Čitanke na jednorazrednicah. fJfp »Učit. Tov." 1. 1894. str. 257 govori gospod ,,Zc." o čitankah '(x na jednorazrednicah. Prav je, da bi se izboljšale sedanje pomankljive čitanke. Gospod ,,Zc." pa zahteva jednorazrednicara nekaj posebnega, namreč »Jednorazrednicam jedno čitanko". To je precej lepo rečeno, a ne storjeno in izpeljivo. V onem članku je zelo malo povedanega o jednorazredničnih oitankah, ker se spodobi takej stvari nekoliko več besedi. No, hočem tudi jaz nekaj vrstic porabiti za svoje mišljenje, ker bi morebiti kdo njega poslušal in pričel ,,graditi" jedno samo knjigo. G. ,,Zc." odločno trdi, da sedanja množica čitank (Začetnica, Prvo, Drugo, in Tretje Berilo) ni koristna, ter pravi, da se večina berilnih spisov niti temeljito niti površno ne more poučiti. Kako je mogoče to trditi? Povedanih ni nobenih obširnih dokazov o koristi čitank, in ni navedenih nobenih berilnih vaj, ki se ne dado ,,niti površno proučiti". Jaz pa mislim, da so v gotovi meri koristne sedanje čitanke, dokaz, da so slovenski učitelji v dobi, ki se rabijo te čitanke, izobrazili tisoče otrok in jim podali marsikaj koristnih naukov. Temeljito in površno se je proučilo ranogo iz njih, le onih sestavkov ne, katerih knjige niniajo. In g. BZc.u pravi to vsem sedanjim čitankam, tedaj tudi Zumer-Razingerjevemu Abecedniku in Prvemu Berilu. Tukaj jaz tudi pravim, da sta sestavljeni posebno omenjeni knjigi zelo spretno in dovršeno, slabo in pomanjkljivo pa le Drugo in Tretje Berilo. 0 pravi koristi jedne same čitanke govorim spodaj, sedaj opomnim gospodu ,,Zc." le še lahkomišljeno zapisani stavek ,,Le tako (ako bo jedna čitanka za vso jednorazrednico) bodo dobri (kaj pa slabi?) učenoi v zadnjem šolskem letu poznali svojo čitanko tako temeljito, kakor pozna gospodar svoje domovanje". Povem Vam, da poznajo ,,temeljito" dobri učenci tudi sedanje čitanke, ne vedo navadno ničesar, da so slabe. Bog ne daj, da bi otroci poznali vso slabost čitank. Kako malo bi se naučilo v šoli, malokdo bi kupil z veseljera čitanko višjega razreda, in ako pozna gospodar slabo domovanje, ga lahko popravi, učenec si ne more svoje čitanke. Knjiga obsegajoča Abecednik, Prvo, Drugo in Tretje Berilo za dobo 6 let, veljala bi vsaj 1 gld. To je znesek, ki ga da veliko očetov in mater poleg racunice, tablice in druzih potreb s težkiin srcem, ako bi tudi vedeli, da so potem prosti tega davka ze vselej. Bolj lahko je dajati vsako leto majhen znesek (liki plaeilu za otroke). Kako norodno je, ako sta dva, trije, štirje iz jedne družine v šoli. Ako je knjiga za vsako stopnjo, lahko rabi jeden Drugo, drugi Tretje Berilo. Ako je pa za vsa leta jedna knjiga, mora tudi vsak otrok imeti svojo jedno knjigo in stariši morajo dati 2, 3, 4 gld. za knjige, med tem, ko bi izdali za razdeljene knjige več otrokom le raajhen znesek, ker rabi vsak mlajši knjige starejših. Seveda se raztrga kak del one namišljene knjige, recimo Prvo Berilo in treba je kupiti bratu ali sestri novo knjigo. Ali morebiti ne bi razpadla ravno tako jedna čitanka za vso jednorazrednico? Žalibog prehitro. Ko bi se dalo 61etnemu otroku ležko knjigo za 1 gld , ali bi jo revček varoval 6 let? Nikakor ne. Tako hitro bi jo razdejal, kakor sedanji Abecednik. Vsak ve, kako učenci naglo razbijejo knjige. Ce jo vedno sam varuje, ga vendar doleti kak dež, knjiga pade v blato in doma so knjige često v najslabših kotih. Žugajte, svarite, vse je zastonj, za Gletnega otroka je hudo prevelika zahteva varovanje debele knjige za 1 gld. dolgih 6 let. Mimogrede opozarjam na ohranitev knjig za poznejša leta. Dijaki srednjih šol imajo za več let odločene knjige vse razbite, to so posebno razne slovnice, pravijo jim že v dveh letih ,,špeha (sit venia verbo). Ne brez pravice. Blizu vse so brez listov, oguljene, raastne, da takoj iščem posodo vode za umivanje rok, ker sera pogledal pri dijaku, kaka je izdaja te ali one knjige. In sedaj naj varuje učenec ljudske šole knjigo 6 let? Da svoje prepričanje, kako nepraktično je delati jeden obseg za preveliko množino raznih reči, bolj dokažem, ker je pomenljiva vsaka preosnova čitank, podajam primere iz navadnega življenja. Nekdaj so narejali stavbe, palače, vojašnice z jednim samim poslopjem. Nastal je ogenj ali druga nesreča in končano je bilo vse. Zato se rai zdi novejša vojašnica pri cerkvi sv. Jez. Srca v Ljubljani bolj pametno zidana, kakor ona pri j?v. Petru in v bližini takozvana sladkorna tovarna ali nekdanja vojašnica v Kolizeji. Ako se v novi vojašnici, obstoječi iz več poslopij, podre jeden del, ostane vendar še kak ostali del uporabi. Tako obstoje dandanes iz več oddelkov skoro vse velike tovarne (velika tobaena tovarna v Ljubljani). Res je treba veo prostora in sten, kakor več platnic pri čitankah, a s tetn je večja varnost za obstoj. Kakor so male reči v nevarnosti, tako so velikanske. Tedaj oni način zidanja, kakor ga ima žuželka ,,termit" v Afriki, da je vsa ,,republika" v jedni kopici, se je opustil dandanes pri večjih stavbah. — Nekateri ima veselje, da si da vezati skoro 1 dm debelo knjigo za spisovanje in nabiranje muzikalij. Pride (izobražen) prijatelj, kateri hoee knjigo (zbirko) na posodo, ker bi rad prepisal nekatere pesmi. Posodi jo. Prigodi se kaj mnogokrat, da prijatelj zopet nadalje posodi knjigo, katera ,,roma" iz roke v roko. Dobi jo nazaj (ali pa se sploh ne več) in zgubljen je ves trud1, da ni za pogled in rabo. Mar bi spisoval manjše knjižice, naredil krajse skupine, da vendar ni vse uničeno, ako se kaj pripeti, ter najbolj vredne reči kam — skril in ne posodil takenm, ki noče vedeti o ravnanji 8 tujim blagom.' Vsak je vesel, ako pričakuje kako novo reč; to je nekaj naravnega. Tudi ob jednera sklene, kako jo bo varoval. Jednako uoenci z nekim navdušenjem pozdravijo novo bolj ueeno knjigo v novem šolskern letu. Ne bi bili tako srečni, ko bi gledali v 4 , 5. in 6. šolskem letu isto kjigo, ker se je naveličajo. Vsak pazljivo posluša in pregleduje novo knjigo, kaj rau kdo pove o njej. Tista radovednost se drži otroka, katero mora učitelj pogostoma vzbujati, ker je radovednost ona lastnost, radi katere se izteka več znaaosti v oloveško dušo, kakor sicer mislimo. Otrok prične z radostjo lepo pisati v vsak nov zvezek, ne bi ga dolgo veselilo pisati v zvezek, sešit n. pr. za čas jednega leta. Mora biti samo nekaj listov. Iz navedenih vzrokov trdim: Knjige naj se prirejajo in izboljšujejo (kakor je bilo dosedaj obioajno) jednorazredn icam ter sploh šolam posamezno za joden ali k veojemu za dva oddelka oziroma razreda. -ž— J-trtt j-vJt#A-