
tleh doslej ni imela kakšnega
pretiranega uspeha. Sredi lan-
skega leta je zastopstvo te to-
varne za slovenski trg prevzelo
podjetje Suzuki Wolf in part-
nerji in do konca leta prodalo
točno 37 avtomobilov.
Letošnje številke pa so bi-
stveno drugačne: doslej so za
suzukije našli že več kot 830
kupcev in vse kaže, da bodo do
31. decembra prodali vsaj 900
avtomobilov. To pa med dru-
gim pomeni, da imajo (ali bodo
imeli) v svojih rokah 2,5 od-
stotka slovenskega avtomobil-
skega trga in da so doslej pro-
dali 35 odstotkov vseh japon-
skih avtomobilov pri nas. Ra-
zumljivo je, da so Suzuki Wolf
in partnerji postali najuspeš-
nejši prodajalci japonskih av-
tomobilov pod slovenskim av-
tomobilskim nebom. Načrti za
prihodnje leto so podobni:
ostati pri sedanjem tržnem de-
ležu, pri čemer računajo, da se
jim bo to posrečilo tudi z ne-
koliko obnovljeno terensko vi-
taro, nov naj bi bil tudi suzuki
swift z imenom baleno, pred-
vsem pa naj bi čez nekaj mese-
cev stekla prodaja lani obnov-
ljenega suzukija alto. Tega iz-
delujejo v indijski tovarni Ma-
ruti Udyog, ki je v 50-odstotni
Suzukijevi lasti. Alto je naj-
manjši Suzukijev avtomobil za
evropski trg, poganja pa ga
bencinski štirivaljnik z gibno
prostornino 993-kubičnih cen-
timetrov in 39 kW/52 KM pri
6500 vrtljajih v minuti. To je
agregat, ki ga je tovarna razvi-
la iz sicer znanega 1,3-litrške-
ga motorja za swifta, trdijo pa,
da v povprečju poraba ne pre-
seže 6,5 litra na prevoženih
100 kilometrov. Pri ljubljan-
skem in s tem slovenskem za-
stopniku Suzukija pravijo, da
naj bi se obnovljeni alto (na
ogled je bil tudi na letošnjem
ženevskem avtomobilskem sa-
lonu) pri nas pojavil morda
marca prihodnje leto, njegov
tržni uspeh pa bo seveda odvi-
sen od cene. Sicer pa letos Slo-
venci najbolj povprašujejo po
swiftu. dobro oziroma skoraj
enakovredno pa gresta v pro-
met terenca samurai in vitara.
Na sliki: suzuki alto.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Zaradi preobilice snega je tokratni sejem rabljenih avto-
mobilov pred dvorano Golovec v Celju potekal v precej
zmanjšanem obsegu. Na zasneženih parkiriščih je bilo
naprodaj le okoli 100 vozil (podatkov o prodaji nismo pre-
jeli). O usodi zadnjega letošnjega sejma na silvestrovo se
bodo organizatorji odločili v tekočem tednu in javnost sez-
nanili preko sredstev obveščanja.	pg
Veliko notranje
povpraševanje
po delnicah
Renault, eno največjih fran-
coskih državnih podjetij, je
pred nedavnim prodal prve
delnice. Največ je bilo tako
imenovanih velikih instituci-
onalnih kupcev, hkrati pa so
delnice po nižjih cenah ponu-
dili tudi zaposlenim v korpo-
raciji. Sedaj pravijo, da se je
za nakup delnic odločilo 68
odstotkov zaposlenih v Rena-
ultu, v Renaultovih tovarnah
na tujem pa se je za to odločilo
približno 50 odstotkov zapo-
slenih. V novomeškem Revozu,
sestavnem delu francoske av-
tomobilske tovarne, so prodali
kakšnih 5000 delnic in se s tem
pridružili približno 102 tisoč
sedanjim in nekdanjim delav-
cem renaulta, ki so si omislili
delnice.
Št. 52 - 29. december 1994
25
Radio Celje v
novem letu 1995
Zagotoviti dinamičen, kontakten In poslušliiv radijski
program
Glede na jubilejne, festival-
ske in izmerjene Medianine
medijske dosežke in doseg, je
Radio Celje v letu, ki se izteka,
resnično dobro potrdil svoje
strokovne, poslovne in profe-
sionalne novinarske reference.
Dokazali smo, da stabilno so-
dimo v vrh regionalnih radij-
skih postaj na Slovenskem, in
to upoštevaje vse močnejšo
konkurenco novih in ostalih
radijskih postaj, ki sodijo na
isto slišnostno območje v Slo-
veniji, pa tudi širše.
Uredništvo in vodstvo Radia
Celje si bosta v prihodnjem le-
tu prizadevala predvsem zadr-
žati že doseženo raven slišno-
sti in poslušanosti, v samem
programu in radijski izvedbi
pa doseči nadaljnjo kakovost-
no rast.
Generalno veljajo za nasled-
nje leto predvsem naslednje
usmeritve:
-kakovostna rast informa-
tivnega programa, ki bo slone-
la predvsem na hitro odzivni,
jedrnati in aktualni lokalni in-
formaciji
-minimalna razširitev dnev-
ne radijske ponudbe do 22. ure
ob delavnikih, ob nedeljah za-
četi uro prej, ob 7.00; v bistvu
gre za izravnavo večernega ra-
dijskega programskega pasu,
ob nedeljah pa za sprostitev
dopoldanskega pasu
-doseči razmerje med glasbo
in govornimi oddaj ami 70 : 30
v korist prve oziroma glasbene
podobe in pri tem premestiti
večino specialnih glasbenih
oddaj različnih zvrsti glasbe
v večerni čas. Prav tako želimo
nameniti večjo in stalno skrb
bolj ustrezni in radijskemu av-
ditoriju naravnani glasbeni
podobi ter voditeljski kulisi.
Našli bomo čas tudi za poljud-
no resno oziroma lahko glasbo
in za zborovsko pesem.
-radijsko voditeljstvo mora
doseči še večjo kakovost, samo
voditeljstvo pa se bolj ločiti od
profila radijskega novinarja.
Usposobiti moramo nove in
stare radijske voditelje, da bo-
do ostali in postali resnično
prijateljska in prijazna zveza
s poslušalci
-glede na opredelitev športa
v radijskem programu in me-
diju za eno od prednostnih po-
dročij bo potrebno okrepiti
kooperativno delo v športnem
uredništvu in zaposliti novi-
narja - športnega urednika.
To je le nekaj glavnih usme-
ritev, ki jih bomo začeli uvaja-
ti postopno, predvidoma po
15. januarju 1995. Še posebej
bomo poskušali jutranji pro-
gram obogatiti z več kakovost-
nimi servisnimi informacija-
mi, sproščujočo glasbo in pri-
jaznimi voditelji. Za bolj dore-
čeno glasbeno podobo še velja,
da bo v prihodnje izraziteje
upoštevala delovni ritem
vsakdana in čas sprostitve, ta-
ko glede na dnevna in teden-
ska nihanja kot tudi ritem.
Radio Celje bo moral ostati
»radio, ki se ga da tudi videti«.
To pomeni, da bomo našli čas,
da se bomo svojim poslušal-
cem in krajem znali približati;
drugače povedano - več teren-
skih javljanj in obiskov radij-
ske ekipe med ljudmi in kraji
na območju radijske slišnosti
in poslušanosti.
Òb koncu tega zapisa o ne-
katerih glavnih usmeritvah
Radia Celje v prihodnjem letu
se želim zahvaliti vsem našim
poslušalcem za zvestobo Ra-
diu Celje. Z naše strani pa ob-
ljubljamo, da se svojim poslu-
šalcem ne bomo izneverili.
Zdravja, družinske in oseb-
ne sreče ter zadovoljstva, pa
uspehov v poklicnem delov-
nem smislu želimo vsi celjski
radijci vsem ljudem dobre vo-
lje, do koder seže signal Radia
Celje.
MITJA UMNIK
Vladni obisk na najvišji ravni
Na Radiu Celje smo bili v letu, ki se izteka, deležni mnogih obiskov, tudi visokih in najvišjih
političnih osebnosti države Slovenije. Na fotografiji je razvidno, da smo v uredništvu gostili tudi
predsednika vlade Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška s sodelavci. Jasno je, da smo obisk
izkoristili tudi za promocijo hiše NT&RC in Radia Celje. Še najbolj »poželenja vredni« pa smo
bili kot medij v času volilnih radijskih vrtiljakov.
UM, Foto: SHERPA
Sobota, 31.12, 8.00 do 19.00
Silvestrski program Radia Celje
Silvestrski program Radia Celje bo sproščen in razgiban kot
vsako leto. Ponudili vam bomo veliko zanimivih nagradnih igric
in ugank, spremljali bomo utrip zadnjega dne v letu od vsepov-
sod, še posebej pa na Glavnem trgu v Celju, kjer bo živahno že
od zgodnjega jutra. Seveda pa smo pripravili tudi veliko dobre
glasbe z največjimi uspešnicami iz iztekajočega se leta 1994.
Nedelja, 1.1.1994. 10.30
Nedeljski gost: Ciril Zavolovšek
Prvi nedeljski gost v novem letu 95 bo direktor Mode Celje
Ciril Zavolovšek, ki je s svojim podjetjem od vsega začetka tudi
glavni sponzor ene izmed naših nosilnih akcij »obisk v celjski
porodnišnici« vsako leto 2. januarja. Gosta, ki je bil tudi mornar
in je strasten lovec in ljubitelj narave, bo predstavil Tone Vrabl.
Ponedeljek, 2. januarja 1994, 22.00
Vrtiljak polk in valčkov
Tako kot vsako leto bo tudi letošnji prvi novoletni Vrtiljak
polk in valčkov v znamenju pregleda uspešnic v letu 94. Zani-
miv je razplet, saj je melodija tedna na Radiu Celje postala
Avsenikova pesem S pesmijo po Sloveniji.
RADIJSKI SPORED
od 29. decembra do 4. januarja
RADIO CELJE
Četrtek, 29.12.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.30 Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja
kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15
Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predsta-
vitev programa, 9.05 Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.30 Mali
O, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napo-
vednik, 13.10 Izbira domače melodije tedna, 14.15 Turistični kažipot,
14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00
Podalpski biser (melodija tedna), 16.10 Glasbeni express, 17.00
Kronika 18.00 Rock blok (Aleš Uranjek), 19.00 Poročila, 19.05
Deutsche Welle, 20.00 Zaključek programa
Petek, 30.12.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja
kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15
Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celjç, 8.45 Kam danes, 9.00 Predsta-
vitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Petkove štengee, 12.00 BBC
novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 14.00
Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.05 Šport ob koncu tedna, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija
tedna), 17.00 Kronika, 17.30 Celjski magazin, 19.00 Poročila, 19.05
Deutsche Welle, 19.10 Evropa v enem tednu (BBC), 20.00 Zaključek
programa
Sobota, 31.12.: Silvesterski program Radia Celje
Nedelja, 1.1.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska
oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedelj-
ski gost, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice.
13.05 Domača melodija tedna, 13.15 Zaključek programa
Ponedeljek, 2.1.: 8.00 Začetek dopoldanskega programa, 8.05
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev pro-
grama, 10.00 Novice, 10.30 športno dopoldne, 12.00 BBC novice,
12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser, 17.00 Kronika, 18.00
Ivo Umek - silvestrski šok
Božične praznike smo preži-
veli, čakajo nas še novoletni,
ki pa so za glavobole bolj ne-
varni. Le pazite, kaj boste de-
lali na novega leta dan, saj ve-
lja - kar delaš ta dan, boš delal
celo leto.
V naši silvestrski oddaji,
zadnji to leto, bom gostila di-
rektorja Založbe kaset in plošč
RTV Slovenija in klaviaturista
že legendarne skupine Šok
- Iva Umeka.
»Ivo Umek, se spomniš sil-
vestre z ansamblom Šok, ki je
bil zate najbolj - šokanten?«
»Dobro se spomnim. Bilo je
drugo leto našega igranja na
Bledu, v hotelu Toplice. Za na-
šimi hrbti je iznenada pritekel
s stropa slap vode. Mi smo se
znašli in začeli igrati pesmico
Singing in the rain (Prepevam
v dežju). Poželi smo krasen
aplavz, ljudje so bili navduše-
ni, saj so mislili, da je vse sku-
paj del showa. V resnici pa se
je v slaščičarni hotela, ki je
nad dvorano, kjer smo igrali,
zamašila odvodna cev in voda
je prodrla skozi strop.«
Dragi prijatelji oddaje Glas-
ba je življenje, želim vam čim
lepše praznovanje, predvsem
pa veliko sreče, zdravja in
glasbe v novem letu.
Če bo šlo vse po sreči, se
bomo spet celo prihodnje leto
družili in glasbeno spoznavali
znane Slovence v oddaji Glas-
ba je življenje. Pa srečno !
SIMONA H20
Podalpski pop, 19.00 Poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Vrtiljak
polk in valčkov, 22.00 Zaključek programa
Torek, 3.1.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja
kronika, 7.15 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25
Poročilo OKC Celje, 9.00 Predstavitev programa, 8.45 Kam danes,
10.00 Novice, 10.30 Lestvica 3, Tri, lll.&AS, 12.00 BBC novice,
12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene
želje, 14.00 Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi
(RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika,
17.45 Zimzelene melodije, 19.00 Poročila, 19.05 Deutsche Welle,
20.00 Zaključek programa
Sreda, 4.1.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja
kronika RS, 7.25 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15
Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predsta-
vitev programa, 10.00 Novice, 10.15 S knjižnega trga, 12.00 BBC
novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10
Glasbene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna),
17.00 Kronika, osmrtnice, 18.00 Pop loto, 19.00 Poročila, 19.05
Deutsche Welle, 20.00 Brane Rončel na RC, 21.00 Zaključek pro-
grama
Radio Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek in petek,
ob ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do
24.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 19.00 ure, na UKV
frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo.
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika. Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Mateja Podjed, Vida
Tanko, Janez Vedenik in Tone Vrabl
Glasbeni urednik: Stane Špegel
Vodja tehnike: Bojan Pišek
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 442-500. fax: 441-032
Studio: 441-310, 441-510.
Št. 52 - 29. december 1994
26
Avsenik m Nagelj glasbena šampiona 94
V	letu 1994 smo domačo glasbo v Novem
tedniku in Radiu Celje spremljali preko Vrti-
ljaka polk in valčkov ter posebne glasbene
oddaje Domačih 5. Vrtiljak polk in valčkov je
tedensko izbiranje »naj« melodije, kjer sodelu-
jejo poslušalci Radia Celje z glasovanjem s ku-
poni, ki so objavljeni v Novem tedniku. Kom-
binacija je dobra, lahko pa se pohvalimo, da je
to najbolj objektivna lestvica. Pri nas sodelu-
jejo ljudje, ki imajo to glasbo radi in izberejo
tisto, kar jim je všeč. Brez vseh zadržkov lahko
zapišem, da je naš pregled letos najuspešnejših
viž daleč boljši od ostalih, zlasti pa Lojterce,
katere finale smo videli v Celju.
V	Vrtiljaku polk in valčkov se je zvrstilo
preko sto ansamblov, nekateri tudi po večkrat.
Naj ansambel ali naj viža za leto 94 je S pesmi-
jo po Sloveniji, ki jo je napisal in zaigral naš
legendarni ansambel Avsenik. Zanimivo je, da
je ta pesem nastala med počitnikovanjem
Slavka Avsenika in žene Brigite na Dobrni.
Razlike med vrhunskimi ansambli so minimal-
ne, saj drugouvrščeni ansambel Štajerskih
7 zaostaja le za točko s popularno vižo Sloven-
ka moja bo. Sledijo letos po nagradah naju-
spešnejši slovenski ansambel Primorski fantje
pa odlična Slovenija iz Šempetra, Alpski kvin-
tet, ki je v tem času v vrhu slovenske glasbe,
izredno pa ga cenijo tudi v tujini, Niku Zajcu
je prinesla srečo Pikapolonica, zraven so Za-
savci, ki so letos stari 25 let, pa neuničljivi Alfi
Nipič, ki je bil največkrat na Vrtiljaku, novo-
meški Slavček in Šaleški fantje, ki bodo pri-
hodnje leto stari 25 let.
Zelo odmevne so bile tudi oddaje Vrtiljak
polk in valčkov, ki so na sporedu Radia Celje
ob ponedeljkih zvečer. Največ klicev smo do-
bili v oddaji, ko so sodelovali vitezi polk in
valčkov (Viki Ašič, Tone Videč, Oto Rom, Vili
Ograjenšek, Franci Zeme, Mirko Polutnik in
Boris Terglav), kar 34, sledijo pa Alfi Nipič
(33), Boris Kopitar (27), Slavko Avsenik in
Franci Zeme (oba po 25), Lojze Slak in Franc
Mihelič (oba po 24), Stane Mikola (22), Stane
Kregar, vodja ansambla Nagelj (20), ansambel
Stopar (19) itd.
Doslej je bilo ob ponedeljkih zvečer na spo-
redu 68 Vrtiljakov polk in valčkov, v katerih so
se zvrstili domala vsi vodilni predstavniki slo-
venske domače glasbe sedanje in polpretekle
dobe, seveda pa to ne pomeni, da tudi prihod-
nje leto ne bo dovolj imenitnih gostov.
2. januarja bomo brez gostov, ker bomo za-
vrteli poleg vrtiljaka še uspešnice 94, 9. janu-
arja pridejo predstavniki ansambla Slovenski
muzikantje (novi posnetki), 16. januarja an-
sambel Ekart (letos 25 let) in 23. januarja Boris
Razpotnik.
Ob Vrtiljaku polk in valčkov smo v Radiu
Celje imeli tudi posebno glasbeno oddajo Do-
mačih 5, ki je bila na sporedu vsak četrtek.
V njej se je zvrstilo 125 ansamblov, v finalu
med petimi najboljšimi pa so poslušalci za naj
vižo izbrali ansambel Nagelj s skladbo Pastir
je kralj planin, ki je sploh med vodilnimi
uspešnicami letos v Sloveniji.
Sodelovali smo tudi na 1. mednarodnem
glasbenem sejmu v Celju, kjer smo se izkazali
z razstavo eksponatov Slavka Avsenika in nje-
govo udeležbo ter sodelovanjem v oddaji »v
živo«.
Posebnih novosti v letu 95 ne bo, želimo le
obdržati nivo, ki ga imamo v Novem tedniku in
radiu, to pa je, da bodo vsi, ki jih povabimo,
radi prišli in z nami sodelovali.
TONE VRABL
Jubilej Šaleških fantov
Prihodnje leto bosta dva ansambla na Celjskem slavila lep
jubilej. Ansambel Francija Zemeta bo 3. marca pripravil kon-
cert ob 30-letnici (sodelovala bosta tudi ansambla Bratov
Poljanšek in Ptujskih 5), ansambel Šaleški fantje pa se priprav-
ljajo na 25-letnico, ki jo bodo proslavili spomladi. Letos so
izdali novo kaseto, do jubileja pa želijo izdati še CD in katalog
s pregledom svojega dela. Letos so zelo veliko igrali doma in
tudi v tujini, zlasti na Nizozemskem, kjer so stalni gostje.
Trenutno so v ansamblu: Franci Žerdoner (vodja ansambla,
harmonika), Martin Adrinek (trobenta), Edi Fidler (klarinet),
Srečko Feguš (bariton, bas kitara, pozavna), Ivo Gajšek (kitara,
vokal), pojeta pa Maja Lesjak in Tomaž Kovačič.	ту
Čestitke muzikantov
Več kot prejšnja smo letos
dobili čestitk in pozdravov
z najlepšimi željami po na-
daljnjem sodelovanju od an-
samblov in posameznikov, ki
se ukvarjajo z glasbo. Prvi je
pisal Lojze Slak z družino,
oglasili pa so se tudi Primor-
ski fantje, Celjski instru-
mentalni kvintet, Mladi pri-
jatelji iz Maribora, Vokalna
skupina F+, družina Ašič,
družina Zeme, Planika, Do-
men Jevšenak, Karli Gradiš-
nik z ženo in sinom Jako, Ša-
leški fantje, čarodej Jani Jo-
šovc, celo Faraoni, ki ne so-
dijo v ta »krog«, Viharnik,
Ekart, Slovenski kvintet in
drugi.
Gorenjski muzikantje iz
Begunj na Gorenjskem so
v čestitki zapisali: »Navada
je stara novo leto voščiti, to
tudi zdaj iz srca mi hočemo
storiti; da bi dolgo živeli,
prav zdravi veseli, da bi vsa-
ko nesrečo pregnali skoz
srečo.«
Tanja Čretnik, odlična
harmonikarka s Frankolove-
ga, pa je zapisala: »Novo le-
to, mlado leto, naj prinese
vam dobrot, tistih, ki gredo
v dušo, da bo pela od lepot.
Z najlepšimi željami harmo-
nikarka ...«
TV
Uspešno leto
Člani kulturno umetniškega društva na Ljubečni so
se v ponedeljek zvečer dostojno poslovili od letošnjega
leta. Z Božično novoletnim koncertom se je predstavila
domača godba na pihala in obe mažuretni skupini.
Polna dvorana obiskovalcev je bila navdušena nad
izborom skladb, s katerim so godbeniki predstavili
polke in valčke srednje Evrope. Predsednik društva je
obiskovalcem ob koncu koncerta zaželel še vse lepo
v prihajajočem letu.
Godbeniki bodo svoje letošnje nastope končali v pe-
tek, 30. decembra, ko bodo zaigrali po kraju in voščili
tistim dobrotnikom, ki jim pomagajo.
MILAN BRECL
No daj, okoli hiše,
pa nazaj!
Piše Aleš Jošt
Sladki prazniki so za nami,
pred nami pa stoji še celo živ-
ljenje, zato v galop, ker pa po
snegu ne bomo prišli daleč,
počakaj mo še kakšen dan do
od juge, da se konji v topli štali
okrepijo, pa jim natrosimo do-
bro porcijo ovsa.
Ne vem kako je z vami, toda
nam so Blast ušli, ker je dedek
Mraz izžrebal nočnega čuvaja
šele ob pol osmih in mi več kot
pol ure ni ustavil noben avto-
mobilni mimovozeči z izbulje-
nimi očmi, ker pač ne vidiš
vsak večer čudaka, ki štopa
stoječ v odpluženem snegu do
kolen in čez. Tudi snežne raz-
mere na cesti so bile absolutno
neprimerne za letne salonarč-
ke, kakršne še vedno nosi naša
Čehinja, ker je še dosti časa za
menjavo. Pa vendar so nas
prosti dnevi zbližali in okrepi-
li. Še posebno pohod na Šmar-
tinsko jezero je v vseh pogle-
dih uspel, čeprav je bila edina
ošterija nesramno zaprta in
zapuščena, tako da smo se za-
devali s svežim zrakom v sim-
patičnih količinah, bevskal
sem na Slovence z latami na
nogah, ker so nesramno gobez-
dali, ko smo jim po prstih šli
čez progo, Buča in Capi pa sta
se nadivjala, da ju je bilo uži-
tek gledati.
Bil je to tisti teden, ki je sijal
kot mlado dete in po hodnikih
so vozlali nekakšen kabl in
v ponedeljek dopoldan so bili
sosedje v glavnem že vsi prik-
ljučeni na signale iz vesolja in
od takrat dalje smo obkoljeni
s kabelsko televizijo, ki ob-
streljuje sedaj že lep del Hudi-
nje z osemindvajsetimi pro-
grami in žrtev je toliko, da smo
jih že prvi dan nehali šteti. Po-
tem je v noči s srede na četrtek
prenehal stari vek in nastopil
novi, v belem in brez posebne-
ga namena, se nam je vsul do
kolena in tudi muzika z zdraj-
sanih kaset je oživela. Videli
smo prelep film, animirani,
pokukali smo v prihodnost in
bilo je lepo, čeprav je pihalo
kot hudič. Prepričam smo, da
bi tam lahko živeli svobodneje
in bolj zdravo.
Celjske mladinoteke so ime-
le čez glavo opravka z božično
namakalko, zato niti pod raz-
no ni veljalo računati nanje in
odrezani smo se zbirali pri
podvodni dvodimenzionalni
(kao) smrekovi veji, ki sem jo
pobral z odmeta na tržnici, pili
smo kuhano vino in čebljali
vse sorte. V pekarno bomo po-
leteli z naslednjim čarterjem,
do takrat pa vse lepo pozdrav-
ljam in vam lepših časov voš-
čim, vse je prav tu, pred nami!
Pa srečno!
Dupleška mornarica na suhem
Navadno so starši tisti, ki
otrokom omogočijo prvi stik
z glasbo, seveda če jih vpišejo
v glasbeno šolo. Približno pol
vpisanih otrok kmalu odneha,
nekateri končajo nižjo glasbe-
no šolo, zelo redki pa še kaj
več.
V času mojega otroštva smo
naokrog hodili s kovčki, v ka-
terih je bila harmonika, danes
pa so ti kovčki in njihova vse-
bina že bolj raznoliki. Nered-
ko se zgodi, da do mladostni-
kov pride glasbeni vpliv iz me-
dijev. To je neprimerno bolj
zanimivo kot suhoparno prei-
gravanje vaj v glasbeni šoli.
Našo generacijo so popolnoma
»pretresli« Beatlesi, kasneje
razni rock bendi, današnjo pa
techo-rap in vse ostale zvrsti,
ki izhajajo iz ročka in popa 60.
let.
Med takšne sodi mlada sku-
pina Dupleška mornarica,
povprečna starost članov ko-
maj presega 15 let, bend pa je
star že dobrih šest let in se je
v teh letih zelo malo spreme-
nil. Fantje so doma iz Dupleka
pri Mariboru, nastopajo pa kot
pionirji štajerske flote na Dra-
vi. Vse skupaj se je pričelo
pred sedmimi leti, ko so s po-
močjo župnika Ivana Vodeba,
ki je imel izreden posluh za
mladino, ustanovili majhen
zbor, ki je pel ob spremljavi
kitarista Erika Simoniča in
organista (klaviaturista) Roka
Ribiča.
V naslednjem letu je s svojo
harmoniko pritegnil še Igor
Koser. Ker je takšna kombina-
cija naletela na navdušenje
med poslušalci, so se pričeli
udeleževati tudi drugih prire-
ditev izven cerkve. Erik se je
poslovil, nadomestil ga je Aleš
Skof, pridružila pa sta se še
basist Tim Ribič in bobnar
Matjaž Bezjak. To je bil čas, ko
je večina mladih poslušala
rock glasbo, ki Igorju ni bila
najbolj pri srcu, zato je zapu-
stil bend, s tem pa se je ustalila
današnja zasedba Dupleške
mornarice.
Pričeli so z ročkom. Sodelo-
vali so na velikem številu pri-
reditev, saj so bili kot najmlaj-
ša slovenska rock zasedba za-
nimivi za vsakega organiza-
torja. Včasih je z njimi kot gost
nastopil kitarist Igor Bratina.
Fantje se zavedajo, da bo po-
trebno poleg ročka igrati še
kaj drugega. V zadnjem času je
njihov mentor postal Gorazd
Elvič, posledica pa so prvi stu-
dijski posnetki, narejeni v sti-
lu pop-rocka - na nekaterih ra-
dijskih postajah jih že vrtijo.
Finančno so jih podprli starši
in sponzorji, kaseta pa naj bi
bila nared sredi prihodnjega
leta.
Seveda pomenijo izkušnje
prednost pred diligimi mladi-
mi ansambli, fantje so sposob-
ni že sami prevzeti kakšno ve-
selico, zato jih lahko pokličete
na telefon 062 35-939. Naj bo
na njihovi glasbeni poti čim
več rožnatih not in nasploh ve-
liko priložnosti.
Št. 52 - 29. december 1994

■i «цу^ч^гс^
Po trinajstih letih so se
v Los Angelesu spet zbrali čla-
ni kalifornijske country-rock
zasedbe EAGLES.
GIANNA NANNINI je bila
proglašena za najboljšo pevko
v Italiji, titulo najboljšega
pevca pa je osvojil EROS RA-
MAZZOTTI (na sliki).
Angleški heavy-metalci
IRON MAIDEN so našli zame-
njavo za pevca Bruca Dickin-
sona. Nadomestil ga je Blaze
Bayley.
Star 49 let je na Floridi umrl
MICHEL CLARKE, med leti
1965-67 bobnar zasedbe The
Byrds.
Tone Košmrlj in njegovi
fantje so predstavili knjigo
o skupini POP DESIGN.
Izšel je prvi solo podvig ve-
terana slovenskega ročka Pa-
vleta KAVČA: CD plošča »Ho-
češ z menoj«.
Med snemanjem petega al-
buma je heavy-metalce FAITH
NO MORE zapustil kitarist
»Big« Jim Martin.
V celjskem BARFLYJU je
27.januarja nastopil Nizoze-
mec HANS THEESSINK.
I "■""»*» i
V Ljubljani so nastopili me-
talci PARADISE LOST.
5. februarja je izšla kom-
paktna različica kasete »Zan-
zibar« skupine ČUKI.
Cindy Wilson se je vrnila
v skupino THE В-52'S.
Metalce POISON je zapustil
kitarist Ritchie Kotzen, zame-
njal pa ga je Blues Saraceno.
Pri ZKP je izšla debitantska
kaseta »Boš ti kej moja bla,
bla, bla« skupine JOHHNY'S
BAND.
V Studiu EMI v Stockholmu
je duet ROXETTE (na sliki),
po petmesečnem »garanju«, le
posnel material za novi album
»Crah! Boom! Bang!«.
Izšel je prvi kompaktni EP
»Ne,ne, ne« JANA PLESTE-
NJAKA.
Kitarist Darren Hausehol-
der je zapustil eno izmed bolj-
ših ameriških heavy-metal za-
sedb LOVE/HATE.
i !ЏЧС m
V studiu Fort Lauderdale je
kvartet EXTREME začel pri-
pravljati material za četrti
studijski album.
Legende nemškega indu-
strijskega ročka DIE KRUPPS
so nastopih v mariborskem
ŠTUKU.
Izšel je novi album ELVISA
COSTELLA »Brutal Youth«.
Prvič v zgodovini Billboar-
dove lestvice najbolje prodaja-
nih albumov je prvo mesto za-
sedel izvajalec z EP ploščo. To
je uspelo skupini ALICE IN
CHAINS z »Jar Of Flies«.
Na podelitvi BRITS Awards
je bila za najboljšo pevko iz-
brana BJORK (slika), STE-
REO MC's so bili najboljši
bend.
4 NON BLONDES je zapu-
stil edini moški član, kitarist
Roger Roach. V newyorškem
Carnegie Hall je svojo petde-
setletnico praznoval Roger
Daltrey, nekdanji pevec sku-
pine THE WHO.
APRIL
Makedonski jazz-rockerji
LEB I SOL so 1.aprila nasto-
pili v ljubljanski dvorani Ti-
voli.
Umrl je KURT COBAIN, pe-
vec in kitarist seattleških
grunge herojev Nirvana (na
sliki).
Po 6-letnem premoru so
PINK FLOYD le izdali veliko
ploščo »Division Bell«.
Najnovejši podvig ex-voka-
lista skupine Van Halen DA-
VIDA LEEJA RÖTHA, album
»Your Filthy Little Mounth«,
so kritiki glasbene revije NME
ocenili z najnižjo možno oceno
1.
Ljubljanska skupina VIC-
TORY je objavila debitantsko
kaseto in CD ploščo.
Žalski trash-metalci IN-
TERCEPTOR so izdali svoj pr-
venec, kaseto z naslovom »The
beginning«.
12. aprila so v ljubljanski
Festivalni dvorani gostovali
BAD BRAINS. Štiri dni prej
pa so v mali dvorani hale Tivo-
li igrali THE MOTHERS OF
INVENTION, seveda brez
Franka Zappe.
J
Zasedbi ŠUKAR je pri za-
ložbi Corona uspelo izdati pr-
vo CD ploščo.
Po 4-letnem premoru se ie
na sceno z albumom »Whispe-
ring Yor Name« vrnila odlična
pevka ALISON MOYET (na
sliki).
Na letošnjem devetintride-
setem tekmovanju za pesem
EVROVIZIJE '94, so že tretjič
zapovrstjo zmagali Irci. Paulu
Harringtonu in Charlieju
MacGettingu je to uspelo z ba-
lado »Rock & Roll Kids«.
Za posledicami raka na grlu
je, star komaj 41-let, umrl
LEE BRILLEAUX, pevec ko-
nec sedemdesetih zelo popu-
larnih DR. FEELGOOD.
Bobnar PAUL GEARY je tik
pred evropsko turnejo zapustil
ameriško heavy-metal skupi-
no EXREME.
Temnopolta zvezdnica mod-
nih pist, NAOMI CAMPBELL,
je posnela priredbo komada
»Ride A White Swan«.
27. maja se je na stadionu
Kovinarja v Mariboru zgodil
drugi festival Slovenija rock
'94, Ljubljana pa je bila v zna-
menju Druge godbe.
1, #HM J
Coutry zvezdnika WILLI-
EJA NELSONA so aretirali
teksaški policisti zaradi pose-
dovanja narkotičnih sredstev.
Izšla je dolgo pričakovana
druga kaseta »Balade in štron-
cade« primorskega igralca in
pevca IZTOKA MLAKARJA.
3.junija je srca in mednožja
mladih dam v Bar Flyju že
drugič letos ogreval trenutno
najpopularnejši pop estet
MAGNIFICO.
THE BEASTIE BOYS so si
s četrtim albumom »111 Com-
munications« utrdili pozicijo
najpopularnejših belih ra-
perjev.
JON SECADA je izdal svoj
drugi album »Heart, Soul And
A Voice«.
18. junija je svoj 51. rojstni
dan praznoval paul
McCartney.
V ljubljanskem klubu Eldo-
rado je svojo kompaktno ploš-
čo »Liza ljubi jazz« predstavi-
la Irena Jaišovec REGINA.
Izšel je drugi studijski al-
bum ameriške zasedbe ARRE-
STED DEVELOPMENT »Zin-
galamaduni«.
Konec junija se je na trgo-
vinskih policah znašel CD
»Včasih smučam hit...« ra-
dovljiških KOŠIRRAPTEAM.
Med zanimivejše letošnje
glasbene projekte se je zapisa-
la CD plošča »Balada o koščku
kruha« s songi, ki jih je zapel
Frane Milčinski Ježek.
Zasavski ORLEK (na sliki)
se je Celju premierno predsta-
vil na Dnevu odprtih vrat Ra-
dia Celje.
Pop loto
Nihče ni napovedal pravilnega vrstnega reda skladb.
Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasujete
v sredo, 4. januarja 1995. Nagrada za pravilno napoved,
ki jo podarja sponzor oddaje Pop loto, trgovina Oris
- MASH, je vredna 8.000 SIT.
Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje,
Prešernova 19, Celje.
Št. 52 - 29. december 1994
28
STOP!
Srčice in srčki, kot se boste lahko podrobneje infor-
mirali v prihodnjem Vrtiljaku, ki ga boste lahko brali
samo v (malo verjetnem) primeru, če bodo člani ured-
ništva novo leto preživeli, v letu 1995 v tale naš luna-
park uvajamo kar nekaj novosti.
Kot je že napisano, več o tem prihodnjič, ko vas bo
pozdravil tudi nov, v moji in Robijevi glavi pred krat-
kim nastali Ringo Spil z vsemi novostmi, zanimivostmi
in ostalimi drugačnostmi, ki jih bo uvedel v Vrtiljak
prihodnje leto.
Kaj še? Zanimivo bo, Ringo zna namreč biti pravi
prijatelj, čvekač in zabavljač. Tako kot Vrtiljak in
tako, kot to znate biti vi.
Skratka: Ringlšpilovci smo veseli, ker ostajate z na-
mi, in upamo, da boste to počeli še naprej, tokrat pa
(samo in ekskluzivno za vas še v tem letu): super
novoletni test, ki vam bo povedal vse o vas samih, kar
ste slutili, pa si niste upali priznati ali vprašati, in pa
prvi literarno-nagradni natečaj, ki jih vaš novi prija-
telj Ringo v prihodnjem letu obljublja še kar nekaj...
Torej: bodite pridni, vsem našim bolham, parazitom,
mačkom, velikim ljubeznim in navsezadnje torej tudi
vam: srečno, good luck, sretne in tako dalje i dalje...
dokler ostajamo naši! In skupaj.
NINA M.
Gozdni cvet
Narava ne misli. Ali drevo
planira, pod katerim kotom bo
pognalo svojo naslednjo vejo?
Se na travniku marjetice pre-
pirajo med sabo? Ali se kamen
zaskrbljeno sprašuje, če ga bo
prihajajoči sneg ohladil? Na-
rava ne namerava in ne po-
skuša.
Pojdite sami v gozd in sedite
v podnožje velikega hrasta,
brez kakršne koli zaščite, nudi
naj vam jo le njegova razveja-
na krošnja. In ko tam sedite,
poskušajte čim bolj skrbeti.
Mislite o vaših računih, kako
boste izgubili službo, kako vas
bodo zaprli, kako si boste zlo-
mih nogo in kako ležite v bol-
nici. Počutite se osamljene;
razmišljajte o tem, če vas ima-
jo vaši prijatelji radi ah pa vas
samo izkoriščajo, in vprašajte
se, če vas je kdo sploh kdaj
imel zares rad. Skrbite o tem,
če imate mogoče raka.
Pozabili boste na gozd.
Brezciljno boste strmeli v kos
mahu in ne boste opazili nje-
gove nežne mehkobe. Vaš hr-
bet bo zgrbljen, čelo pa namr-
šeno. Će se bo kdo pojavil in
vas vprašal, kaj mislite o tem
svetu, boste rekli, da je ta svet
v zelo slabem stanju.
Čez nekaj časa vzdignite po-
gled. Na modrem nebu, ki se
vidi skozi s soncem obsijano
krošnjo, se počasi vleče oblak,
a pod vašimi nogami rjavi in
zlati listje, rastejo gobe, pone-
kod se zablešči hrošč ali pa
zaprhuta metuljček. Sliši se
nežno ščebetanje ptic in vetrič
šušlja po krošnjah. Vse to na-
paja sonce. V gozdu še vedno
vlada mir.
Naenkrat razumete, da so
vaše misli edina stvar, ki vas
moti; edina motnja med ne-
bom in mehko zemljo prihaja
od vašega lastnega razuma.
Vaše misli kričijo kot do kraja
odprt radio. Nepovezane so in
zmedene, kot da nekdo ves čas
menja postaje. Privlačijo vašo
pozornost in vas delajo slepe
za lepoto okoli vas. One vas
delajo nesrečne in nemirne.
Toda te misli lahko izključite,
kadar koli želite. Vse, kar mo-
rate storiti, da bi bih mirni, je
to, da ne obračate pozornosti
nanje in da pogledate, kako
- zgubana je drevesna skorja,
kako modro je nebo, kako po-
polno je napravljena vaša last-
na roka.
Ljudje so kot gozdno cvetje
vznikli iz narave. Nihče ni za-
čel po svoji volji, nihče ni pla-
niral, kako se mu bodo razm-
noževale celice, dokler telo ne
postane dovolj veliko, da se
rodi. Nikomur ni treba stalno
misliti, da bi mu utripalo srce
ali da bi dihal. Bistvo člove-
škega bitja je tista ista narav-
na jasnost, ki jo sevata gozd ali
pa gorski potok. Toda kdo lah-
ko najde v sebi kaj tako lepe-
ga, kot je jesenski gozd? Ali
poskuša kdo videti v drugih
ljudeh tisto sramežljivo lepo-
to, ki je skrita v mreži, ki jo
pajek plete med vejicami?
Človeškemu bitju se mora
pokazati narava v njem - nara-
va, katera ne namerava in ne
poskuša in ne misli. In potem,
ko se mu pokaže, mora on zna-
ti izključiti svoj plaz misli, da
bi jo občutil. Ko se enkrat to
nauči, je svoboden. Kamor ko-
li gre, nosi s seboj, kakor
v majhnem žepu, to isto goto-
vost in veličanstvo, ta isti ča-
robni mir, ki žari iz narave.
Lahko ga vidi, kadar koli ho-
če; lahko je tudi v njem. Lahko
ga vidi v vsem okoli sebe. In
takrat... Takrat lahko naredi,
da tudi drugi ljudje občutijo
mir. Taka je človekova mož-
nost.
JUDITA
Grozljivka družine Mraz
Družina Mrazovih je bila
velika družina. In razseljeni so
bili po celem svetu; tako da je
imel dedek Mraz že velike pro-
bleme, preden je našel svojega
vnučka ali vnukinjo in ga po-
slal v lekarno po odvajalni čaj
za babico Mraz ali po Boss
lights zase.
Poslednja stvar je namreč
natanko tisto, kar dedka Mra-
za zadnjih štirideset let naj-
bolj mori. Cigarete. Te majh-
ne, s tobakom (in ostalimi, še
neidentificiranimi sestavina-
mi) napolnjene paličice so, od-
kar je babica Mraz zbolela,
namreč njegova velika strast.
In kaj je najbolj priljubljen
konjiček dedka Mraza? Jasno:
skrb za otroke! Seveda ne sa-
mo za svoje (za večino tako ali
tako sploh še vedno ne ve...),
temveč za otroke sveta. Za vse
tiste otroke, skozi katerih
okna je moral kukati cela leta,
da je ugotovil, kdo je priden in
kdo poreden. Kdo bo dobil več
in kdo manj daril...
Ko je takrat še očka Mraz
postal dedek, se mu je plezanje
na (zdelo se mu je, da vedno
ožje) okenske police počasi za-
čelo upirati. In ker je bil vselej
v koraku s časom, si je kupil
helikopter in dva svoja palčka
poslal v letalsko šolo. Potem so
cela leta pluli po nebu, lebdeli
pred okni otroških sob in gle-
dali v notranjost. Dokler ni
nekega dne...
Če bi človek hotel biti samo
srečen, bi to hitro dosegel.
Človek pa hoče biti bolj sre-
čen, kot so drugi; to pa je
skoraj vedno težko, ker ved-
no mislimo, da so drugi sreč-
nejši, kar pa niso.
(Charles de Secondât)
POZOR!
Kaj se je zgodilo tistega ne-
kega dne in kako se je zgodbi-
ca razpletla, zapletla oziroma
končala, povejte VI. Mi pa ob-
ljubljamo, da bomo najzani-
mivejše zaključke objavili in
izbrali najboljše tri, ki jih bo-
mo tudi nagradili. Casa imate
natanko štirinajst dni - vaše
zgodbe bomo v uredništvu
sprejemali natanko do petka,
6. januarja, na naslov: Novi
tednik, Prešernova 19, Celje,
s pripisom: za »Vrtiljak - Do-
končano!« Velja?
Da si sama kao ja
Da si sama kao ja,
dal' bi ikom priznala,
da si nočas šaptala
na prozorima sjećanja
slova moga imena?
Da si sama kao ja,
dal' bi ikom kazala,
da si nočas nemirna
i da nema kreveta,
na kojem bi zaspala?
Da si sama kao ja,
dal' bi i ti mislila,
da su bog i sudbina,
da nekom pripadaš,
a tužan nikom ne trebaš?
(Tutti Fruti)
Da su bog i sudbina,
da nekom pripadaš,
a tužan nikom ne trebaš!
Da si sama kao ja...
Da si sama kao ja,
dali bi se smijala,
smijala ko nekad ja,
kad sam bio tu i mlad,
ej, a pogledaj me sad!
Da si sama kao ja,
dal' bi i ti mislila,
da su bog i sudbina,
da nekom pripadaš,
a tužan nikom ne trebaš.
Da si sama kao ja...
1.	Česa si boš zaželel/a, ko bo
ura odbila polnoč?
a)	Stock-cole;
b)	vesoljske ladje;
c)	kondoma.
2.	Katero pesmico bi zapel/a
na novoletnih karaokah?
a)	Bolje biti pijan nego star;
b)	Sumertime;
c)	Toni 'ma pa lepo kapo.
3.	Kako si dočakal/a novo le-
to pred tremi leti?
a)	V bazenu;
b)	na medplanetarnem silve-
strskem potovanju (Celje via
Mars);
c)	med učenjem matematike.
4.)	Poslednja hrana, ki jo boš
pojedel v tem letu, bo:
a)	Whiskas z govedino;
b)	kepa snega (s posebnim
dodatkom pristnih celjskih
saj);
c)	jastog a poprovim preli-
vom na način moje mačke.
5.) S kom si želiš preživeti
silvestrsko noč?
a)	Solo; z gajbo majhnih,
trdnih prijateljic ob sebi
(uuuu, laški piiiir!);
b)	z Madonno;
c)	s Stojanom Auerjem.
Rezultati
Največ a odgovorov:
Skorajda prepozno je že in
ob dejanjih, ki jih ti počenjaš,
je vprašanje, koliko novih let
boš še dočakal/a. Steklenice,
viski, pivo, mački - je to smisel,
zaradi katerega je vredno ži-
veti?
(Opomba uredništva: Se-
sta vi j alci testa so se odgovoru
na to vprašanje diplomatsko
izognili...)
Največ b odgovorov:
Ne samo Madonna; ob njej
še Sharon Stone in Mick Jag-
ger (naenkrat) bi bili komajda
dovolj, da bi zadovoljili tvoje
nočne želje... Poln/a si strasti
in slasti. In zapomni si: živiš
samo enkrat in škoda bi bilo
zamuditi kar koli!
Največ c odgovorov:
Zal; nekaterim pač ni pomo-
či. Materialne vrednote ti po-
menijo toliko, da bi bil/a zanje
pripravljen žrtvovati marsikaj
- še celo silvestrsko noč bi pre-
spal/a, če bi vedel/a, da bo za
to izvedel/a tvoj/a razrednik/
čarka. Ampak, ne izgubi upa-
nja: maturiral/a in diplomiral/
a boš prej kot vsi ostali reše-
valci testa !
Št. 52 - 29. december 1994
29
Hitro je bil pod oknom domače hiše, na katerem je bil
postavljen radio in na ves glas igral. Kmalu bi se bil Janez
spozabil in kar s puško stopil v hišo! Zadnji hip se je
spomnil, kaj ima v roki in hitro skril puško na skrivno
mesto pod stopnice.
»O, Janez, kod si pa ti hodil že navsezgodaj?« ga je
hinavsko prijazno vprašal Valentin, Mira, ki je z zanima-
njem, prav od blizu poslušala radio, Janeza ni niti slišala in
videla, da je stopil v sobo. »Malo sem si šel zbistrit glavo,« je
odgovoril Janez. »Saj ga je bilo ob včerajšnjem veseljačenju
odločno preveč v glavi!« »Nikar si nič ne očitaj Janez, saj se
ne vseliš vsak dan v novi dom ! Zdaj pa le stopi bliže, da ti
pokažem kako deluje tvoj novi radio.« Oba sta stopila nekaj
korakov proti oknu in šele tedaj je Mira opazila, da se je
mož vrnil!
Če bi ne imel Janez oči in ušes samo v radiu, bi težko
spregledal nenavadno rdečico, kije zalila Mirin obraz! »No,
da si že le nazaj!« je komaj izrekla in odhitela mimo obeh
v kuhinjo, kjer je prav glasno ropotala s posodo. »Hudo mi
je zamerila, ker sem se sinoči tako napil,« je skušal Janez
opravičiti nenavadno ženino obnašanje pred Valentinom.
Ta pa se je v sebi nasmehnil Janezevi naivnosti, rekel pa je
samo: »Jo bo že popustilo, to so pač ženske muhe!«
Nato mu je natančno pokazal, kako naj uravnava radijski
sprejemnik. Janezu se je kar samo smejalo, ko je le z vrte-
njem gumba spreminjal muziko - včasih se je vmes slišalo
tudi kaj novic — celo to, da je bila sinoči nevihta, je povedal
glas iz radia ! »Le kako lahko vse vedo?« seje Janez vprašu-
joče zazrl v Valentina »To bi ti moral dolgo razlagati!« seje
naredil Valentin pametnega, čeprav tudi sam ni vedel več
stvari, kot to, kako se sprejemnik priklopi in poišče prava
postaja !
»Kaj bosta kar poslušala, ali še prideta vmes na zajtrk?«
je poklicala Mira iz kuhinje. »Danes le prinesi zajtrk sem,
v sobo, da lahko zraven poslušamo muziko,« je odvrnil
Janez. »Zdajle je ena prav okrogla, ki bo tudi tebe spravila
v dobro voljo, da ne boš več huda name!« se je hotel pošaliti
in razbiti neko nevidno napetost, ki se je vrivala med njega
in ženo. »Kakor hočeta,« je odgovorila - občutek sramu in
nelagodja pred možem je Miri stiskal grlo, zato je odgovar-
jala prav na kratko. Valentin je to seveda hitro opazil in
posegel vmes. »No, Mira, le oprosti Janezu sinočnjo pijanost
- saj se ga je hitro prijelo prav zato, ker ni vajen piti!« »Saj
sem mu že oprostila. Lahko pa bi vedela, da imam še polno
glavo vsega, in da se tudi jaz ne počutim danes najbolje!«
Hitro je postavila vrč s čajem na mizo in odhitela nazaj
v kuhinjo. »Le kako je lahko Valentin, po vsem, kar se je
med nama sinoči in davi dogajalo, tako hladnokrven in
miren — jaz pa ne smem pogledati Janeza v obraz?!« je
kljuvalo Miri po možganih. »Se dobro, da Janez misli kako
sem nanj huda, če bile malo posumil in bi mene kaj vprašal,
bi takoj vedel vse!« Še bolj je ihtavo hitela pomivati posodo
in pospravljati, samo da ji ni bilo treba posedati skupaj
z možem in Valentinom v sobi.
Ura se je hitro približala deseti dopoldne, ko se je Valen-
tin pričel odpravljati domov. Janez mu je, ves uslužen,
pripravil obilo popotnice. Pri salamah je prišepnil, da dišijo
po srnjaku, nakar mu je Valentin pomenljivo pomežiknil,
da se je Janezu imenitno zdelo! Tudi slivovke in orehove
potice se Valentin ni branil in kmalu se je nabralo za dva
cekarja dobrot.
»Sedaj moram zares oditi, da ne bo doma žena huda, če
bom predolgo zdoma ! Obdarila sta me tako, da bom komaj
prinesel vse te dobrote do avta, ki sem ga pustil v dolini,« se
je poslavljal Valentin na pragu hiše. »Do avta vam bom
pomagal nesti, saj bo dobro, da se malo razmigam,« se je
Janez hitro ponudil v pomoč. »Kako to - vam?!« je hitro
povzel besedo Valentin. »Saj sva sinoči pila bratovščino in
sedaj me le tikajta oba, saj bi rad vezi prijateljstva obdržal
in se še kdaj oglasil v vajinem lepem domu.«
Janezu se je prav imenitno zdelo, da si bosta odslej
z šefom na »ti,« Mira pa je dobro vedela, kaj so pomenile
Valentinove besede, ko je dejal: »Rad bi se še kdaj ogla-
sil.. .« Gledala je za obema, ko sta stopala po poti, doli po
bregu. Valentin je stopal prav lahkotno in gosposko, Janez
pa se je bolj nerodno zapletal s cekarji. Preblisne jo tedaj
nepričakovana misel, katere se je še sama prestrašila!
»Katerega bi raje videla, da se vrne?!« »Proč, takšne misli!«
je v duši kriknila Mira - toda greh je bil zasejan in začel seje
neusmiljeno razraščati po Mirini duši, kot nadležen plevel.
Na Mirino srečo, so se tedaj pojavili na pragu Rudi in
njegova družba. »Bolj igra danes pri vas, kot na kakšni
ohceti! Tebi pa res ne bo dolg čas!« je pozdravil Rudi. Olga
pa je dodala: »Poglej, še mati so prišli pogledat in poslušat
to vaše čudo!«
»Pozdravljeni vsi skupaj. Janez je ravno spremil Valen-
tina do avta v dolini, stopite no naprej, jaz sem se že
naposlušala te muzike!«
Vsa prijazna je bila Mira in vesela, da so prišli in ji
pregnali prejšnje hude misli. »Vas, mati, bo Janez še pose-
bej vesel, saj ste danes prvič v najini novi hiši,« je rekla
Mira Janezovi materi Jeri, ko ji je pomagala po stopnicah.
»Malo sem morala priti pogledat, malo me pa tudi daje
radovednost kakšen muzikant je ta »radija,« ki igra kar
brez mehov?! No, še nekaj sem vama prinesla,« je prav
previdno segla v torbico. Počasi in slovesno je odvila papir.
V rokah je držala majhen križ s križanim Kristusom.
»Nekam v kot ga obesi, pa bo lepo. Ko smo bili zadnjič na
Gorah, sem se spomnila na vaju in ga kupila. Tudi žegnan je
že. Le ozrita se potem kdaj na njega, ki razbremeni dušo!«
Mira je hvaležno vzela darilo od matere. »Ko bi le meni
razbremenil dušo!« je zavzdihnila. Mati seveda ni razumela
njenega vzdiha in je, kar malce užaljeno rekla: »Eh, vi
mladi svet, samo muzika in tista »radija« vam gre po glavi!
Moliti in kaj potrpeti pa nihče več ne zna !« »Saj sem vesela
vašega daru, samo malo sem še utrujena od vsega tega
direndaja, pa takole zavzdihnem,« je hotela Mira popraviti
prejšnjo nerodnost.
Otročad pa tudi Olga in Rudi so z odprtimi usti sedeli
okrog radia in navdušeno poslušali muziko. Mati pa je vse
skupaj gledala bolj postrani in godrnjala, da so takšne
coprnije nevarne! Tedaj se je vrnil Janez. Iz srca se je
razveselil obiska bratove družine, še posebej pa je objel in
poljubil mamo.
Čisto drugače se je počutil, nič več se mu ni bilo treba
delati vljudnega, kot prej pred Valentinom. Le Mira mu je
še vedno izmikala pogled. A Janeza se je že polastila dobra
volja in šegavo je pomislil, da bosta z ženo že zvečer,
v spalnici poravnala račune!
Vsi so postali res židane volje, kmalu so celo zaplesali! O,
kako so se smejali, ko je Janez zaplesal z mamo! Otroci, ki
še svoj živi dan niso videli stare mame plesati, so kar pokali
od smeha ! Tako je hitro, ob dobrem razpoloženju, minilo
popoldne in kmalu so morali Rudi in njegovi domov, opra-
viti živino in druge reči.
Prav pod noč sta ostala Mira in Janez končno sama v hiši.
Janez se je že odpravil spat. Seveda je ta večer nesel s sabo
v spalnico radio in napeto poslušal večerne novice, ki so jih
imenovali poročila. Mira se je še obirala v kuhinji. Nič kaj
se ji ni mudilo spat, saj so z nočjo prišli nepovabljeni,
trpko-sladki spomini na sinočnjo noč.
Št. 52 - 29. december 1994
30
Št. 52 - 29. december 1994
31
Št. 52 - 29. december 1994
32
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH -ŽEROVNIK
Z zadnjo številko v tem letu
se izteka še ena sezona »mod-
nega vrtinčenja« naše sveto-
valke VI as te Cah-Žerovnik.
Tema nasveta je, kot se spodo-
bi, silvestrski večer. Vlasta je
bila minulo soboto tudi gostja
Modnega vrtinca na Radiu Ce-
lje. Seveda so med prispelimi
odgovori na anketno vpraša-
nje tudi izžrebali tri nagrajen-
ce. Nagrade bodo prejeli: uni-
katni pulover: Saša Knez, Ce-
sta v Teharje 2, Ôkofja vas;
unikatni šal: Marija Mravljak
iz Celja in nakit trgovine Iva iz
Celja: Martina Matevž, Kidri-
čeva 2, Laško. Nagrajenci naj
pokličejo v naše uredništvo
sredi januarja, ko bodo nagra-
de pripravljene.
Uredništvo
Ko gorilo
le še sveče...
Pa smo pri vrt incili do zad-
njega modnega zmenka v letu!
Prednovoletni čas je seveda
najbolj primeren, da se ob
vsem direndaju in mrzličnem
pričakovanju tudi zazremo va-
se, posvetimo svojim željam in
načrtom. Da pa ne bo ostalo le
pri upanju »saj po novem letu
boljše bo...« moramo pred-
vsem sami kaj storiti, za zače-
tek denimo poskrbeti za dobro
počutje ob slovesu starega. Se-
veda ima pri tem levji delež
videz oziroma obleka. Ker je
naša mini anketa pokazala, da
vas bo kar polovica silvestro-
vala doma, bi vas bilo nesmi-
selno utrujati z novomodnimi
silvestrškimi toaletami (tista
druga polovica ima zdajle ta
problem gotovo že rešen). To
pa nikakor ne pomeni, da lah-
ko zaplešete v novo leto kar
v predpasniku in z navij alka-
mi v laseh... Za drobne pre-
nove, efektne popravke in na-
kup novega modnega dodatka
k staremu oblačilu pa je ravno
še dovolj časa, kajne?
Kakšen čipkast ovratnik bo
nemara popestril malo črno
obleko, dekorativni trak
z drobnimi perlami ah blešči-
cami pa lahko iz čisto običajne
majčke pričara slovesno obla-
čilo (kasneje lahko oba dodat-
ka snamemo). Za pričakovanje
trenutka, ko ugasnejo luči in
gorijo le še sveče, bosta nadvse
primerna tudi prosojen šal
oziroma svilena ruta, zaveza-
na malce drugače, pa kakšen
lep nakit, ki sploh ni nujno, da
je čisto zlat... Sicer pa, ne gle-
de na to, kaj boste imeli oble-
čeno in kje boste ta trenutek
dočakali, imejte se lepo, nepo-
zabno! Po polnoči pa — srečno
v 1995 ter ostanite še naprej
naši zvesti dopisovalci in po-
slušalci!
VLASTA
Nagradno anketno vprašanje meseca januarja:
KATERO ZIMSKO OBLAČILO LETOS NAJPOGOSTEJE NO-
SITE?
a)	klasičen plašč,
b)	parko s kapuco,
c)	krzneno jopo.
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:.....................................
Točen naslov:......................................
.....................................Tel. št:.......
Starost:..........Teža:..........Konfekcijska ŠL:.
Najljubše barve:....................................
Silvestrska večerja
viljamovka, konjak, viski
pikantni zalogajčki
mesni zvitki
špinačna torta
polnjen piščanec po milansko
solata
novoletno pecivo
Rumeni muškat 1993, (Koper),
Zlata penina 1994
pomarančni sok
kava presenečenja
Pikantni zaiogajčki
Osnova so majhne in tanke
rezine kruha, ki jim odstrani-
mo skorjo in jih primemo obli-
kujemo (krogi, pravokotniki,
trikotniki, zvezdice in druge
oblike). Namažemo jih s suro-
vim maslom ah z masleno me-
šanico ter jih damo za nekaj
časa v hladilnik, da se namaz
strdi. Potem te kruhke obloži-
mo na najrazličnejše načine in
vse skupaj pritrdimo z zobo-
trebcem. Kombinacij je nešte-
to in vsaka gospodinja ah po-
močnik lahko pripravita lepo
presenečenje.
Poglejmo si nekaj primerov:
maslo, košček sira, kolobar
jajca, oliva; gorčično maslo,
košček kumarice in košček tu-
nine; maslo, košček vratovine,
kumarica in malo ostrega kon-
centrata paprike; maslo, plast
kaviarja in košček limone brez
skorje; jetrna pašteta, okrogla
rezina pečenega purana, kisla
gobica; maslo, tanka rezina
domače šunke, kolobar kisle
kumare; skutin namaz s čes-
nom; maslo, košček ananasa,
kolobar domače klobase...
Mesni zvitki
Potrebujemo: toliko svinj-
skih zrezkov iz stegna kot je
gostov, sol, poper, mortadelo,
sir ementalec, skuto, košček
mastnega sira, peteršilj, olje,
surovo maslo, vino za zaliva-
nje, paradižnikovo mezgo in
jušno kocko.
Meso potolčemo, solimo, po-
pratno in na vsak zrezek polo-
žimo rezino mortadele ter re-
zino ementalca. Rezine morajo
biti enake velikosti kot zrezki.
Skuto, mastni sir in drobno
sesekljan peteršilj dobro pre-
mešamo in s tem namažemo
rezine sira na zrezkih. Potem
zrezke previdno zvijemo in pa-
zimo, da nadev na izteče. Čvr-
sto povijemo in povežemo
z nitjo. V večji ponvi segre je-
mo olje in maslo in močno po-
pečemo zvitke z vseh strani.
Nato jih zalijemo z vinom in
pustimo, da sok popolnoma
povre. V malo vode raztopimo
jušno kocko in paradižnikovo
mezgo in s tem zalijemo meso.
Na majhnem ognju dušimo to-
liko časa, dokler se meso ne
zmehča. Potem odstranimo
z mesnih zvitkov nitke in jih
zložimo na toplo servirno
ploščo, prelijemo z omako, ki
je nastala in še vroče damo na
mizo.
Špinačna torta
Potrebujemo: 2 kg špinače,
250 g moke, 150 g nastrganega
parmezana, 130 g slanine, eno
veliko žlico svinjske masti, 30
g surovega masla, peteršilj,
2	jajci, 1 rumenjak, 200 g če-
bule, strok česna in sol.
Špinačo očistimo, skuhamo
do mehkega in jo odcedimo,
iztisnemo vodo ter drobno se-
sekljamo. V kozici razpustimo
maslo, dodamo drobno sesek-
ljano slanino, strt česen in se-
sekljan peteršilj. Vse skupaj
nekoliko prepražimo in doda-
mo špinačo. Dušimo 10 minut,
da izpari čim več vode. Posodo
odstavimo z ognja in nekoliko
ohladimo. V še toplo maso
umešamo nastrgan parmezan,
dve jajci in ohladimo. Nato
pripravimo testo iz moke, ma-
sti, soli in vode in oblikujemo
dva hlebčka — enega večjega,
drugega manjšega. Večjega
razvaljamo in z njim obložimo
namaščen tortni model tako,
da ostane na gornjem robu še
3	cm testa. Obložen model na-
polnimo s špinačno kremo, za-
po gnemo robove in jih nama-
žemo z beljakom Iz manjše
kepe testa razvaljamo pokrov
in z njim prekrijemo torto. Na-
mažemo jo z rumenjakom in
v sredini naredimo »dimnik,«
ki bo služil za odvajanje pare.
Spečemo v vroči pečici, da po-
stane svetlo rjava- V tortnem
modelu naj se hladi 10 minut,
nato model odstranimo, torto
narežemo in takoj ponudimo.
Polnjen piščanec po
milansko
Potrebujemo: enega velike-
ga domačega piščanca, 150
g kuhanih, odcejenih špage-
tov, za oreh surovega masla,
eno veliko naribano čebulo,
200 g mlete svinjine, sol, po-
per, 1 del razredčene paradiž-
nikove mezge, 100 g mortade-
le, 1 del kisle smetane in eno
žlico olja.
Piščanca očistimo, operemo,
solimo, če hočemo tudi načes-
namo. Pripravimo nadev: če-
bulo prepražimo na olju, tako
da postekleni. Dodamo svinji-
no, prepražimo, solimo in po-
pramo ter zalijemo s paradiž-
nikovo mezgo. Dušimo do
mehkega in ko se je tekočina
že po vrela, dodamo na kocke
narezano mortadelo in vsemu
primešamo še špagete in kislo
smetano. S tem napolnimo
piščanca, previdno ga zašije-
mo, položimo v pekač, nama-
žemo s stopljenim maslom in
pečemo pri 180°C, da lepo po-
rumeni. Občasno ga zalijemo
z lastnim sokom. Ko je pišča-
nec pečen, ga nekoliko ohladi-
mo in razrežemo na primerne
kose. Na pogret pladenj polo-
žimo nadev in nanj zložimo
meso.
Kava presenečenja
Potrebujemo: 1 del vode,
120 g rjavega sladkorja, 60
g kakava v prahu, zelo močno
kavo, stepeno smetano z vani-
lijo.
Sladkor in kakav damo
v ponev, prilijemo vodo in med
neprestanim s tepanjem segre-
vamo, da zavre. Kakor hitro je
masa gladka in gosta, jo odsta-
vimo z ognja. Skuhamo zelo
močno kavo. V vsako skodeli-
co damo 2-3 žličke kakavove
mešanice, prilijemo kavo ter
premešamo. Okrasimo s stepe-
no smetano z vanilijo.
Šifra: Mery
Tudi jaz se obračam na vas
v upanju, da mi boste poveda-
li, ali bom sploh v življenju
kdaj srečna in čustveno mirna.
Sem namreč brez staršev in
ožjih sorodnikov. Sicer sem
nekaj podedovala, vendar mi
hočejo drugi ljudje to vzeti.
Prosim vas, če mi lahko pove-
ste, ah se bo vse dobro konča-
lo, ter ali se bodo moje želje
uresničile. Ker sem se rodila
doma, ne vem točne ure roj-
stva, mislim pa, da je bilo po-
poldne. Hvala za odgovor.
Ivana: V življenju je že tako,
da so obdobja vzpona in ob-
dobja dolin. Prava umetnost je
biti zadovoljen v obeh prime-
rih. Vendar nimamo druge iz-
bire, kot da se skozi življenje
naučimo prav te edine umet-
nosti. Leto 95 utegne biti ne-
koliko zahtevnejše za vas, po-
sebej druga polovica, zato se
nikar ne jezite, če stvari ne bo-
do šle povsem po vaših načrtih
in željah. V težkih trenutkih
pomislite na to, da je božja ro-
ka pravice zelo dolga — če se
boste počutili oškodovani, ve-
dite, da se prav vsakemu en-
krat vse vrne kar je storil dru-
gemu — dobro in slabo. Prav
zato pa je pomembno, da za-
upate v lastne in duhovne mo-
či, tako bo leto hitreje minilo
in vam bo prineslo v letu 96
boljše obdobje. V letu 95 pa
skrbite predvsem za zdravje in
se ukvarjajte z osnovnimi za-
devami, drugo pa bo prišlo čez
leto ah dve. Za vas je vsak
konec leta — november, decem-
ber in januar, nekoliko napor-
nejši, zato te mesece raje bolj
počivajte in pazite nase ter se
ne lotevajte pomembnejših za-
dev. Ko pa pride pomlad, pa
tudi vse poletje do konca okto-
bra, pa se začne za vas živah-
nejše obdobje, boljše za vse
aktivnosti, zato pomembnejše
zadeve počnite v teh mesecih.
Žehm vam veliko zdravja in
notranje duhovne moči, da bi
dočakali boljše obdobje - sicer
pa, saj poznate pregovor: kdor
vztrajno čaka, ta dočaka !
Pečen krompirček z zeleno
omako
(za 8 oseb)
Potrebujemo: 2 kg manjšega krompirja (za pečenje),
4 jedilne žlice olivnega olja, 4 jedilne žlice timijana, sol,
poper, omaka: 40 g navadne kreše, 1 šopek peteršilja,
1 šopek drobnjaka, 1 čebulo (šalotko), 250 g Creme Fra-
iche, 250 g jogurta z manj maščobe (ACI), sol, sladkor.
Pečico segrejemo na 200°C. Krompir olupimo, operemo
in po potrebi narežemo na polovičke. Zložimo na pekač,
z ravno ploskvijo obrnjenega navzdol. Namažemo ga
z olivnim oljem, posujemo s timijanom, soljo in poprom.
Pekač damo v pečico (na drugo višino od spodaj) in
pečemo 45 minut, da je krompir mehek.
Za zeleno omako operemo krešo, peteršilj, drobnjak in
šalotko. Damo jih na cedilnik, da se nekoliko osušijo.
Peteršiljeve liste potrgamo s stebla, drobnjak na grobo
narežemo, šalotko pa olupimo. Vse skupaj damo v mikser
(ali multipraktik) in zmeljemo, da dobimo gost pire.
Dobljeni zeliščni pire dobro zmešamo s Creme Fraiche
in jogurtom. Začinimo s poprom, soljo in ščepom slad-
korja (po okusu). Serviramo h krompirju. Na osebo: 350
Kcal.
Št. 52 - 29. december 1994
33
Št. 52 - 29. december 1994
134
Št. 52 - 29. december 1994
35
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so ro-
dile:
16.12.: Nina VOLF iz Žalca
-	deklico, Renata UMEK iz
Sevnice - dečka, Mojca ŠKOR-
JANC iz Žalca - deklico, Sabi-
na KOSMATIN iz Celja - de-
klico in Marjana DEBERŠEK
iz Polzele - dečka;
17.12.: Vesna CVERLIN iz
Pristave pri Mestinju - dečka,
Anica KLANČNIK iz Šmart-
nega v Rožni dolini - dečka in
Marjana OGRIZEK iz Ponikve
-	dečka;
18.12.: Barbara KRAŠOVIC
iz Braslovč - dečka, Monika
URŠIČ iz Podsrede - dečka,
Mateja PILKO iz Šmarja - de-
klico, Jožica BORINC iz
Šmartnega v Rožni dolini
-	dečka in Zdenka KORAŽIJA
iz Rogaške Slatine - dečka;
19.12.: Karmen ŽOHAR iz
Prebolda - dečka, Darja ŠO-
PAR iz Celja - deklico, Metka
ANDREJC iz Šoštanja - dečka,
Marija GROFELNIK iz Mozir-
ja - deklico in Lidija VISE-
NJ AK iz Loč - deklico;
20.12.: Martina VAŠ iz Celja
-	dečka, Vlasta GUČEK iz Sev-
nice - dečka in Marija KOS iz
Braslovč - dečka;
21.12.: Silva KOREZ iz Ce-
lja - dečka, Jerneja ANDER-
LUH iz Rogaške Slatine - deč-
ka, Duška PREMRL iz Fran-
kolovega - dečka, Danica FI-
LIPČIC iz Pristave - dečka,
Vesna KUNEJ iz Šmarja - de-
klico, Ljubica V1ŽINTIN iz
Celja - deklico, Vasiljka GAM-
SER iz Škofje vasi — dečka, An-
dreja PEVEC iz Loke pri Žu-
smu - dečka in Sandra RAKU-
ŠA iz Celja - deklico;
22.12.: Mojca BRINOVEC iz
Braslovč - dečka, Sabina VIN-
TER iz Slovenskih Konjic - de-
klico, Nataša CIMERMAN iz
Mozirja - dečka, Branka GOR-
JUP iz Škofje vasi - deklico,
Marjana PUSTOSLEMŠEK iz
Tabora — deklico, Jožica VO-
LER iz Luč - dečka in Marija
ZAVŠEK iz Štor - dečka.

Celje
Poročil se je en par in sicer
Andrej BORLAK iz Košnice
pri Celju in Mojca VENGUST
iz Celja.
Žalec
Poročila sta se Tomaž PLE-
SEC in Olga BERVAR oba iz
Prebolda.
SMRTI
Celje
Umrli so: Anton GROBEL-
ŠEK, 72 let iz Celja, Neža CE-
PUŠ, 92 let iz Tevč, Ljudmila
ŠMARČAN, 66 let iz Celja,
Ivan ŽNIDER, 71 let iz Gave,
Danijela NEMEC, 66 let iz
Prebolda, Paulina GRABAR,
76 let iz Celja, Janez DRAŽU-
MERIČ, 93 let iz Šmarja pri
Jelšah, Štefanija STRNAD, 71
let iz Vrha, Veronika CERIN-
ŠEK, 70 let iz Spodnje Prista-
ve, Lucija STIPLOVŠEK, 83
let iz Laš, Ana FRANK, 85 let
iz Trnovelj pri Celju, Neža
GAJŠEK, 78 let iz Vrbnega,
Ignac POTOČNIK, 75 let iz
Loga, Kristijan BOBOVNIK,
72 let iz Žalca, Brunislava BO-
GVE, 65 let iz Križa, Marija
TURNŠEK, 68 let iz Sotenske-
ga pri Šmarju, Marija SLAVC,
70 let iz Celja, Franc PLANK,
82 let iz Kompol, Štefan ESIH,
74 let iz Tremerij, Dragica
PRESINGER, 81 let iz Celja in
Ivan VEDLIN, 51 let iz Celja.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Franc MAST-
NAK, 49 let iz Dol, Angela
SKALE, 83 let iz Voduc in
Alojz PETERKA, 67 let iz Po-
nikve.
Žalec
Umrli so: Alojzij RIBIČ, 69
let iz Tabora, Mihaela STAN-
KO, 76 let iz Črnega vrha,
Frančišek DROLC, 82 let iz
Jeronima, Franc KLANČI-
ŠAR, 94 let iz Vrbja in Vlasta
FELICIJAN, 27 let iz Stop-
nika.
VETERINARSKA DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu-
lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in
praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure,
sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana
v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od
7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
varne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Dežurstvo je organizi-
rano od 14. do 6. ure zjutraj, telefon 0609 616-786. V rednem
delovnem času lahko pokličete na telefon 714-144 in 0609 616-
786. Ambulanta za male živali je odprta vsak dän, razen ob
nedeljah in praznikih, od 7. do 9. ure in popoldan od 16. do
17. ure.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure,
redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do 2. januarja
bo dežurala dr. vet. med. Marija Rup, telefon (0609) 616-978, od
3. januarja dalje pa dr. vet. med. Ciril Kralj, telefon (0609) 616-
978.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 14. ure vsak dan, od 14. ure
do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
V času popoldanskega in nočnega dežurstva pokličite na šte-
vilko mobitela 0609 618-772.
TEMELJNO SODIŠČE CELJE
ENOTA V CELJU
v stečajnem postopku nad dolžnikom
HMEZAD STROJNA, d.o.o. Žalec
- v stečaju, po sklepu senata z dne 22. 12. 94 pod opr.
št. 31/93 objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo
1.	prodaja 49%-nega poslovnega deleža Hmezad Strojne, d.o.o.
- v stečaju v podjetju DURI, d.o.o. Šempeter v Savinjski dolini.
Družbenik v podjetju DURI, d.o.o. je z 59% podjetje Hmezad
Export-Import. Za premoženje podjetja je vložen denacionaliza-
cijski zahtevek;
Izklicna cena znaša 19.000.000,00 SIT
2.	pravice do časovne uporabe apartmajske enote v izmeri 36,65
m2 v Atomski vasi v Podčetrtku. Pravica uporabe je omejena na
polovico leta v tekočem letu, drugo polovico leta ima pravico
uporabe Hmezad Sadjarstvo Mirosan;
po izklicni ceni 2.000.000,00 SIT
3.	osebni in poltovorni avtomobili po seznamu in po ceni, dolo-
čeni v cepltvenem poročilu;
Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe s sedežem v R Sloveniji
in fizične osebe, državljani R Slovenije. Pred javno dražbo mora vsak
ponudnik plačati varščino v višini 10% izklicne cene in jo nakazati na
žiro račun Hmezad Strojna, d.o.o., Žalec - v stečaju št. 50750-690-
591 pri Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje:
z namenom »varščina za javno dražbo«. S potrjenim prenosnim
nalogom se mora ponudnik izkazati pred začetkom javne dražbe.
Varščino bomo uspešnemu ponudniku po odbitku stroškov vračunali
v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili takoj po končani javni dražbi.
Predstavnik pravne osebe mora imeti veljavno pooblastilo za liciti-
ranje.
Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora kupoprodajno pogodbo skleniti
najkasneje v 8-ih dneh po končani dražbi in plačati celotno kupnino na
žiro račun stečajnega dolžnika v 15-dneh po sklenitvi pogodbe. Če
uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal
celotne kupnine v določenem roku, bomo prodajo razveljavili, plačano
varščino pa bo zadržal stečajni dolžnik. Dražba se opravi po načelu
»videno-kupljeno.«
Prometni davek, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastni-
štva mora plačati kupec.
Javna dražba predmetov pod točko 1 in 2. bo 13. 1. 1995 ob 9 uri
v sobi št. 106 tega sodišča, predmetov pod točko 3. pa 17. 1. 1995 ob
12. uri na dvorišču stečajnega dolžnika, Cesta ob železnici 1, Žalec.
Ogled predmetov, ki so predmet dražbe pod točko 3, bo možen pred
dražbo med 8. in 12. uro.
Vse informacije so na voljo pri stečajnem upravitelju Lojzetu Posede-
lu, telefon (063) 715-821.
Št. 52 - 29. december 1994
36
Št. 52 - 29. december 1994
37
Št. 52 - 29. december 1994
38
Št. 52 - 29. december 1994
39
Št. 52 - 29. december 1994
40
Št. 52 - 29. december 1994