t osamezna štev. 60 vin. Poštnina - 'Sr - pavšatlJrana.
SIPV, 34.	v Ljubljani, v četM, dne 12. februarja 192».
Leto XLVE
• SLOVENEC« velja po pošti na vsa strani Jngo-
slaTije In v Ljubljani: sa oelo leto aaprej. K 100-— sa pol leta „ .. „ 55>— sa četrt leta « .. „ 30-— sa an mesec „ .. „ 10-—
Sa inosamstvo celoletno E140-
B Sobotna izdaja: e X« oelo leto.....K 20'
sa Inozemstvo .
25-
petltarata (M i
stroka tn 3 mm i

Itd. . ... . p« K S»—
M mtaSBm sad M aH«
popust.
S*f9mm Uu lakaja vsak dan
iaiu]a vsa* oan Hiseaili p*, nedaljek ia dan po praaaflh, ob 5. nrl zjutraj
Uredništvo la v Kopitarjevi alloi Star. 8/UL it a« a« vračajo; nelranklrana pisma aa sa sprejemajo. Uradu, telet Str. 50, sprava, it*. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava Je t Kopitarjevi nI. 8. —	yjitme i
ljubljanske it. 850 ss naročnino M. 849 sa 04__
avstr. ln čeike 24.7Š7, ogr. 26.511, bosn.-haro, 7583.
Belgrafsha pogajanja.
B e 1 i g r a <1, 9. februarja 1920,
Ko bodo zaradi neurejenih poštnih jnaaiuei- te vrste došle v Ljubljano, bo poH-išikta. situacija žc napredovala. O posameznih fazah vas itak izvešča brzojav. Moj namen je, vam podati le kratko raz-tago zadržanja opozicionalnih sitrank za časa dosedanjih pogajanj.
Osnovna misel opozicionalne taktike je, dovesti državo zopet do parlamentarnega režiima in do skorajšnjih volitev za ustavotvorno skupščino. Gotovo jc v sedanjih razmerah, ko sc sklepajo mirovne in , trgovinske pogodbe, ko sc uvajamo v nov gospodarski život, ko se ustvarjajo nova velika industrijska podjetja, ko se razpolaga z državnim in privatnim (valutno vprašanje) imetjem, ki gre v milijarde,* ko se sklepajo vojne konvencije, in ko pri vsem tem vlada nima nc enega kredita odobrenega, najnunejša zahteva vsakega davke plačujočega državljana, da sc to vrši vsaj pod navadno parlamentarno kontrolo. Tudi vladi bi nc bilo škodljivo, ako bi pari amen t mogel zavzeti iniciativo v draginjskem, invalidskem, dobrovoljskem in še marsikaterem drugem istotako važnem vprašanju. Kaj drugega bi bilo, ako hi vlada dala garancije za neomejeno osebno in politično svobodo, osobito za jčasa volitev, ako bi sistirala razpolaganje z državnim in privatnim imetjem, ako bi vršila nepristransko upravljanje še neurejene domovine. Potem bi sc dalo govoriti o tem, da se vrata parlamenta zaprejo. Toda sedanja vlada jc ravnala ravno nasprotno, gazila je vse človeške ideale in povsod priznane državljanske svoboščine, tgjko da je vsak, ki ne pripada izrazito k demokratom, socialistom in komunistom, hrepenel po svobodi govora, tiska, zborovanja in kretanja. Parlament ni kaprica, ampak potreba.
Opozicija je smatrala, da sedanje vladne stranke želijo ostati same na vladi, sajto jc mislila, da je dovolj, ako jim da garancijo, da jim nočejo v parlamentu delati nobenih težkoč. Toda vlada sc s tem ni. zadovoljila, zahtevala je, da se ustvari koncentracijska viada; samo koncentracija bi ji baje bila garancija dovolj za redno jn nemoteno parlamentarno delovanje. Ali ee je torej opozicija zaračunila v svoji, podmeni, da hočejo sedanje vladne stranke bstati same na krmilu? Ne, ampak v ozad-[u je nastopil še drug državotvorni faktor. Regent je dal vedeti vladi, da bo dal vlado neparlamentarnim nevtralnim osebam v roke, ako nc pride do koncentracije.
Situacija je bila sedaj za vlado ta: Sedanja vlada na noben način ne ostane na krmilu. Kaj je torej za njo boljše, koncentracija ali nevtralna vlada? Očividno sc jc odločila za nevtralno vlado, kajti storila je po časopisju, po zakulisnih intrigah in po svojem intrasigentnem zadržanju vse, da ne pride do koncentracije. Ko vam to pišem, še obstoji sicer ena, v nekoliko verjetna možnost, da se pod višjim uplivoni hočeš nočeš vendarle izreče za koncentracijo.
Opozicija je v vsekem trenofcku sedanje krize igrala z odprtimi kartami ter svoje zahteve stavila tako pošteno, kakor jih jc zamislila. Ko je prišla vlada z željo po koncentraciji, jo je opozicija resno vzela v pretres, Ni pa se dala zavesti na pot oktroajev in nasilja. Radi tega jc morala odbiti predlog vladin, da se izborni red uzakoni v dveh ali treh tednih in da se v tem času izgotovi tudi načrt nove ustave, in ako se to ne zgodi, da se izvede to z oktroajem. Vlada je imela časa dovolj od meseca avgusta pa do danes, da ustvari situacijo, ki je dovedla do sedanjih pogajanj, Toda njej ni bilo za volitve in za konstituanto, ampak da v politični upravi demontira radikalno in slovensko-hrvatsko ljudsko stranko.
Zahteva opozicije, da se parlament nc odreče svojih bitnih atributov in da se more v njem o vsem govoriti in razpravljati, samo da se seveda nc moti delo za volilni red in za načrt ustave, je pač samoumevna, Nihče pa ne misli v opoziciji na to, da bi se življenska doba sedanjega parlamenta podaljšala po nepotrebnem in sc s tem preprečilo, da kar najhitreje iderno v volitve in pridemo do ustavotvorne skupščine. Da pa opozicija zahteva trajanje sedanjega predstavništva, četudi samo v odgo-denem stanju (torej brez dijetl), je dobro premišljeno. Ni nemogoče, in slišali so se v demokratskih listih taki glasovi, da bi se sestanek ustavotvorne skupščine hotel onemogočiti, ako bi n. pr. demokratska stranka bila tepena, nadalje ni nemogoče, da bi sc volitve radi nasilstva in splošnih neredov, ki gotovo ne bodo izhajali od opozicionalnih strank, morale sistirati, V takih slučajih bi ostali brez parlamenta in brez kontrole. Zahteva opozicije torej, da se sedanji parlament nc razpusti, jc le akt previdnosti, da se za vsak slučaj osi-gura kontinuitet parlamentarnega života.
Opozicija bi bila voljna sprejeti še tudi predlog, da se doba ža delovanje usta-votvornega odbora omeji na dva do tri mesece. S tem bi volitve' ne bile odložene ad calendas graecas — ker se pokazuje, da demokratska vlada še sploh ni nič res-
| nega pripravila, — a pajdamerat bi imel v j tej dobi vse isvoje pravice. Kakor sc vidi, ; jc opozicija 4° skrajnosti pomirljiva in po-j pustljiva, a n/e dopušča absolutizma in dik-1 tatorstva v roobeni obliki'.
Resoincije guspodar-skiii oirganizarcij u LJnb-SJani M ualutnemn vprašanju.
Z ozijom na kritični položaj, v katerega prihaja valutno vprašanje, sc jc vršilo dne 11. ffcjbruarja 1920 zborovanje zastopnikov slovenskih gospodarskih organizacij v Ljubljajoi, ki so po vsestranskem razmo-trivanju valutnega vprašanja sklenile sledečo reslolucijo soglasno:
Podjpisane gospodarske organizacije vztrajajjp na svojem dosq danjem stališču glede valutnega vprašanja, ter obžalujejo, da je n ministrstvo pri najnovejših odredbah v valu /nem vprašanju ignoriralo pozitivne ekono /nske razloge, kateiji so se navajali s sLrani gospodarskih krogov kronskega področja ter izvedlo na škodo jugoslovanske; krone devalvacijsitii princip kot temelj zja rešitev valutnega problema. Vsled tega odklanjajo vsako odgovornost za ne-potrejbnc škodljive posledice, katere morajo vsled tega postopanja, neizbežno nastati za naše gospodarstvo in za našo držalo. Z izvedbo valutne reforme na način, kakor ga je zamislilo ministrstvo, ni-kajaw niso odstranjene nepregledne kvarne posledice, katere morajo neodbitno nastopiti v narodnem gospodarstvu in v socialnem življenju najširših plasti naroda,
Ako se istočasno z izmeno jugoslovanska krone ne vzame iz prometa popolnoma tudi stari bančni dinar, opozarjajo na neizogibno nadaljno devalvaiajo nove kron-sk*vdinarske novčanice, iztdane od države v asameno za krono, v njeaii notranji vrednosti napram staremu bančnemu dinarju, sl*£imur bo kronsko področje po nepotrebnem znova gospodarsko ojškodovano.
Najodločneje zahtevajo, da se ne izvede nikaka relacija brez narodnega predstavništva, stoječ na stališ):u, da je edino parlament poklican govorili odločilno besedo v tem najvažnejšem, gospodarskem .vprašanju.
Poživljamo politične sflranke, da v interesu normalnega gospodarskega razvit-I ka naše narodne države djelajo na to, da se pri reševanju valutnega problema v pclni meri vpoštevajo gospodarski razlogi, ker je le v tem primeru mogoč napredek in povzdiga našega skupnega narodnega
gospodarstva. Nameravana slaba refite*
valutnega vprašanja bi v največji men ogrožala gospodarsko in politično konsolidacijo naše mlade države. Če se vztraja na izvedbi sedaj nameravane valutne reforme navzlic ponovnim in utemeljenim opozo-ritvam, so politične stranke poklicane, da odstranijo z odločilnega mesta osebe, katere z nepremišljeno valutno politiko ustvarjajo nevarnost velikih perturbacij in političnega razkroja v naši mladi, še ne-konsolidirani domovini.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. Slovenska kmetijska družba v Ljubljani. Zveza industrij ^ev na slovenskem ozemlju. Pripravljalni odbor zveze trgovskih gremijev. Deželna zveza slovenskih obrtnih zadrug. Jugoslovanska obrtna zveza. Zadružna zveza v Ljubljani. Zveza jugoslovanskih hranilnic. Zveza upnikov v Sloveniji. Slovensko trgovsko društvo »Merkur«. Društvo hišnih posestnikov.
ImzB narodov.
K članku »Zveza narodov«, priobče-nem v »Slov. Narodu« št. 31 z 8. februarja 1920;
Ideja o Ligi narodov je tako stara« in obenem tako nova, da sc ^upajo« o njej in z a njo pisati učenjaki in veliki državniki vseh narodov; da celo drugi, ma-njc imenitni ljudje so se »ojunačili« in jo podpirajo po spisih in govorih v vseh delih sveta in lc-ti imajo za seboj brezštevilno množico vseh onih, ki ne poznajo vojne samo izza toplega zapečnega kotička ali pa po lepih časopisnih poročilih, ampak ki so sami trpeli in ki so z odprto dušo in s polnim sočutjem gledali vse trpljenje in grozno, tolikrat nečloveško umiranje svojega bližnjega.
V tem prečudnem časti, ko se ta »smelost« pojavlja po vsem svetu (in tudi pri narodih, koji sc kakor mi borijo s pariško konferenco za svoje pravo), ko je vsakega zdravega razuma hrepenenje, da se čim preje pod zaščito organizovanc moči Zveze narodov ustanovi mednarodne razsodišče, se najdejo še »smelejši« ljudje, ki si hočejo po plitvi kritiki velikih idej pridobiti sijaj politične bistroumnosti, kakor da bi bilo občinstvo obsojeno, da mora s pasjo potrpežljivostjo vse čitati, karkoli se mu prezentira. — Naravno, da se tudi o logiki omenjenega člančiča no bomo oporekali. V prvem odstavku pri-pozna pisec v svoji frazariji, da ne ve, kako da je glede armade pri nas, vendar pa nasprotuje v nadaljnih odstavkih Zvezi narodov in »pacifističnemu bacilu«. Torej,
U okolice SCosovega p©§la.
Napisal Ivan Dolenec.
Sredi septembra 1. 1, sem imel v Belemgradu priliko, razgovarjati sc s frančiškanom, ki je bil doma iz Janjevcga ob Kosovem polju. Kosovo polje je za uas zanimivo tudi brez ozira na misel, ki jo je sprožil g. ravnatelj Štrekelj, da bi sc namreč tam dalo naseliti večje število goriških kmetovalcev. Nastopne vrstice ne morejo imeti namena, vplivati v kakršnemkoli 'oziru na rešitev vprašanja, kako odpo-moči bedi naših bratov, ki so vsled vojne največ trpeli in največ izgubili; brez najboljšega poznavanja razmer komu kaj svetovati bi bilo tudi smešno. Ne more pa škodovati, če sc vse misli, ki se prožijo glede tega vprašanja, objasnijo kar najbolj mogoče. Sicer je pa, kakor rečeno, Kosovo polje za nas zanimivo tudi, čc popolnoma abstrahiramo od možnosti, da postane Kosovo enkrat takorekoč del naše ožje domovine.1 Naše prostrane skupne domo-
1 Proti Štrekljevemu načrtu sc je n. pr. opozarjalo na to. da bi bilo dovolj prostora ca naše Goričanc v Prelunuriu, zlasti na vc: likih latifunuijali kneza Esternazija pn Dolnji f.cndavi. (»Slovcnec« z dne 11, oktobra 1919.) Sicer se pa za naselitev v Stari Srbiji in vine itak nc bomo še dolgo poznali niti
približno tako, kakor bi bilo potrebno, ako jo hočemo uvrstiti v vrsto modernih kulturnih držav. Zato sem omenil v spisu, tudi to ali ono reč, ki se ne tiče KosovegaV polja, ki jc. zanimiva za' spoznavanje razmer na Balkanu.
Dotični frančiškan (želel je, da njegovega imena ne imenujem, pač pa lahkb vsakdo, ki ga zanima, izve ime v uredništvu »Slovenca«) jc bil rojen v Janjevetfn 1. 1880., torej ob času turške nadvlade, J|a-njevo leži nekako v sredi med l,ipljan'!>m in Prištino, toda ne leži v oni lepi, še iier obdelani ravnini med imenovanima kra>' jema, ld jo omenja Štrekelj in ki bi bila v, prvi vrsti primerna za naselitev naših ro-< jakov, ampak nekoliko v stran proti vziho-v du blizu samostana Gračanice pri. Prišfini.( V Prištini so se zbrali Turki pred bc/jem na Kosovem f>olju; nahajamo se toflej v neposredni bližini zgodovinskega bojjišča. Kakor pravi Štrekelj, bi se moglo v. Prištini stisniti za silo kakih 100 rodbin v poslopjih, iz katerih so sc izselili Turl<5. Ja-njevo pa imenuje Štrekelj kol kraj, kjer bi stanovali katoliški sosedje naših izseljencev. V Janjevem je bilo namreč 1. 19A0 515 hiš, od teh 400 katoliških.1 Do svojega
13. leta je živel naš avtor'doma v Janjevem in videl na lastne očj popolno brezpravnost, v kateri so sc nahajali kristjani proti Turkom in Arnavtom, ki so stanovali nc samo po mestih (n4 pr, v Prištini), ampak tudi po selih. Ljudsiko šolo je dovršil v Janjevem, Na njej sta poučevali kot učiteljici dve njegovi sestri; vzdrževali so jo večinoma starši otrok sami. S 13, leti sc jc napotil naš avtor v Skader (1. 1893) in obiskoval tam frančiškansko redovno gimnazijo. Za časa svojih študij sc jo mudil tudi v Italiji in Avstriji. Po novi maši 1, 1905, je obiskal prvikrat po 12 letih svoje rojstno mesto za nekaj tednov. Kot duhovnik jc deJoval večinoma med Arnavti v Skadru, v .Peči in v neki arnavtski župniji dan hoda" lod Skadra med skoraj popolnoma nekultiviranim ljudstvom. Kakšne so razmere med Arnavti — bolje rečeno: so bile razmere med Arnavti,, ker jih jc avstrijjska okupacija
Macedoniji priglasilo toliko ljudi, da je dalo v dobi tiskarske stavke notranje ministrstvo razglasiti, da se nadaljnje prijave nta sprejemajo več.
1 Ti podatki so vzeli iz knjige *«!$ova Srbija«, ki jo je spisal belgraisld v^sučiliški orofesor dr. Jevto Dediier; izšla ie 1. 1913. do
balkanski vojni, ko sc jc osvobodilo Kosovo polje z ostalimi srbskimi pokrajinami od turškega jarma. Knjigo jc izdala . Srpslui književna Zadruga« v svojem XXII. Kolu«. Delo bi bilo priporočati vsakomur, .ki se zanima za naseljevanje naših ljudi v let? krajih. Sestavljeno je deloma na podlagi številnih virov (n. pr. Cvijičevih in drugih del), deloma na podlagi osebnih opazovanj nisateljcvih. \ Janjevem ie bil pisatelj dvakrat osebno (gl. str. 268.]. knjiga obsega tudi rmtaacca zem.je-vid pokrajin, ki jih opisuje, in 40 slik. Na tem zemljevidu najdete tudi vse ieraje, imenovane v tem sestavku.
precej predelala — nam priča zanimiv dogodek, ki ga je doživel frančiškan prvo nedeljo, ko jc pridigoval Arnavtom kol novi župnik. Pripravil sc jc na pridigo za približno pol ure in jc že izvršil pplovico govora. Tedaj pa sc oglase Arnavti: »Dosti je govoril! Sedaj bomo kadili!« In vsak je potegnil iz žepa svojo pipo, si jo zapalil in pričel kaditi; zraven so se seveda med seboj glasno razgovarjali. Kaj jc hotel frančiškan storiti? Ali se je hotel spustiti takoj ob svojem prihodu v prepir z obkroženo množico? Znano mu je bilo, da so tam v bližini Arnavti enega župnika svoje župnije ubili, drugega pa oropali. Ni mu preostajalo drugega nego ukloniti sc. Pri" žgal si jc svaljčico, jo počasi kadil in premišljeval, kako bo izrabil sedanji dogodek. Ko je bilo videti, da je vernikom po-^ treba po tobaku zaenkrat utešena, jc povzel zopet besedo: »Možje! Sedaj sem jas ubogal vas in se ravnal po vaši želji« —1 zadovoljno mrmranje med verniki — »sedaj pa upam, da boste tudi vi ugodili moji prošnji. Imam namreč do vas tri želje. Najprej vas prosim, da v bodoče v ccrkvi nc kadite in nc govorite. Ko boste šli iz cerkve — lo je moja druga želja — vas prosim, da greste naravnost domov in se nc oglasite spotoma v nobeni hiši; prav tako ludi nc prihodnje nedelje, kadar boste šli zopet v cerkev." Tretja prošnja je
Med Arnavti je namreč šc razširjena krvna osveta. Priliko, ko se ie sestalo y<afi
ako bi Slo po njegovi volji, bi smeli zopet reči; »va banque!« No, hvala Bogu, da to drugi odločujejo. Kar sc pa tiče naše armade, pa pisca lahko poučimo, da je ona danes prvovrstna, zdrava in čila po duhu, in da bo stala (in to tudi vpričo »pacifističnega bacila«) toli časa na braniku za domovino, dokler ne bodo tudi za nas veljavna velika načela svobode in popolnega ujcdinjenja, i« dokler ne bo zaupanje v zanesljivo delovanje Zveze narodov vsestranski utemeljeno.
M poselsMensis aipra-
SK S

Mnogokrat smo žc imeli priliko slišati glas služkinj o njihovih zahtevah, nismo pa šc slišali glasu gospodinje. Zato naj izpregovorim, — dasi težko vzamem čas vzgojnemu in gospodinjskemu delu, ki ga imam dovolj, — nekaj pomislekov proti zahtevam Zveze služkinj v tisti obliki, v kateri jih jc objavila in sicer s stališča nravne vzgoje, ki jo mora dajati krščanska družina vsem svojim članom, tudi služkinjam.
Stališče namreč, s katerega je stavila •»Zveza služkinj« svoje zahteve, ni v skladu z nalogo, ki jo mora po krščanskih in nravnih načelih vršiti družina, ampak ji nasprotuje." Postavlja namreč služkinjo na stališče tvorniškega delavca, od katerega zahteva gospodar samo določeno mero dela, za njegovo nravno in umsko vzgojo pa mu je prav tako malo mar kakor za to, kako živi. V krščanski rodbini pa mora biti posel član družine kakor sin ali hči in ravno tako pod očetovsko, oziroma materinsko oblastjo, saj oče in mati nista odgovorna pred Bogom samo za svoje otroke, ampak tudi za svoje posle.
1. S tem j c v tesni zvezi stanovanjsko vprašanje služkinj, V krščanski rodbini služkinja ne spada v zaduhle luknje, takozvane »poselske sobe« brez svetlobe in zraka ali v mrzle izbice brez peči, strogo ločene od rodbinskih prostorov, ampak v krog domačih hčera, s katerimi naj skupno stanuje in tudi spi. j Razumljivo jc seveda, da si mora gospodinja tako zaupno osebo dobro ogledati in da ji tudi pozneje ne more dovoljevati nobenih svoboščin, ld jih ne bi dovolila z mirno vestjo tudi svoji hčeri. Žal, da danes ni ravno preveč takih deklet v službi, ki bi to zaupanje opravičevale in tako one-mogočujejo red, ki mora biti v krščanski rodbini. Prav iz teh razmer pa izvira tudi dobršen del stanovanjske mizerijc poslov. Takih služkinj, kot jih vidiš ob nedeljah lahko trumoma v spremstvu različne vrste moških na cesti, izprehajališčih, pred kinematografi, v gostilnah, na plesiščih, samotnih potih, ali ki ubijajo čas v pogovorih z obrekljivimi delomržni-mi tovarišicami, kako more gospodinja tako služkinjo pustiti, da stanuje in spi v istem prostoru kot njene hčere? Da pa prostori, v katerih morajo prebivati taki posli, ločeni od rodbine, po kvadratnih in kubičnih metrih ne morejo biti večji kakor kvadratni metri, kateri pridejo povprečno na enega člana družine, to je iz gospodarskih ozirov popolnoma umijivo. Ni dvoma, da so take stanovanjske razmere v zdravstvenem in nravne m o žiru slabe, a nastale niso samo iz preziranja človeškega dostojanstva služkinj, ampak kot obramba rodbine proti slabim poslom.
* Uredništvo si svoje stališče v tem vprašanju pridržuje.
' Gotovo je, da za kakega posla stalno ni prostora v kršlčunsvik i družini, kajti krščanska gospodinja mtxra imeti brezpogojno pravico, da nadzira 3 n zahteva račun o o vsem dejanju in, neh&Vjju posla, ki ga je sprejela v svojo rodbino in bo nevrednega brezobzirno odslovila, Zaupno mesto hčerine tovarišice bo dala Iu takemu, ki ga je spoznala, da je te$$a vreden, prej tega storiti ite sme,
2. Najusodnejša in najnevarnejša zahteva »Zveze služkinj« pa je h t a 5-urnega nedeljskega »p r o>|s tega časa« (nc samo počitka). Krščanskim gospodinjami je znamo, kaka. nevarnost tiči v takozvanih prosfriJi nedic^jskih popoldnevih, oziroma nedeljskih izlhodih, kakor to nazivdjo in jih ja dovoljevala le v čisto določene pošten^-in dobre* namene. »Zveza služkinj« pa Zahteva bmvzpogojnd vsako nedeljo 5 ur -prostega časa, to je samo na sebi preobilh, dokaj vgc: kot je časa, prostega gospodinjskega dieJia od kosila do večerje* zlasti pi|i je to ve$flko več kot se potrebuje za Mflsrijino čtruSbo, popoldansko službo božje,, poštene ojbiske, primerne sprehode, afli za pametne gledališke predstave. So hiše, v katerih gospoda, ko odhaja na sprdfood, služkinji' pred nosom zaklene vrata hmjo tako postjivi na cesto, odkoder; se ne more vrniti domov, dokler ni odbila ura, kakor tvorni čar izven delavnega 'časa rte pušča delavcai v tvornici; so gospe, ki jfia je mar, sanjo da posel opravi svoje <J8elo, sicer naj živi kakor hoče, toda v krščanski družici tako ne sme biti.
Katera malti pusti svojo itčer pohajati celo nedeljsko popoldne, »c da bi vprašala, kam greš, s kom hodite, kaj delaš! Kakor hčel-i tako služkinji, «lasti mladi šc neizkušeni, nc sme odrečf larščanska gospodinja tcgV- varstva. Že ob stedanjem prostem času se zateka lc prerttsč služkinj k praznin in škodljivim /fabavam, kajti že doslej smo gospodinje blhko videle, katerp sfoižkinje niso bile zadovoljne in niso izhajale tudi ob vsakokratni najvišji plači, in kjatere so si kaj prihnjtnile — (za to seveda ni merodajen današnji kritični čas, ko -Jaia obstanek zagotcrvdjen le verižnik, pfošften družinski oče pa p pridnim delom r«r- more prehraniti Itoličkaj večje družine^ Ali tiste, ki so prehtle nedeljske popoldneve v krogu družine^ bodisi doma pri dobri knjigi in zaupni besedi, ali na skupnem sprehodu, ali tiste, ki so si bile izgovople žc ob sprejemu nedeljske popoldncn/e. Lahko smo videle Judi, katere izmecj teh dvojih so ostale slulno na dobri poti Zato pa se krščanska gospodinja nikaior ne more in ne sme> odpovedati pravici in dolžnosti, da c^jpoli ali prepove poslu njegove poti izven aiše kakor za vsak drugi čas, tako tudi za nedeljo popold&n in da zahteva o vsal&Jm času, ki ga jo prebil izven hiše, točeg in verodostojen' jačun kakor od svoje Irck&e.
Še z drugega stališča zahteva o 5>«r-nem nedeljskdm prpstem času ni sprefjjp-fu-ljiva. Izvedena, bi vzela jako nemilo gospodinji — materi še majhnih otrok p:a stalno vsako iiožnost nedeljskega počifjja. Saj otroci ne potrebujejo varstva sama v delavnik, ampak tudi v nedeljo, in taik brezpogojno prosti vsakonedeljskj popoldan služkinje ' bi zabranil materi, čuvarSka malih otrok, vsako popoldansko službo božjo, vsak 7\ a izobrazbo otrok v šolsiir dobi toliko ptotrebni skupni daljši spre-« hod, ki ga dyobne nožice malih bratcev* in sestric ne zmorejo. Tudi jc zaradi celq. rodbine uprav za mater nujnejše kot za kogarkoli, da dvigne v nedeljo popoldne, po dovršeni $krbi za telo, duha od vsak-'»rf
danjih skrbi v nedeljski zbranosti k Bogu. Nedelja je namreč tudi čas božje službe v družini. Raztresena po uradih, šolah, pisarnah in delavnicah, razdeljena tudi po neenakem dnevnem delavnem času, brez vezi skupnega dela, ki druži kmečko družino, zbira mestna družina vse svoje člane redno edino v nedeljo popoldne, kadar tudi matere nc ovira več gospodinjsko delo in jih strne v blaženem nedeljskem miru. To so najdragocenejše ure za mater, čas da seje v dušah, da poglablja misli, čuv-stva in značaje svojih otrok in jih obrača kvišku k idealom. To jo solnčna setev v zrahljano in napojeno zemljo, kar sc v takih urah pogrezne v srca, to drži. Kolika krivica bi tedaj bila proti družini, ako bi mati, vedno motena po sicer nc težki a stalni pozornosti na drobne nožice in ročice najmlajših, nobeno nedeljo ne mogla zbrali duha za to vzgojevalno setev, ako bi le redko še našla časa, da bi v nedelj-skolepem razpoloženju mogla dvigniti duše in plcsti trdne vezi src z Bogom, z res-nico in z ljubeznijo in jih resnično izobraževati.
In služkinja, ki bi se tega nedeljskega vzgojnega dela gospodinje ne marala redno udeležiti, bi sama največ izgubila, ker bi potratila čas, v katerem bi sc najlažje človeško približala gospodinji in ji zaupala in potožila tudi svoje skrbi in bolečine, svoje dvome in dušne stiske. Taka služkinja bi ne mogla postati res pravi član družine kot prava domača hči. Vestne krščanske gospodinje torej nikakor ne morejo pristati na uzakonitev brezpogojnega 5-urnega nedeljskega prostega časa, pač pa morejo pristati na zakonito prepoved vsakega težkega dela v nedeljo — kar je »Zveza služkinj« pozabila zahtevati — in se lahko zlagajo tudi s tem, da se v nedeljo služkinje zakonito oprosle za gotovo dobo, kake 4 ure, rednega gospodinjskega dela,
3.	Prav tako ni mogoče pristati na uzakonitev brezpogojnega 9-urncga nočnega počitka. Že sam na sebi je redni 9-urni nočni počitek za spanje doraslim dekletom precej obilo odmerjen. Zdravniki trdijo in skušnja kaže, da je za zdravega človeka, ki nc dela težkega telesnega ali duševnega dela, 7 ur spanja popolnoma zadosti, prištejmo k temu še 1 uro za toaleto in dobimo 8 ur. Toliko počitka bo seveda dala vestna gospodinja poslu v zdravih dneh — sama nemotenega nočnega počitka sploh nima, dokler je kaj malih otrok v rodbini —• če pa je posel bolan, tudi njemu žrtvuje svoj nočni počitek, zato ima pa tudi pravico, v težkih dneh zahtevati, da bolno gospodinjo nadomestuje pri njenem rednem nočnem delu služkinja in da ji pomaga streči tudi drugim bolnim rodbinskim članom. Uzakonjenju brezpogojnega nočnega počitka mora torej gospodinja ugovarjati.
4.	Še nekaj, kar je poslom menda neznano, kar se vidi tudi v zahtevah o plačah. V svojem 15-letnem gospodinjenju nisem imela dosti različnih služkinj, ker se imamo radi in se držimo drug drugega, in vendar sem imela že pri tem majhnem številu priliko sama izkusiti tole: ko sem nespretnega posla odpustila in bila več mesecev brez posla — nisem imela namreč tačas še veliko otrok — sem imela manj gospodinjskega dela kakor prej ob poslu, nespretni posel Lorej niti toliko dela ni opravil, kolikor ga jc sam povzročil.
5.	Še besedo o zavarovanju. Velika hiba je bila, da se obligatorično poselsko zavarovanje ni že davno izvršilo, vendar pa najbolj urejeno zavarovanje ne
more zagotoviti poslu brezskrbne starosti. To vidimo danes, ko še državni upokojenci — tudi višji uradniki — ob svojih, dasi zvišanih pokojninah, stradajo.. Zavarovalnine bi pa ostale tudi v takih krizah kot je današnja neizpremenjene in bi zadoščale samo še za smrt, za pokop ne več. Najsigurnejšc zavarovanje služkinje je, — če sc prej že ne omoži, — da zvesto vztraja v 6voji družini v dobrih in hudih časih. Če potem ali v družini sami, ali v sinovi ali hčerini dočaka starost, bo njena ljubezen in zvestoba šo zmeraj toliko vredna, dasi bo mogla opravljati morda le najlažja dela, da ji ne bo treba umirati v podstrešjih. Ptice selivke pa, ki menjajo službe že po mesecih ali vsako prvo ali drugo leto in se nikjer nc udomačijo, tem seveda starost tudi kljub starostnemu zavarovanju nc bo postlana z rožcami. To so tiste, ki poizvedujejo že ob vstopu v službo, koliko je otrok, ali bodo morale prati, pomivati in podobno, to so tiste, ki tehtajo vsaj-ko stvar, ki jim ni prijetna in štejejo vsak krajcar, ki ga ima tovarišica več na mesec in izkušajo zmeraj dobili »boljšo« službo, kot jo imajo. To so tiste, ki v težkih dneh in v dobi skrbi puste družino na cedilu in pri tem j>ozahijo, da le ljubezen rodi ljubezen, zvestoba zvestobo. Vsekakor pa bi bilo prav, da bi se uzakonila pravica starostne preskrbe v družini poslom, ki so ji služili dolgo vrsto let n. pr. 30 do 40.
Milica dr. G.
Stisne M noua politična
ta: kadar bom jaz slišal v kaki vasi strel, bom prišel med vas in vam bom sodil. Prosim vas, da takoj ob mojem prihodu ustavite streljanje in se pokorite moji razsodbi',« Arnavti so obljubili in dano besedo tudi držali, ker jim jc obljuba sveta. Frančiškan je bil 6 let med njimi; v teku teh 6 let so ubili v njegovi župniji vsega skupaj samo 3 ljudi, dočim so jih poprej mesečno kakih sedem. Frančiškan je govoril dobro arnavtski (skoro vsak Srb na Kosovem polju razume poleg srbščine tudi več ali manj turški in arnavtski jezik) in se je med ljudmi popolnoma udomačil, tako da je imel nanje izreden vpliv. Bil jim je ne samo duhovnik, ampak tudi sodnik in celo — vojaški poveljnik. Malo pred izbruhom prve balkanske vojne je dobil namreč od katoliškega nadškofa v Prizre-nu nalogo, naj — uprizori vstajo proti Turkom. Zbral je okrog 2000 ljudi; orožje so dobili iz Črne gore. V zvezi z drugimi četami, ki so jih organizirali drugi »poveljniki«, so ujeli 20.000 Turkov. Ko je prišla koncem 1, 1915, avstrijska okupacija, so Avstrijci frančiškana kot sovražnika Turkov zaprli in nato internirali v Bosni, kjer jc ostal do razpada Avstrije. Sedaj se je podal na pot, da obišče zopet svoj rojstni kraj.
Opisoval 'mi jc Kosovo polje prav ta- , sadc krompir, čebulo in papriko. Redijo ko, kakor ga opisuje g. Štrukelj. Kar sc* F tudi mnogo živine, zlasti ovac, za temi pa tiče poljskih pridelkov, je omenil obširne.A konje in koze. Prod 30—40 loti so imeli vinograde, ki jih imajo prebivalci v Janje- f.'kosovski kmetje tudi svoje planine, na ka-vem. Grozdje je, po njegovem zatrdilu iz- tere so gonili poleti jeivino; toda v zadnjih vrstr.o. fDedifcr ic malo d ru tlačnega muc- včasih je ne gonijo nikamor iz sel radi ar-
ljnidi — in laka prilika jc bila tudi nedeljska služba božja — so porabljali Arnavti prav radi v to, da so se pretepali in pobijali s svo-iimi sovražniki. ki so iih oo uotrebl tudi do-
vrstno. (Dedijpr je malo drugačnega rane nja, kakor bejrno videli, spodaj). Prebivalstvo sc peča tudi s pridelovanjem svile. (Glej Merljaklc*' dopis v »Slovencu« z dne 13, sept. 1. 1,!) Ker jc baš poljedeljska stran pri opisovanj® Kbsovega polja za. naše Go-ričane najvažnejša, naj navedem doslovno, kar pravi o kosovski zemlji Dedijer na str, 236:
»Zemlja jje rodovitna; mestoma bolje rodi ob suhi nego ob deževni letini. Največ se seje pšenica, ječmen in koruza; ržf se seje najmajaj. Koruze je več vrst, kakor »brzak«, »lety'fiebija« in »kolomboč veliki«,5 Za pšenico in ječmen orjejo s plugom, iu sicer dvakrat: poleti »ugarijo«,* v jeseni pa preorjejo njivo'in jo obsejejo; za koru-« zo »ugarijo« v aprilu, sejejo pa okoli pomladnega snetega Nikolaja.5 Vrhu tega
iskali mimognede n« njihovem donm. Op. p.
8 V čem Bi i se te tri vrste koruze ločile, nisem mogel dognati;' veliki Vukov slovar ima samo izraz .-hrzak«, o. katerem pravi, da zaznamuje mailuno korttzo, ki jo sadc v Slavoniji šele okroj; Vidovega dne, ko upade Sava in se posuše doslej poplavljene ravnine. Ime ima oo tega, brzo raste iu v,o>*on Kljunu tako pozni se»tvi.
4 ~ pretfrjejo zemljo, da se zrahlja, na-v/.amc rodovfcnosti iz zraka in unifi plevel
r- 22. .maia, uo naieiu knlcrlarm.
je ne gonijo inavtskega nasilja. Zdi se, da more postati Kosovo eden od najboljših krajev za sadjarstvo. .^Podčrtal priobčevalelj.) Na njem uspeva ■Vsakovrstno sadje, kakor na pr. slive, jabolka in hruške. Po nekaterih krajih ima-in tudi grozdje, a ne dozori najbolje.0 ... Kosovo je prava poljedeljska zemlja in daje toliko žita, da more prehraniti ne samo svoje prebivalstvo, ampak preostaja žita tudi za izvoz. Od celokupne kosovske pšenice se porabi samo ena četrtina na Kosovem in v okolici, tri četrtine se pa izvažajo v Solun.«: (Tu "bi pripomnil, da prfo>oveduje pisatelj šest strani pozneje, da jedto. Arnavti in pravoslavni Srbi večinoma krušb iz koruze in da bo veliki preostanek pšenice imel bržkone svoj vzrok nekoliko tudi v tem načinu prehrane prebivalstva.)
« Kakor rečeno, nasprotuje tej trditvi opisovanje frančiškanovo, ki je pa poznaj Kosovo samo pred dobrimi 10 leti. Štrekelj pravi; -Prej je bilo v Prištini vse polno vinograda«, a ie večino uničila trtna uš. Domačega vifB. nisem mogel dobiti, minira pa, da bi 'moraSi bili dobro, ker je lega visoka in pero-nosponi! tod lc tnalo škoduje. Trt tod sploh ne škropf^.«
(Dalje.)
Praga, 7. februarja. Zunanji minister dr. Beneš jc imel v zunanjem odseku go-govor, v katerem jc razkril smernice Zunanjepolitičnega delovanja češkoslovaške republike. Jedro njegovega govora je tvorilo razmerje Češke do Rusije, »V čem je ležala načelno in s političnega vidika naša zunanja politika v slovanskih in ruskih zadevali? Žc med vojno in dokler smo bili še v domovini, se je pojavljal pri nas poskus dvojne orijentacije v naziranju glede svetovne vojne in glede možnega izida vojne z ozirom na nas in našli so se ljudje, ki so verovail, da bo Rusija zmagala na vzhodu in potem prišla naravnost k nam in nam dala samostojnost, Verovali so v ogromno silo ruskega kolosa, ki bo z ogromnimi masami preplavil Evropo in bo v svetovni vojni proti srednjeevropskim silam zmagal nad vsemi, določajoč tako svetovno politiko sploh. Gledali so z romantičnimi očmi na vse to, kar je bilo v Rusiji, v smislu našega starega slovancfil-stva nekritično in nc dovolj stvarno, brez resničnega smisla za socialne, gospodarske in politične razmere v Rusiji. V resnici je bilo to nerazumevanje celega ruskega problema. Slovanstvo jim je bilo meglen romantičen sen o vzajemnosti z Rusijo, Poljsko in drugimi Slovani ... Potek svetovne vojne je razbil celo to konstrukcijo in pokazal, da jc bila ta koncepcija slovanske politike in slovanskega sveta nepravilna, politično nezrela in več kot nemogoča.
Toda vojna je pokazala se mnogo več. Imel sem žc priložnost na drugih mestih povedati, v kaki luči so sc pokazali v tej vojni slovanski narodi. O Rusiji sem to' ravno konstatiral, o drugih slovanskih na-dorih moramo, čc nočemo priti do nepravilnih zaključkov, konstatirati, da so slovanski narodi v primeri z Angiosasi in Francozi— ne glede na to, da so stremeli igrati vojaško pomembno vlogo in da so jo tudi igrali, — vendar vsaj tehnično, ma-i terijelno, kulturno, upravno v veliki meri zaostali za anglosaskim in francoskim svetem .,, Tega ne smemo podcenjevati, to bi bila velika politična hiba. Slovanske države v primeri z Angiosasi in Francozi nimajo tako bogatih političnih izkušenj; take upravne in organizatorične izvežba-uosti, niso tako izučeni v posameznih strokah politike in socialnega življenja, ni-do; Morajo se še dolgo učiti in se priprav-do: Morajo se še dlogo učiti in se pripravljati na resnično politično umetnost, ki temelji pred vsem na upravnem in organi-začiiem znanju, v umetnosti, moderno gospodariti, tvoriti moderne socialne institucije, moderno politično upravljati. Stara politika vzhoda je politika velike romantične koncepcije, domneva, da pomeni voditi politiko isto kot delati velike reči, sesti na ministrski ali diktatorski stol iu pošiljati poslanice, brzojave, instrukcije povelja itd. Zapadni svet pa je že davno razumel, da je glavno načelo moderne i« demokratične politike organizirati politično, gospodarsko in finančno administracijo, da je najvažnejše delo politike, stvo-riti si zmožno osobje in uvesti občinsko, okrajno, deželno in državno avtonomijo .. Z drugimi besedami: Resnično moderna politika nc srednjeveška in ne romantična politika novega režima proti po fitiki starega režima, je politika težkegs dela, ki sc" javlja predvsem v problemil tekoče dnevne administracije od najniijt administrativne celote na do naiviiia.
To jc ludi problem naše slovanske vzhodne politike in je koncem koncev ruski problem. Rusija sc je sesula, ker jc bila srednjeveška, nedemokratična država, ki ni imela smisla za to, kaj je demokratično delo za narod in moderna, organizačna in upravna politika. Tako sc je to javljalo med vojno, tako se to javlja danes ... Zato je bil ruski problem in jc mnogo več, kot da bi se dal rešiti z vojno ali z našo vojsko... Naša zunanja politika bo šla tisto
£ot, ki jo jc hodila do danes, pot politike, i bo nevtralna napram vsem notranjim ruskim problemom in ki bo v polnem soglasju z vsemi našimi zavezniki na zapadu navezala stike z gospodarskimi elementi posameznih delov Rusije.
Samo ob sebi se razume, da mora-m o delati slovansko politiko in da jo delamo. Toda tu je potrebno, poudarili veliko praktično dejstvo, da imamo slovanski problem doma. Mi si pač ne smemo zakrivati oči in zatiskati ušes pred tem, da imamo v svojem ozemlju poleg Čehov in Slovakov Poljake in Rusine, da imamo y malem cel slovanski problem v svojem ozemlju ,., Naša slovanska politika mora temeljiti v tem, da sami razrešimo svoj slovaški problem, svoj problem Rusinov in dvignemo obe zemlji do najvišjega gospodarskega in socialnega blagostanja. Naša slovanska politika bo temeljila tudi na tem, da se bomo ravno tako morali sporazumeti s Poljaki in se učiti gospodarskega in političnega sodelovanja z njimi,., Ni treba, da bi definirali našo politiko napram Jugoslovanom, to politiko smo vedno vodih', vodimo in bomo vodili: Naš od-nošaj je najbolj prisrčen in sodelovanje najbolj bratsko.
Gre tu v resnici za novo koncepcijo ruskega problema, za posebno koncepcijo problema slovanske politike, in za koncepcijo cele naše bodoče narodne politike. Karakteriziral sem to teorijo v nasprotju: stari režim — novi režim. Verujem, da je svetovna katastrofa stvorila in poklicala v življenje vendarle mnogo in mnogo novega in da je morala poklicati v Življenje novo generacijo. Pripadam novi generaciji in bom branil politiko nove generacije. To ni politika stranke, to je politika države in naroda.«
Jadransko vpraianfs.
Zadostna navodila za delegacijo v Parizu.
LDU Lyoo, 11. februarja. (Brezžično.) »Temps« poroča o korakih angleškega in francoskega poslanika pri beligrajski vladi. Ko sta angleški in francoski poslanik v Belemgradu naredila. pri jugoslovcnski vladi demar-šo, čdje namen je bil, obvestiti jo o vsebini londonske pogodbe, dejanski še nista imela v rokah besedila pogodbe. EVendar pa jo gotovo, da sta med tem Ičasom že prejela omenjeno besedilo jter ga izročila jugoslovcnski vladi. Kakor sc v ostalem poroča iz Belegagra-ida, je jugoslovcnski ministrski predsednik g. Davidovič s pismom obvestil angleškega in francoskega poslanika, 'da ima jugoslovenska mirovna delegacija v Parizu zadostna navodila in dovolj izčrpane instrukcije, da zamore Sodgovarjati na predloge in prijateljska posredovanja s strani zaveznikov, ■v kolikor se tičejo rešitve jadranskega (vprašanja, ter da se vsled tega zavezniške vlade morejo odslej obrniti neposredno na delegacijo. Zato jugoslo-ivenska vlada svojega odgovora na de-maršo angleškega in francoskega poslanika ne bo izročila v Belemgradu.
Italijanska intriga.
LDU, Bell grad, 10. februarja. »Pravda« javlja iz Pariza: Z nastopom naše vlade je onemogočena italijanska intriga. Te dni jc konferenca poslanikov poskusila nadalnje razgovore o jadranskem vprašanju prenesti v Beli-grad. V ta namen sc jc vršilo nekaj razgovorov neobvezne vsebino z našo vlado. Toda naša vlada jo izjavila, da morejo razpravljali v Parizu, kjer so naši delegati, ki imajo potrebna navodila. Ta intrigantski poskus je došel v zvezi z znanimi izmišljenimi vestmi, ki trdijo, da vlada nesoglasje med delegati kraljevine Srbije in osvobojenih krajev.
Pogajanja za novo vlado.
LDU Beli grad, dne 10. svečana, — Včeraj popoldne so bili prekinjeni razgovori za sestavo koncentracijske vlade, ker so postali brezpredmetni. Razprte skupine se niso mogle zediniti niti v prvi točki vprašanja o celokupnem delu sedanjega narodnega predstavništva. Sedaj, ko so se ti razgovori razbili, ni dvoma, da se bo moral položaj pojasniti. Kakor javlja >-Po-lilika«, bo kabinet ali podal ostavko, ali razpustil parlament in razpisal nove volitve. Prestolonaslednik regent Aleksan-
der ima sedaj odločiti, kdo bo izvršil nove volitve, Na drugem uradnem sestanku delegatov, ki sc je vršil včeraj ob enajstih dopoldne, so izjavili predstavniki strank, zastopanih v sedanji vladi, da pristajajo na to, da sc v sedanjem parlamentu raz-ven o volivnem zakonu glasuje tudi o proračunskih dvanajstinah, a so zahtevali od skupin, ki bodo stopile v sporazum, da bo debata omejena. Tudi so zahtevali, da sc pred volitvami ugotove glavna vprašanja glede ustave, ako ustava ne bi bila gotova v roku, v katerem bi se imel sprejeti vo-livni zakon ali začeti volitve. Na tc izjave jc opozicionalni blok odgovoril, da takih pogojev ne sprejme in izjavil, da bo parlamentarna zajednica delala na to, da se zakon o volitvah in vprašanje ustave rešita čimprej, ter pričakuje to tudi od vladnih strank. Tako bi se volitve za konstituanto mogle takoj razpisati. Opozicija bo stre-mila za tem, da se volivni zakon čimprej izdela, narodno predstavništvo pa da se samo odgodi, dokler se ne razpišejo volitve za konstituanto; narodno predstavništvo naj se smatra za razpuščeno, ko se sestane, konstituanta, — Nato je bil napisan in podpisan zapisnik te seje.
LDU Beli grad, dne 10. svečana, — Delegat Demokratske zajednice Svetozar Pribičevič je bil včeraj popoldne na dvoru in je prečital prestolonasledniku regentu zapisnik druge seje. Na dvoru jc bil tudi Velizar Jankovič.
LDU Beli grad, dne 10. svečana. — Dobro poučeni politični krogi trdijo, da se bodo razgovori za sestavo koncentracijskega kabineta zopet začeli. Regent bo pozval na dvor zastopnike strank, ki so zastopane v parlamentu, Tudi se trdi, da se ▼ opozicionalnem bloku sodi, da je treba sprejeti pogoje demokratov in sestaviti vlado, v kateri bi bil minister za notranje posle član opozicije.
Naš zunanji položaj nelzpremenjen.
LDU Bell grad, 10. februarja. »Pravda« javlja: Po koraku zavezniških poslanikov pri naši vladi je ostal zunanji položaj neizpremenjen. Kakor razvidimo iz instrukcij, ki so bile dane delegaciji v Parizu, se ne more sprejeti niti ena, niti druga rešitev od 20. januarja. Tudi ako bi zavezniki ne bili stavili roka, bi sc bila vlada te dni bavila z zunanjim položajem. Daljnje razprave bo vodila naša delegacija.
Proti Italijanskim zahtevam.
LDU Pakrae, 10. februarja. Čeho-slovaki, ki žive v Ukunjevcu in okolici, so imeli včeraj shod, na katerem je bila po govoru urednika Ražnja iz Zagreba sprejeta resolucija, v kateri protestira ta čehoslovaška manjšina proti krivičnim zahtevam Italije v jadranskem vprašanju in zahtevajo, da se izenačijo z drugimi državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zbo-rovalci so poslali brzojavne pozdrave prestolonasledniku regentu Aleksandru in predsedniku čehoslovaške republike dr. Masaryku.
Denarne špekulacije.
LDU Beligrad, 10. februarja. Pred tremi dnevi jc poskočila cena za napo-leondorc za dvajset dinarjev, za angleški funt v zlatu za trideset dinarjev. Danes kupujejo menjalci napole-ondore za 110 dinarjev, angleške funte pa za 120 dinarjev.
Iz Dalmacije.
LDU Split, 10. februarja. (DDU) General Dokič, poveljnik jadranske divizije, je priredil včeraj v Sinju dejc-ncur, ki se ga je udeležil ameriški admiral Andrews,
LDU Split, 10. februarja. (DDU).' Ameriški admiral Andrews se je vrnil' danes iz Sinja v Split.
LDU Split, 10. februarja. (DDU)
V	Blatu na Koreuli so izvršili Italijani več hišnih preiskav pri odličnih rodbinah pod pretvezo, da skrivajo razstreliva. Navzlic ostri preiskavi niso Italijani ničesar našli.
LDU Split, 10. februarja. (DDU) Blatsko občino na Korčuli upravlja sedaj karabinijerski kapetan Felice, ker je bivši župan Mison obtožen, da jc poneveril 200.000 K iz državne; blagajne.
LDU Split, 10. februarja. (DDU)
V	Rogoznici in Primošlenu pri Šibc-niku vlada veliko pomanjkanje živil. Italijanska aprovizacija ne deli hrane, prebivalstvo pa no sme ničesar dobavljati in je zato obsojeno na stradanje.
število letal za policijsko službo, iista
prepoved bi veljala "tudi za Avstinjo, ako bi vložila enako prošnjo. Nat|o je avstrijski državni tajnik za finance dr. Reisch poročal konferenci o sv ojem finančnem programu za zavezniško pomoč Avstriji. Konferenca bo vzcjLa to poročilo v pretres pri svoji prihodnji seji v petek zjutraj. Dosedaj še n.i znanega ničesar o kreditu, ki ga imajo Zo-dinjene države dovoliti Avstriji. Vendar pa žele zavezniki', da bi si Avlstrija mogla nabaviti zadostno množbfco živil pri svojih bližnjih sosedih in da bi ji ne bilo treba nakupavati velike j množine žita v Ameriki. .	ji
Nemška Avstrija prosi za dolgoročen kredit.
LDU Pariz, 10. februarja. (DKU) Na včerajšnji konferenci poslanikov je državni tajnik dr. Reisch predlagal: 1. Nekvarno takojšnjim odredbam glede preskrbo z najpotrebnejši^ živili do oktobra 1920, da ne' nastane; lakota, se dovoljuje Avstriji dolgoročen, kredit za obnovo gospodarstva, ki naj ga nabavijo zavezniške vlade neposredno, ali pa, da posredujejo s tem,> da pooblastijo banke in bankirje za take transakcije z Avstrijo. 2. Da sei zavarujejo obresti in ta kredit popltača, naj se pritegnejo vsi avstrijski doJfrodki, ki so po členu 197 mirovne pogpdbe na razpolago "ententi. 3. V nadz/iranje porabe in poravnave tega krediffta naj se ustanovi že sedaj Section autijfchienne de la commission de reparatj.on in ji dajo vsa pooblastila v smislu mirovne pogodbe. Ta sekcija ima posebno nalogo, da sporazumno z avstrijsko vlado sestavi obširen gospodarski program, ki naj bi omogočil Avstriji, 4la bi mogla v bodoče brez nadaljr/e pomoči entente iz lastne moči obavfjati svojo preskrbo in izvrševati dolžnosti, ki so ji naložene po mirovni pogpdbi.
LDU Pariz, 10. februarja. (DKU) Tajništvo mirovne konference je obvestilo državna tajnika dr. lleischa in Lov/enfeld-Russa, da je konferenca poslanikov sklenila, takoj natjati avstrijska gospodarska vprašanja* ter ju prosilo, da se udeležita seje konference poslanikov, ki se bo vršila v petek.
PoEiska.
Poljski odgovor na mirovnjfj ponudbo.
Varšava, 7. februarja. Holjska je odgovorila na mirovno ponudb/o Rusije, da tudi v drugi ruski brzojamci niso omenjane rusko - poljske meje, razen tega je smisel na raznih mestih netbčen. Varšavski tisk je poln upanja, da rf>o mir z sovjetsko Rusijo za Poljsko zelo ugoden. Poljska stopa v mirovna podajanja z Rusijo v trdnem zaupanju, da « odeti Anglija in Francija podpirali Poljske, o čemur sc jc v Londonu doseglo po polno soglasje zaveznikov.
Varšava, 8. februarja. iLjeninova vlada je razposlala poročila >j> uspešnih mirovnih pogajanjih s Finsko) in Estonsko. Med državami je nastopi'«) mirovno stanje. Tudi z Ukrajino je bi/l sklenjen dogovor o političnem sodclov;knju. Moskovska vlada stremi za tem, osrpžti iz novih držav veliko federativno Ripijo.
Sovjetska vlada stopi v Sjrgovske slike s tujino.
London, 5. februarjčlf. (Čtk) »Daily Mail« poroča: Glavno predstavništvo ruskih društev za prehran<|V jjp prejelo v soboto od moskovske vladie »ukaz, naj stopi v trgovski stik s tujino. Poroča sc, da bodo društva za prehrano sestavila seznam tvrdk v Angliji, FrancfiiJ v srednjeevropskih in zavezniških državah, s katerimi hočejo začeti trgovino^, 1/sfe trgovsko poslovanje se bo vršile* I pod nadzorstvom sovjetske vlade, ki b« prevzela varstvo nad blagom, nameščenci' in tvrdkami, s katerimi bodo navezani- trgovski stiki in ki bodo mogli pod varstvom sovjetske vlade potovati v Rusijoj, Vsa uprava trgovine sc mora podrediti! varstvu najvišjega gospodarskega sveta v Parizu,
Z
LDU Lyon, 11 februarja. (Brezžično.) Kakor poroča »Temps«, se je konferenca poslanikov sestala v torek zjutraj v pariškem ministrstvu za zunanje stvari. Predsedoval je ' Jules Cambon. Konferenca je zavrnila kot nasprotujočo določbam mirovne pogodbe prošnjo nemške vlade, da bi smela obdržati tudi nadalje gotovo
Nemška Jlvsfrija.
Komunistične d c monslradje.
LDU Leoben, 11, februarja. (DKU) Pri včerajšnjih dog.urfkih so bili trije orožniki ranjeni, oči katerih jo eden, ki je dobil iz vrst demonstrantov strel v hrbet, umrl. Na tltrani demonstrantov so bili trije ubil l, Deželna vlada je izdala proglas, v katerem obžaluje iz človečnosti izgrede <in žrtve in na to opozarja, da more *^lvmo mir in red rešiti težko prizadeto lprebivalstvo te bede. Vzrok včerajšnjih izgredov je edi-nole v komunističnem rovarjenju. Komunistični agitatorji So zadnji čas poizkusili,, pričeti zojpot s svojim delovanjem v Gradcu. Koe pa so jim to energično preDrečili, so'pričeli s svoiim ro-
varjenjem v Donawitzu, kjer so izrabljali težki prehranjevalni položaj, da bi nahujskali prebivalstvo. Ker je bilo komunistično rovarjenje oblastem znano, so se zadnji čas odredile potrebne varnostne odredbe. Vsled tega je bilo mogoče, da so so včerajšnji izgredi tako hitro udušili. Odredilo se je vse potrebno, da se prepreči nadalnje komunistično ščuvanje v Donavvitzu..
Nemčija.
Plebiscit v Molštanju.
LDU Klel, 11. februarja. (DKU) Do polu štirih zjutraj je bilo oddanih za Nemčijo 20.924 glasov, za Dansko pa 55.279 glasov. Izid glasovanja v nekoliko podeželnih občinah šc ni znan.
Velika ameriška pomožna akcija.
Berlin, S, februarja. Hooverjeva akcija za preskrbo živil Nemčiji je začela v Ameriki z naznanjeno veliko propagando in je takoj v prvih dneh dosegla lepe uspehe. Od 20.000 bank, ki so udružene v American Banking Association, ki so sc izjavile, da so pripravljene sprejemati darove za Nemčijo, sc je po dvodnevni propagandi obrnilo že 800 bank na Hoover-jev urad, ker so vplačila začela prihajati v presenetljivo visokem številu. Tudi prevoz živil v Nemčijo je že začel. Prvi par-nik je prišel žc 4. t, m. v Hamburg in jc pripeljal 400 ton žita in krog 50.000 zabojev kondenziranega mleka,
Francšja.
Francoska politika v Orijentu.
LDU Lyon, 11. februarja. (Brezžično.) Predsednik francoske vlade Millerand odpotuje v sredo iz Pariza v London, kjer bo imel posvetovanja o raznih političnih, finančnih in gospodarskih vprašanjih. Spremljeval ga bo finančni minister in več tehničnih izvedencev iz raznih francoskih depar-tementov, ki so neposredno interesi-rani na vprašanjih, o katerih se ho razpravljalo. Kakor poroča »Mat in«, ga bosta spremljala, tudi maršal Foch in general Franchet d' Esperey, ki ga bosta podpirala pri posvetovanjih o turških zadevah. Na dnevnem redu bodo vprašanja, ki se tičejo Rusije, Turčije in izvršitve versailleske pogodbe. .V torek jc predsednik Millerand poročal komisiji za zunanje stvari francoske poslanske zbornice o svojih nazorih glede bližnjega Orijentu. Na podlagi tega poročila jc omenjena komisija sestavila spomenico o svojih željah glede francoske politike v Orijentu. Spomenico ho Millerand vzel s seboj v London.
Zahvala Poineareju.
LDU Pariz, K), februarja. (DKU) Vojni minister jc v zbornici predlagal, da se letnik 1920 vpokliče v dveh skupinah ter je za ta svoj predlog zahteval priznanje nujnosti, da bi mogel letnik 1918 odpustili. Zbornica jc sprejela predlog, da sc izreče predsedniku Poin-careju zahvala Francije za delo, ki ga je bil izvršil v vojni. Socialist Brackc jc pripomnil, da predsednik republike konstitucielno ni odgovoren in da se torej tudi ne more pohvaliti. Ta njegova pripomba je zbornico hudo razburila. Brackejevo predhodno vprašanje. v tej stvari je bilo odklonjeno s -5-99 glasovi proti (59 glasovom.
Železulčarske stavke ne bo,
LDU Pariz, 10. februarja. (DKU) Zdi sc, da je odstranjena nevarnost že-lezničarske stavke v Franciji.
Politline novice.
Iz Belega grada nam poročajo; Naša ministra-rojaka sta zopet na potovanju. Pa kdo bi se nc veselil teh krasnih soln-čnih dni, posebno šc, čc jc minister, kaiteri sc lahko vozi brezplačno v salonskem vozu in poleg tega vleče lepe dijetc in povsod, kamor pride, lahko banketira na stroške drugih. V Belemgradu itak ni dela. Minister za trgovino in industrijo sam ne ve, kaj bi pričel, ker so mu itak vzeli glavno njegovo delo, to jc izvoz in pa sekve-stre. Strokovnjak ni, da bi imel sam kako iniciativo, kako si napraviti delo in se pokazati koristnega kot minister trgovine in industrije. Resortno uradništvo pa tudi ni tako, da bi si lahko kaj očitalo glede sposobnosti nasproti ministru. Tako, da gliha vkup štriha. Zato pa lahko čutite v domovini vse dobrote skrbnih ministrov za bla-gobit podanikov. Vse ulogc, vse pritožbe in vsi predlogi rešujejo se kar lelcfonično in brzojavno, samo nikdar ni odgovora ali rešitve na podano prošnjo ali zahtevo. Mi-nistra-rojaka sta izvršila težko rvojo dolžnost s tem, da sta glasovala in pritrdila finančnemu ministru Veljkoviču, da sc
! rir,in T	ii,v>„	rpnnlnfimn nriv
wUi.iju.ki A,, uu jiinu |t,	^ i« > ,
konfiscira rojakom tričetrt njih premoženja in zamenja kronsko vrednost 4 : 1. Več za enkrat ni potreba in haidi na oddih. V
Stran 4.
SLOVENEC, 3ne 12. !eSnta*Ja I92D/
Stev. 3 i
domovini sc še lahko malo poagitira za volitve, saj to je delo za ministra, ne pa to, kar pričakujejo državljani. Minister šume in rude pa itak ne ve, kako so ga pomotoma vrinili v ta resor, saj se je vendar le priučil voditi konzumc in pa socialno-dcmokratičnc shode. Zato mu ni dobro biti doma v Belemgradu, temveč je lepše voziti sc v tuje države nakupovat razne lokomotive in vagone iu iskat zveze s tujimi sodrugi. »Naprej« lahko poroča o in-teresantnih posetih in obiskih raznih vrst socialdemokratov. Le tako naprej, pa bo kmalu država na višku sreče in zadovolj-nosti!
Na Koroškem in štajerskem sc bodo, kakor slišimo, osnovale ponekod nove podružnice Slovenske kmetijske družbe. Opozarjamo vse naše somišljenike, da bodo povsod volili v odbor same naše pristaše in da' nc bodo nasedli nasprotnikom, ki imajo s Kmetijsko družbo druge namene, kakor govor6.
-j- Samostojni na lovu. Poroča se nam; Čital sem v »Slovencu« kako samostojni sleparijo, da bi dobili podpise za svoje kandidatne liste. V Hrašah je Ažman po domače Medved, pridigar samostojnih, sklical vaščane skupaj; prišlo jih je 5, reci pet. Volil je lahko vsak sebe. Ko pa je j Ažman videl, da nič ne opravi, jc letal i drugi dan po hišah za podpise. Vlovil je 2 vdovi, a drugi dan so se precej odpovedale njegovi kandidaturi, ko so izvidele, za kaj da gre. Takemu ptičku bi moralo •okrajno glavarstvo stopiti na prste. Mi bodemo že po svojem prepričanju volili zanesljive može, ne pa njega in njegovih pristašev. Pri nas samostojne že poznamo, odkar je pustil Medved razglasiti pri župni cerkvi, naj nikar nc jemljejo turščice od Gospodarske zveze, češ da je predraga, on da jo bo dal po 2 K 30 v. Plačati so jo pa morali po 3 K 60 v. Gospodarska zveza je zadnji vagon dala po 3 K. To ni najgrše, da samostojni lovijo pristaše s koruzo; deželna vlada jih pa zalaga iz zaloge Žitnega zavoda, ker so sami kljub vladni pomoči nezmožni dobiti za svoje kapitalistično podjetje »Ekonom« žita. Kakšno korupcijo bi uganjali samostojni, ako bi kdaj dobili kakega poverjenika. No, dobro pa jc, da jih pošteno ljudstvo spoznava, zlasti odkar razbijajo po shodih in kažejo vso staro surovost, ki smo jo opazovali za eas nekdanje »farške gonje«.
-j- Največji greh. »Jugoslavija« vidi največji greh socialdemokratov v tem, da >niso socialdemokratje storili proti kleri-katizmu ▼ svoji organizaciji nobenega koraka, dasiravno bi morali biti njih (sc. >klerikalcev«) najhujši politični nasprotniki.« Ali je bil g. izdajatelj »Jugoslavije« enakih nazarov, ko je za lep sku-piček prodat med vojno tiskarno in tako omogočil i-šusteršičijanstvo«, zoper katero sedaj, ko smo tisto dohro preboleli, »Jugoslavija« z »Naprejem« vred dan za dnem zabavlja in na katerega račun blati VLS in njene najidealnejše voditelje, ki *o za jugoslovanske cilje zastavili svoj pogum, predno je bila Jugoslavija izveje-vana? Sedaj bi se vsak rad igral jugoslovanskega junaka in pod pretvezo jugosio-vanstva ubijal klerikalnega zmaja.
-j- Triurni »Naprejevega« demokra- j tizma. Zadnje čase je razpel »Naprej« bolj demokratična jadra, skoraj je že blizu marksističnemu načelu o revoluciji. Čisto v revolucionarne vode seveda ni še zašel. Čaka na to, kak bo izid pogajanj v Belem gradu; od pogajanj bo odvisno, ali ostane JSDS še državotvoren element, ali pa bo oznanjala krvavo revolucijo. »Naprej« dosledno zatajuje svoje očete, vpije zoper nazadnjaški volivni red, ki so ga v lepi meri zakrivili socialistični ministri, Poslušajte, radikalni demokratični revolucionarji: Nazadnjaški volivni red, tajna vojna konvencija s Češko, pogubna rešitev valutnega vprašanja, popolen polom prehranjevalne politike, divjanje cenzure in policijski režim — vse te kršitve elementarnih ustavnih pravic so se sklenile pri zeleni mizi, za katero so sedeli tudi socialni demokratje! Vaša stranka je soodgovorna za to! In glasilo te stranke, ki je pomagala cele mesece gaziti osnovne politične pravice ljudstva, si upa VLS očitati nazadnjaštvo in jo primerja z mažar-sko reakcijo! Socialni demokratje bodo morda v Belem gradu napravili šc en »demokratičen! korak: Skušali bodo razbiti parlament! To bo nov triumf demokrati zma.
-f Nitti in javno mnenje v Italiji.
Znano je, kako silno slabo je informirana italijanska javnost o pokrajinah, ki jih hoče Italija ugrabiti Jugoslovanom. Italijanska inteligenca verjame italijanskim emigrantom iz Dalmacije in drugih krajev, da so v londonski pogodbi od Italije zahtevani kraji od Italijanov obljudeni. Še manj se Italijanom sanja, da je naš narod v teh krajih na neprimerno višji kulturni stopinji kakor italijanske nepismene mase. Zato sc ni čuditi, da postane italijanska vlada nervozna, kadar se v italijanski javnosti pojavi kak glas, ki ima jasnejše pojme o Jugoslovanih kakor italijanska javnost. G. profesor Anton Politeo, rodom s Hvara, je spisal v Rimu pred kratkim bro-
šur*> II patto di Londra (londonska po-godlba), v kateri je neusmiljeno razčesal ita8|&nsko nevednost in frazarstvo v jadranskem vprašanju. Ministrski predsednik Je dal brošuro, Še predno je prišla v razprodajo, takoj zaseči, tiskarno, v kateri se jc tiskala, zapreti in pisatelja z lastnim dekretom iz Italije izgnati. Vse politflrne stranke v Italiji razen socialistov so v jadranskem vprašanju intransigentne in skrajno nacionalistične, Italijanska ljudska stranka zahteva istotako naše kraje in se razlikuje le v toliko, da je za kulturno in gospodarsko avtonomijo teh pokrajin .in za varstvo narodnostnih manjšin; stranlba je namreč tako slabo poučena, da misli, ,da tvorimo Jugoslovani v ozemlju, katero zahteva Italija, manjšino. Italija je danes *3eljena v dva tabora. Južna Italija je za vtjado, severna proti vladi. Nezadovoljstvo raste splošno, tudi med vojaštvom in oficjfji, ker vlada ne drži danih obljub. Draginja raste, ker pada valuta lire. Živil je sicer »dosti, primanjkuje pa riža, ker ga izvažaj® v kompenzacijo za premog. Vino je po 21PD do 3.40 lire, meso po 8—12 lir, v provfoci po 7 lir.
IteftUJanska nadloga v Celovcu.
Celtlttec živi v takih razmerah, da. mora pfiHi do poloma prej ali slej. Primanjkuje vsega, tako, da pričakuje prebivalstvo z izjemo nekaj uradniških krfičfečev s hrepenenjem čet iz one strani thajsiarkacijske črte, ki bi prinesle s seqboj kruha in ustvarile zopet red. Da obrača ves gnjev obupanega ljudstva proti sedanjim vlastodrž-eeru, je pač razumljivo in pravično.
Tu fla. so zopet posegli vmes Italijani, ki sfo se baje borili za osvoboditev narodov,Tin vzdržujejo ua krmilu par celovških, "mogotcev, ki žive udobno na račun stradajočih.
Italija*!! so se vrinili v Celovec na goljufiv občili že ob času, ko so se tam nahajale Se jugoslovanske čete. En-tentna koteaisija si je namreč pridržala pravico, da bo ona zastražila vojaške magacine v Celovcu. Ker pa se v območju nekdanje Avstrije indentificira s celo entietrsto — Italija, so dobili Italijani na ta.'način polagoma oblast v Celovcu. Tiste čete namreč, ki so bile določene za ;£f razen je magacinov — kakor rečeno* bi bile morale biti enten-tine iu ne mmo italijanske — so se od dne do drap množile v taki meri, da imajo danefv Italijani dejanski v oblasti cel severni pas. In oni že vedo, čemu je to dai&ro.
Tisti tjfenutek namreč, ko bi se umaknili Lfe-lijani iz severnega pasa, bi morali zuiniti z njim vred tudi dosedanji nentšld gospodje, ki tiranizi-rajo ljudstujo. Italijani pa, kakor tudi dotična goslj^oda ve dobro, da bi isti trenutek vz*»l Celovec slovo od Nemške Avstrijec.kajti ljudstvo hoče kinha in zopet krittta, in se ne da nasititi od terorizma in -praznih fraz. To pa nikakor ni pogodtu karabinerjem in hofra-tom iu tako udejstvuje Italija svojo ljubezen za sypobodo in osvoboditev narodov.	T. U.
Dnevnovice.
—	Trije »ainistri v Ljubljani, ki naj
spravijo v tir «bnovo Srbije in pa pomagajo na noge ujodičeni industriji v Sloveniji. Lepe besede, —-» pa le samo besede. Cela ta zadeva je	tako uravnana, kakor
vse. kar prihaja od naših demokratskih vodij in minist.oof. Na hitro se zbobna par pohlevnih zauCT50sxtv, da pridejo poslušat modrost teh velip&ov, ki jim nasujejo nekaj peska v očfl^ida bi se prepričali, kako skrbni so ti nefei ministri in koliko jim je na tem, da se. zadovoljijo vsi državljani velike Jugoslavjijie.. A resnica je, niti ena taka akcija se šef ni uresničila; vse kar smo do sedaj p(jpjali iz Belega grada, nas navdaja s strahocu in bojaznijo, da nas bodo potegnili še ^jobokeje v prepad. Če pomislimo samo jcea sedanje razmere obrata, carine, izvoala, regulacijo valute, se-kvestre, razne trgU*vinske pogodbe, si lahko napravimo perspektivo, kake dobrote da bomo doživeli s to najnovejšo ponudbo. Če smo enkra^; brez potrebnega kapitala nezmožni naSraviti si potrebnih surovin, izplačevati deHavstvo, skrbeti za pravočasen odvoz, potem je jasno, v koliko sc nam je spuščatfli v ponudbe, oziroma jemati sirenske bfcjfcedc ministrov za res-j ne. Sicer bomo o ifcm še govorili. Rado-| vedni pa smo, ali bih- kdo izmed povabljcn-| cev povedal miuls-trom-rojakom javno j mnenje pri nas, cii bi njih možatost že ' davno zahtevala i;>niitop iz kabineta, ki je največja nesreča z&4 vse prebivalstvo to-stran Save.
—	Nova velika amerikanska akcija slovenske reveifc« Iz Ncw Yorka jc
dcšcl v Ljubljano	Leopold Široke].
1 '"-.portni in eksporiSi! trgovcc ter posest-| nr!t merro&rtr iz Št. Ruperta, ter naznanil, da so prrj{trtavlja v Zjcdinieuih
državah večja ubožna akcija za slovenske ubožce v stari domovini. Akcija je tem pomembnejša in obeta tem boljši uspeh, ker niso udeleženi le slovensko - ameri-kanski, nego tudi rodni angleško - ameri-kanski krogi, zlasti amenkanske žene. Za sedaj vodi stvar »Pomožni sklad slovenskih žena in deklet Greater New Yotfk (tajnica gdč. Fany Mohorčič, 570, Ridgevvood, Brocklyn — New York). Nabranih je doslej 34.000 dolarjev, to je vsaj 3 milijone 400.000 kron. Skrbelo se bo pa, da pride k nam v prvi vrsti blago (obleka, perilo, obuvalo), Gospod Štrukel ima nalogo, da organizira stvar s pomočjo tukajšnjih oblaslev na tej strani oceana, ker v Ameriki čakajo le, da bo stvar tudi pri nas organizirana tako, da bo dajala vso garancijo gladkega poteka in nepristranske razdelitve. Potem šele sc bo akcija razvila. Gospod Štrukel je stopil v stik z ljubljanskim magistratom in potom tega z deželno vlado, katere naloga bo, da ustvari potrebno kontrolno organizacijo po celi Sloveniji.
—	Društvo slov, prosesorjev vabi gg. tovariše na sestanek, ki se vrši v ponedeljek, 16, t. m., ob 9. uri v posvetovalnici I, drž, gimnazije v Liubljani, Poročal bo g. višji šolski nadzornik dr. Poljanec o osnutku novega disciplinarnega reda za srednje šole.
—	Dobova pri Brežicah, Varnostne razmere ob Sotli. V občinah ob Sotli se stopnjevajc množijo tatvine, zlasti zadnje čase so na nočnem redu. Čutimo se dolžne, opozoriti javnost na te žalostne pojave v krajih ob Sotli. Krade se pri revežih, ki se vzame to, kar jim je neobhodno potrebno za življenjsko eksistenco. Vprašal bodeš, kje so varnostni organi? Ni jih. Glavarstvo jih nima, da bi iztrebilo iz okraja tatinsko zalego. Krški okrajni glavar je imel na razpolago 40 orožnikov, ko je ua poziv demokrata Greg, Žerjava preprečil shod Kmečke zveze v Cerkljah in vsilil občini liberalnega tajnika in gerenta, ko so hoteli Samostojneži zborovali v Cerkljah. Današnji demokrati zlorabljajo orožnike v svoje grde politične namene, le v to pa ne porabljajo orožnikov, za kar jih davkoplačevalci plačujejo. Vedno večji nered vlada v Sloveniji, kar krmari ladjo pokrajinske vlade prosvitljeni Gregorij, Vedno bolj legamo v srednjeveške razmere kljub temu, da nam vladajo »demokrati«. Znabiti je pa to, kar so v srednjem veku imenovali tatvino, v očeh vrednih demokratov, moderna socializacija?
—	Pogostokrat so čujejo pritožbe, da prihajajo pisma iu druge poštne pošiljke v roke naslovnikom z veliko zamudo ali pa da se izgube. Ker je vzrok teh nerednosti, kakor se iz mnogih slučajev razvidi, največkrat, nezadosten naslov pošiljke, opozarjamo občinstvo, urade, zavode in razna podjetja na predpis, da mora biti na vsaki poštni pošiljki poleg naslovuega kraia (bivališča) označeno tudi ime pripadajočega poštnega urada. Ako je pripisano kraju (bivališču) ime okraja, občine, župnije itd., to nikakor ne zadostuje, posebno jc paziti na natančno označbo kraja ali poštnega urada, če jih je več enakega imena n. pr. Ribnica na Dolenjskem, Ribnica ua Pohorju, Ribnica ab Vrb-skem jezeru ali Št. Vid nad Ljubljano, Št. Vid pri Zatičini poleg mnogih drugih krajev »Št. Vid«, v katerih ni poštnih uradov. Nadalje je potrebno* da jc naslov napisan čisto in čitljivo brez vsakih okraskov, ime poštnega urada v naslovu pa vselej na desni strani spodaj. Mnogokrat se vidi, da je ime poštnega urada pisano z majhnimi, na-tančiieja označba pa z dosti večjimi črkami. Tako pišejo n. pr. Štoro pri Colju tako, da je beseda Celju pisana s še enkrat večjimi črkami kot Štore. Pri hitrem delu v poštni službi se prav lahko pripeti, da se tako pismo mesto v Štore, pošlje v Celje, kar pomenja pri sedanjem redkem železniškem prometu skoro 24 urno zamudo. Pravilo torej bodi, da je naslov poštnih pošiljk čist in lahko čitljiv, da je označeno pravilno ime pripadajočega poštnega urada na desni strani spodaj in zapisano tako, da sc takoj razloči od drugih označb. Če bi se vsak, kdor se poslužuje pošte, ravnal po teh navodilih, ponehale bi skoraj vse pritožbe radi izgub in zamud poštnih pošiljk, katere zvračuje sedaj občinstvo skoraj vedno le na poštno upravo. — Direktor pošte in brzojava za Slovenijo: dr. Debelak.
—	Vsled podraienia papirja in tiskarskih proizvodov vobfie, je povišala poštna uprava prodajno ceno brzojavnih golic od 1 na 10 vin., poštno nakaz-ničnih golic od 6 na 10 vin., povzetnih spremnic od 16 na 30 vin., navadnih
j poštnih spremnic od 16 na i!0 vin., in ; zavitek uradnih dopisnic (lu za državne I urade, ki uživajo prostost poštnine) od S vin. na 1 K 50 vin. Te cene stopijo v veljavo 15. f- m.
—	Slovensko lovsko društvo v Ljubljani opozarja na lo, da se vedno "»prejema naročila za divjačino v svrho .;.zpustitve
v lovišča, ker se je prvotni rok za naročila,ki je bil določen na 5, februarja t. L, podaljšal. Vendar pa se prosi gg. lovce, da naj naročilo kar mogoče hitro dopoi-ljejo,
—	Ustavljen tovorni promet Obratno
ravnateljstvo juž. žel. Ljubljana, nam poroča: 1. Ker stoji vsled počasnega ocari-naaja v Mariboru že 425 vozov živil tn 220 vozov različnega blaga za Nemško Avstrijo oziroma Švico in Čehoslovaško, se do daljne odredbe ustavi sprejemanje tovornega blaga vsake vrste za Nem. Avstrijo. Že sprejeto naj sc še odpošlje. Transportna dovoljenja so neveljavna. Izjeme, ki jih od slučaja do slučaja vlada zahteva, bodemo dotični postaji brzojavno ah pismeno naznanili. 2. Objava 37 ravnateljstva j. ž. Dunaj: Vsled prometnih težkoč se sprejemanje tovora za vse avstrijske proge državnih in južnih železnic zapre. Izvzet, torej prost je ves promet s Češkoslovaško ia promet v vozovnih nakladah z Italijo. Prosti so dalje pod točko 1 a in b (živila) ter 7 (semena) seznama blagovnih potrebščin navedeni predmeti, 3, Sprejemanje tovora za Brno je zopet dovoljeno.
—	Za prvo porotno zasedanje v letu 1920 pri okrožnem sodišču v Novem mestu, ki se prične dne 1, marca 1920, ao bili kot glavni porotniki izžrebani: Leopold Vidmar, posestnik in gostilničar v Straži. Janez Blažič, posestnik v Tržišču. Janez Erčulj, posestnik v Veliki vasi pri Krškem. France Podlogar, posestnik in gostilničar v Vei. Lafčah, Josip Jakše, kmet, Javorje, Janez Miillcr, posestnik v Loki pri Črnomlju, Ivan Grahek, posestnik in župan v Petrovivasi, Janez Dulc, posestnik v Telčah. Martin šušteršič, posestnik v Omoti šl. 7 pri Semiču. Martin Avguštin, posestnik v Goleku št, 1 pri Krškem. Anton Zupančič, posestnik v Podiipi. Franc Dernovšek, posestnik in sodavičer na Raki. Marko Neraanič, posestnik v Drašičih št. 3. Josip Škerjanc, posestnik v Kostanjevici, Jurij Culiherk, ml., posestnik in gostilničar v Ogulinu. Andrej Lužar, posestnik in trgovec, Podzemelj. France Kukec, mesar v Radečah. France Vodopivec, pek v Krškem. Jožo Tonišc, posestnik na Čatežu št. 13 pri Kostanjevici. Ludovik Pet^rlin, posestnik, Dolšake št, 2. Alojzij Škarja, posestnik in mesar na' Mirni, Janez Miklič, posestnik v Starem trgu št. 64. Ivan TramŠak, trgovec v Podgorici šl. 32. France Škrabar, trgovec v Starem tiigu. Jože Avguštin, posestnik v Podturnu. Leopold Gabrijan, posestnik in trgovcc v Metliki. Ludovik Novljan, posestnik iu gostilničar v Mirni peči. Jožef Pfeifer, posestnik v Krškem. Anton Brčan, posestnik v Blečvrhu. France Hmelj, trgovec v Radečah. France Va-nič, usnjar, gostilničar in posestnik, v Krškem. Ivan Krhin, posestnik v št. Jerneju. Jože Knafelc, gostilničar v Jani, občina Dvor. Franc Mikec, posestnik v Sv, Vrhu pri Mokronogu, France Kovačič, posestnik in trgovec v Jurjevici. Janez Žabkar, pos. v Vel. vasi pri Krškem. — Kot nadomestni porotniki pa; Jož. Vrta-či.č ml., posestnik v Žihovem selu, France Blažon, urar v Novem mestu. Jože Rifelj, posestnik in mlinar v Lešnici pri ŠL Petru. France Blažič, posestnik v Žihovem selu št. 5. Francc Grašič, ml,, posestnik v Gotni vasi. Josip Mikec, posestnik v Malem Slateneku. Anton Turk, posestnik v Škrjančah, Filip Ogrič, zobotehnik v Novem mestu št. 40. France Hrastar, posestnik in gostilničar v Šmihelu pri Novem mestu.
Sejmi v Dobu ostanejo pri starem. Županstvo Dob pri Domžalah.
—	Prvo zborovanje učiteljskih zbornic v Avstriji. 1. in 2, februarja t. L so
imele ves tri učiteljske zbornice: ljudsko-šolskih, srednješolskih in visokošolskih učiteljev v Avstriji svoje prvo skupno zborovanje na Dunaju. Na dnevnem redu je bilo predvsom vprašanje o podržavljenju šol in o enotni srednji šoli. Pretežna večina se jc izrekla za podržavljenje, samo graški profesor dr. Uhde je govoril proti državnemu šolskemu monopolu; pač pa naj bi država prevzela plačevanje uči tel j-stva. Proti prisilnemu podržavljenju zasebnih srednjih šol sia se izrekla tudi dunajska učitelja Laube in dr. Binder. Zbornica ljudsko- in srednješolskih učiteljev in učiteljiščnih profesorjev je sprejela resolucijo, v kateri zahteva, da se podržavi celokupno šolstvo, predvsem pa obvezne šole: ljudske, meščanske in nadaljevalne ter učiteljišča. V skupni seji vseh treh zbornic so pa končno soglasno sprejeli naslednjo resolucijo; »Državni zakonodaji naj se pridržc: določitev šolske obveznosti, šolskega časa in izobrazne svrhe; izobrazba učiteljstva, temeljna načela za ustanavljanje in vzdržavanje šol, plačevanje učiteljstva, šolsko nadzorstvo, pravne razmere učiteljstva. Na izgradbo in upravo šolstva morajo imeti demokratično sestavljene upravne korporacije merodajen vpliv.« (Tu so mišljeni uaučni in vzgojni sosveti, v katerih so poleg učiteljstva zastopani tudi slariši.)
—	Tatvina žita. Helena Žibert in Marija Grudišek iz Poduore sta bili obsojeni
prva v 14-, druga v 5-dnevni zapor, ker sta ukradli bajtarici Mariji Ocvirk in posestniku Jožeiu Jagodicu pšenice, rži in ječmena.
—	Kako se zasledujejo tihotapci. Pred senatom ljubljanske deželne sodnije sedi cela rodbina: Janez Jereb, posestnik na Račevem pri Žireh in njegovi otroci France, Frančiška, Marija in Marijina. Finančna straža je vršila dne 13. decembra 1.1. v hiši Janeza Jereba hišno preiskavo po utihotapljenih rečeh. Medtem ko je hišni gospodar vodil finančna paznika Andreja Berginca in Antona Šavlja po hiši, je nadzoroval paznik Ivo Puhar domače ljudi, da niso prišli v stik z drugimi ljudmi. France, Frančiška, Marija in Marijana so ob tej priliki žalili finančne stražnike z besedami: »Da bodo za zaplenjeuo blago v nedeljo pili in se opijanili,« Franca pa: »Da kradejo, da so tatovi, ravbarji in sleparji, pište me v tih, Vaš zakon mene nič ne briga,« in Andreja Berginca še posebej z besedami: »Vidiš ga, gleda kakor rav-bar,« Franca Jereb je stražnikom svetovala, da naj gredo na demarkacijsko črto, da ni treba po hišah krasti in slepariti ljudi. Na carinskem uradu se je Janez Jereb 19. dec. branil plačati carino in globo za vtihotapijeno blago in je izjavil, da se ne pusti od finančne straže slepariti, da kar počenja finančna straža po Žireh, to je čisto ravbarsko. Zaslišanje je bilo velezanimivo. Straža je zaplenila v hiši veliko blaga, katero je pa bilo večinoma kupljeno v Trebijah, v Žireh in na Vrhniki? le o nekaterih malih množinah se Jerebovi niso mogli izkazati z »računi«, da ni bilo kupljeno tostran demarkacijske črte. Marija je rekla, da so jim finančni stražniki rekli: »Tiho, tihotapke!« Sin France je igral s harmoniko. Zagovornik Janeza Jereba dr. Kreč: »Pri straži vlada še' vedno tisti beriški duh, kakor v Avstriji.« •— Prvomestnik senata nadsvetnik Žebre: »Straže, prosim, ne napadajte!« Slišali smo, da so straže v hiši mirnih ljudi nastavila bajonete in prepovedala igrati s harmoniko. Prosi oprostilne razsodbe. Sodišče je obsodilo Janeza Jereba v 10, Franceta in Frančiško Jereba pa v
5	dnevni strogi zapor v smislu § 104. srbskega kriminalnega zakona; Marija Jereb in Marijana Jereb sta pa bili oproščeni.
—	Finančna straža ob demarkacijski črti postopa precej energično. Naši ljudje, ki od strani finančne straže prejšne čase ni-
• so bili navajeni »energičnih« nastopov, ier se je gledalo na to, da nastopaj fin. straža do strank elegantno, se »energičnim« maniram ne morejo privaditi, Če je res padel izraz: »Tiho, tihotapke!« pri hišni preiskavi na Račevem, moramo to najodločneje pograjati, ker vendar še ne živimo v Macedoniji.
—	»Če nam bodo taki apostoli Koro-Sko reševali, potem žalostno nam!« je vzkliknil prvomestnik ljublj. dež. sodnije nadsvetnik Vedernjak po razglašeni obsodbi, s katero je bil obsojen Josip Po-lajnko radi goljufije v 10 mesecev težke ječe. Polajnku, oženjenemu vodju komisije za povračilo škode na Koroškem, očita obtožba, da je 20. oktobra 1919 v Gorjah posestniku Josipu Šašlju pod zvito pretvezo, da rabi denar za deželno vlado, v zmoto pripravil in izvabil od njega posojilo 8000 nemško-avstrijskih kron, to je po kurzu zadevnega dne 3400 kron. Prvomestnik nadsvetnik Vedernjak obtožencu: »Zakaj ste rekli, da ste samski?« — »Saj sem ločen od žene.« — »Tam na Koroškem ste se za »jungsela« izdajali?« — »Da, zaljubil sem se bil.« — Prvomestnik: »Nekoliko se popečajmo z Vašim pred-življenjem. Koliko časa ste hodili v šolo?«
—	»4 gimnazije sem izdelal, 7 let sem bil pri sodišču v Ljubljani zapisnikar, kot so-licitator sem stopil k dr. Počku, izstopil sem, ker mi ni plačal komisij; kot vele-izdajalec sem bil obsojen v Mariboru na
6	mesecev, leta 1917. sem se vrnil k dr. Počku; zaradi izsiljevanja sem bil obsojen na 5 mesecev. V službo sem vstopil nato k dr. Miillerju v Celovcu. Po njegovem prigovarjanju in z njegovim dovoljenjem sem vstopil v službo komisije za povračilo škode na Koroškem. Vodstvo komisije mi je poveril dr. Hočevar, ko je odpotoval v Beligrad. Obljubil mi je, da mi tam preskrbi dobro službo.« — Prvomestnik: »Ali imate kaj premoženja?« — »Starši imajo 50 do 60 tisoč kron.« —
—	Prvomestnik: »Vi kot »oberjurist« morate vedeti, da po živem človeku nihče dedščine ne dobi.« — »Kaj pa je z bratom, ki je kradel in v Ameriko zbežal, pa so ga zaprli?« — »Umrl je.« — »Koliko ste imeli plače?« — »1800 kron mesečno.« Polajnko je priznal, da je izvabil Šašlju 8000 kron, samo pravi, da si ni izposodil denarja za vlado, marveč za sobe. Vrnil ga ni, ko je potekel rok »Za kaj ste potrebovali denar?« — »Z Zimičevo, v katero sem bil zaljubljen, sem se nameraval poročiti. Denar sem potreboval, da kupim balo.« — »Saj ste oženjen, pa ločeni ženi in dvema otročičema nič ne plačate? Poročiti bi jo torej ne bili mogli.«
—	vRcklo se mi je, da ie. po postavah v Srbi i mogoče, da se ločeni lahko zopet civilno roroče.« — Priča Šašelj pravi, da mu jc Polajnko izvabil denar, ker ie re-
kel, da ga. za državo potrebuje. »Kar vroče mi je postalo, ko spm ga tirjal, pa mi je rekel, da je nekaj zase kupil.« — Prvomestnik priči: »Ali ste mislili, da je Polajnko doktor?« — »Da. Nisem nikoli drugače slišal o njem, kakor da je doktor. Če bi ne rekel, da potrebuje »denarce« za vlado, bi mu ga ne bi bil dal, ker toliko neumen nisem, da bi mu bil na njegove mustafe kaj dal.« Priča Kristina Ži-mic izpove, da je služila na pošti v Borovljah. Ni vedela, da je Polajnko oženjen. »Tega mi ni nikdar povedal.! Pripovedoval mi je, da me poroči in da mi za balo ni potrebno skrbeti, ker so starši premožni.« Oškodovanemu Šašlju je Polajn-kov zagovornik izplačal 3400 kron, katere je dala Polajnkova mati.
ftjubllaftsk® novica.
lj Meščansko žensko društvo vabi vse članice k seji, ki se vrši v četrtek, dne 12. t. m. ob 5. uri popoldne v Jugoslovanski tiskarni v II. nadstr. Na dnevnem redu so važne zadeve, zato prosimo polnošte-vilne udeležbe.
lj Družabni klub in meščansko žensko društvo opozarjata svoje člane in prijatelje na veliko skupno sobotno prireditev s plesnim venčkom v »Unionski« dvorani. Ker se je dogodilo, da nekateri niso prejeli razposlanih vabil, prosi pripravljalni odbor, naj člani ter prijatelji društva blagovolijo upoštevati vladajoče poštne razmere. Naj bodo uverjeni, da so kljub tej formalni pomanjkljivosti, ki ji ne moremo odpomoči, tako sami kot tudi po njih upeljani gostje kar najbolj dobrodošli na tem velikem redutnem večeru.
lj Pevska šola »Ljubljane« danes ob 19. uri. Važno! Zato točno vsi! — Odbo-rova seja »Ljubljane« danes ob 20. uri.
lj Zveza trgovskih nastavljencev v Ljubljani poživlja tem polom vse svoje članstvo, da plačajo takoj zaostalo članarino, ker drugače se bo vsak član, kateri nima urejene članarine, črtal iz društvene evidence.
lj Drušfo zasebnega uradništva priredi v soboto, dne 14. februarja plesni večer v vseh gornjih prostorih Narodnega doma. Vstop bo dovoljen le vabljenim. Ako ne bi kak član vabila pravočasno prejel, prosimo, da se blagovoli zglasiti v društveni pisarni Gosposvet-ska cesta 12, II. nadstr. — Ker je čisti dobiček te prireditve namenjen, podpornemu skladu, pričakujemo, da se vsi odzovete našemu vabilu.
lj Odvetniki imajo v četrtek dne 12. t. m. točno ob 20. uri »pri Slonu« važen stanovski sestanek,
lj Velik »fiasko« kolodvorske policijske ekspoziture, V soboto se je naznanilo kolodvorski policijski ekspozituri, da sta pripeljala v hišo na Ahacljevi cesti dva moška voz vojaškega perila. Detektivi kolodvorske policijske ekspoziture so imeli zato zelo nemirno malo predpustno nedeljo: radovedna nepotrpežljivost se je videla kar na obrazih tistih mož, ki so v ekspozituri ostali, ker so radovedno pričakovali, kaj da se bo zgodilo. Detektivi v hiši na Ahacljevi cesti so iskali perila, kar vzklikne g. nadzornik Barič: »Velik fiasko smo doživeli, mesto perila smo našli tobak!« In plen je bil v resnici zelo velik: 36 velikih ovojev najfinejšega cigaretnega tobaka, kateri je tehtal nad 100 kg. »Lastnico« tobaka Katarino Za-ravje so prijeli in povedati je morala, kdo ji je pripeljal tobak. In detektivi kolodvorske ekspoziture so odhiteli v okoliš detektivov na Glince in na Vič, kjer so prijeli mizarja Franca Kokalja in ključavničarja Franca Miša, katera sta tobak v tobačni tvornici »sunila«. Tobak se je izročil tobačni tvornici, nepravi lastniki tobaka pa čakajo svoje usode v zaporih.
lj Preprečeno veliko iztšboiapstvo živine. Detektivi ljubljanske kolodvorske ekspoziture so že precej časa vili niti, da vlove v nje večjo drilžbo tihotapcev, katera se je pečala kar v velikem z iztiho-tapljenjem goveje živine preko demarkacijske črte. Člani te tihotapske družbe so si znali pridobiti za živino popotne liste, toda vse ni nič pomagalo. Detektivi gospoda vodje kolodvorske ekspoziture Lju-biča so niti zadrgnili in prijeli Antona Štekerja, Antona Klanjščeka, Ivana Šte-kerja, Antona Tronkarja, Štefana Možino, Silvestra Možino, Karla Ilimarja, Ivana Klanjščeka, Franca Drinsa in Feliksa Klanjščeka, ker so nameravali iztihota-piti 6 krav, 6 volov in 1 konja čez dc-markacijsko črto. Celo tihotapsko družbo so Zaprli in živino, kakor tudi denar, katerega so našli pri tihotapcih, zaplenili. V Italijo namenjena živina je ostala v Jugoslaviji, Če bi ne bili organi kolodvorske policijske ekspoziture pravočasno nastopili, bi se z mesom naše živine gostili laški vojaki.
pr »Bratec in sestrica« na Ljudskem odru. V nedeljo ob 3. uri popoldne bodo vprizorili na Ljudskem odru zimsko prav-
ljico v petih slikah »Bratec in sestrica«, s peljem in godbo. Igra je zanimiva in polna slikovitih prizorov. Nastopijo vile in škratje. Igrali bodo po večini otroci. Nove zimske dekoracije je naslikal M. Ogrin z Vrhnike. Glasbene točke je priredil dr, Fr, Kimovec. Vstopnice bodo prodajali kot po navadi.
pr Celestin Medovič. Ni dolgo od tega, kar je umrl v Sarajevu eden najboljših hrvatskih slikarjev, Celestin Medovič. Rodil se je 1. 1857. v Kuni v Dalmaciji, kamor bodo prepeljali njegovo truplo. Leta 1880. je bil stopil v red malih bratov Osservanata v Dubrovniku. Ko so spoznali njegov talent, so ga poslali v Rim, kjer se je učil pri Ludoviku Seitzu. Petem so ga poslali v Florenco k Grandiju in Ci-zeriju. Ko se je vrnil v Dubrovnik, je delal tam v zelo težkih odnošajih. Pozneje je še! v Monakovo. Medovič Je bil velik slikarski talent. Njegove kompoziciie so leDo zamišljene. Njegovo izražanje ičuvstev je zelo močno. Posebno lepa je bila njegova slika »Prihod Hrvatov«.	,
pr Matica srpska. Novosadska Matica srbska se bo preosnovala, tako, da bo razširila svoje delovanje na celokupno kraljestvo SHS. Matica srbska je bila ustanovljena leta 1826. v Budimpešti, kasneje se je preselila v Novi Sad. Leta 1863. je izpopolnila svoja pravila. Matica srbska je bila tekom stoletja kuUurno središče vojvodinskih Srbov ter je imela velik vpliv na razvoj celokuone srbske kulture.
pr Društvo za negovanja ora4orija in opere snuje v Belgradu skladatelj in operni dirigent Štefan Hristič. Predvsem se sestavi zbor.
Naircnuelša fwr«i£i&.
DELEGATJE VLADE IN OPOZICIJE PRI REGENTU.
LDU Beiigrad, 11 februarja. Včeraj je prestolonaslednik regent Aleksander pozval delegate vlade in opozicije k sebi. Gospodje so ostali na dvoru od 21 do 23. ure. Poslanci opozicije so izjavili, da opozicija ne more več popuščati.
OBSTRUKCIJA DEMOKRATSKIH POSLANCEV.
LDU Beligrad, 11. februarja. Na poslednji seji vseh opozicionalnih poslancev je dr. Ribarac zahte.val zase in za svojo, skupino popolnoma prosto roko v vprašanju koncentracijskega kabineta. Splošno se tudi ta poslednji poizkus presoja jako skeptično. Veliko pozornost zbuja dejstvo, da so najznamenitejši poslanci demokratske zaednice zapustili Beligrad; tega gotovo ne bi storili, ako bi bila katerakoli rešitev mogoča, ker se brez njih ne morejo rešiti tako važna vprašanja, ki so sedaj na dnevnem redu.
MAL07ERJETNE KOMBINACIJE
LDU Beligrad, 11. februarja. Ako bo poslednji poizkus prestolonaslednika regenta Aleksandra, privesti obe skupini do sporazuma, brezuspešen, je možno dvoje: ali demisionira vlada, ali pa se razpusti sedanji parlament in se razpišejo nove volitve. Med opozicionalnimi poslanci se govori, da bi sedanji kabinet demisioniral in da bi se sestavil nevtralen kabinet, ako bi ostal ta poslednji poizkus negativen. Toda v sedanjem položaju je tudi ta kombinacija malo verjetna.
USTAVLJEN LIST.
Zagreb, 11. februarja. »Narodne Novine« prinašajo bansko naredbo, s katero se ustavlja' list »Christliche Volkszeitung« v Osjeku.
IZ BOSENSKE VLADE.
Zagreb, II. februarja. »Obzor« poroča iz Sarajeva, da je dr. Stojanovič izjavil, da ne sprejrhe mesta predsednika zemaljske vlade,
VOJNA CENZURA V BELEM GRADU.
Beligrad, 11. februarja. Tu je uvedena vojna cenzura'časopisov.
IZVOZ ŽIVIL V AVSTRIJO IN OGRSKO.
LDU Beli grad, 11. februarja. Ministrski svet je dovolil na Avstrijsko in Ogrsko izvoz živil, ki so bila nakupljena že prej. To dovoljenje s'e takoj razveljavi, ako bi Avstrijska ali Ogrska poizkušala povzročati nemire ob jugoslovanskih mejah.
PROIZVAJANJE TOBAKA SE POVIŠA.
LDU Beli grad) 11. februarja. Uprava državnih monopolov je sklenila, povišati proizvajanje tobaka na 10 milijonov kg. Zaraclitega dobe tobačni delavci draginj-ske doklade iu druge priboljške,
NAREDBE ZA BOSNO.
LDU Beli grad, 11. februarja. Pre-| stolonaslednilt regent Aleksander jo ; podpisal tri posebne naredbe za Bosno i in Hercegovino. ,Naredbo glede skraj-! sanja, pripravljalno dobo za sodnike, j naredbo o lzpremembi in dopolnitvi S 5. civilfteja&.procosa in razveljavi je-! nje S 32. bosensko-bercegovinsko usta-1 vc. Po tej naredbi je vlada pooblašče-
na začasno razveljaviti omenjeni § 32. Vlada je dobila to pooblaščenje za dobo dveh let,
POLOŽAJ V ČRNI GORI.
LDU Podgorica, 11. februarja. Vse kaže, da se položaj v Črni gori vidoma boljša. Odpadniki in roparji so večinoma v rokah oblastev. Vendar pa bi se razmere še mnogo bolj izboljšale, ako ne bi bilo nobenih Italijanov v Baru, odkoder pošiljajo agente v Črno goro, da povzročajo tam nemire.
RUSKI RANJENCI V NAŠIH BOLNICAH.
LDU Beli grad, 11. februarja. Ruski general Pogujev je naprosil jugo-slovensko vlado, da bi se v jugoslovanskih bolnicah sprejelo 800 ranjencev donskega in harkovskega voja.
ARETIRAN LEGACLT SVETNIK.
LDU Budimpešta, 11. februarja.
(DKU) Kakor poroča Ogrski korespon-denčni urad, so aretirali legacijskega svetnika pri ogrskem poslaništvu v Belem gradu Antona Magyaryja, ko se je mudil v Tamišvaru, kjer se je udeležil pogreba svojega očeta. Njegovi potni listi so b'li popolnoma v redu. Ta vest ter poročila, da je bilo nekaj bivših honVedskih častnikov in civilnih oseb v Kološvaru obsojenih na smrt, zbuja veliko vznemirjenje. Na ta način se Madžarski še bolj otežkoča sprejem mirovne pogodbe.
PLEBISCIT V HOLŠTAJNU.
LDU Berlin, 11. februarja. (DunKU) Kakor javljajo listi, je izid volitev v prvem pasu že toliko znan, da manjkajo le še delna poročila, ki pa nikakor ne morejo izpreminjati volitev/ Kakor je bilo jasno, so Danci dobili večino. Uradnega poročila o izidu volitev pričakujejo šele v poznih popoldanskih urah. Iz Kodanja poročajo, da na Dance odpade 72,723, na Nemce pa 24.393 glasov.
AMERIKA IN ANGLEŠKA.
LDU London, 11. februarja. (DunKU) Iz Washingtona poročajo; Državni tajnik za mornarico Daniels je izjavil v odseku za mornarico senata, da je bil na predvečer vojne z Nemčijo ravno tako pripravljen voditi vojno z Anglijo kakor z Nemčijo. Daniels je dodal, da je admiralu Simsu dal potrebna navodila. Baje zahteva severoameriška javnost, naj predsednik odslovi državnega tajnika za mornarico Danielsa,
VOLITVE NA MAŽARSKEM.
LDU Budimpešta, dne 10. februarja. (DunKU - OKUl »Magyar Kurier« poroča, da so krščanski nacionalci dobili osem kandidatov, stranka malih kmetov in po-l;edelcev pa devet.
r Kako je Vereščagin popravil sliko češkega slikarja. Ko jc bil nekoč slavni ruski slikar Vazilij Vereščagin v Pragi, je v spremstvu pisatelja Jožefa Holečka obiskal atelije enega izmed prvih čeških slikar,ev. Z zanimanjem je ogledoval posamezne slike in se je posebno interesiral za slike iz vojaškega življenja. Zagledavši se v sliko, ki je predstavljala topničarstvo, gredoče po blatni cesti, je dejal: »Ali dovolite, da bi na tej sliki nekaj popravil?« Umeje se, da mu je bilo to dovoljeno. Vereščagin je razmešal na paleti sivo barvo ter jo je v veliko začudenje avtorja raz-brizgal s čopičem po čistih vojaških uniformah ter po lesketa,oči se bronovini. Na to je rekel: »Mar mislite, dragi prijatelj, da imajo častniki v takemle močvirju la-kaste čevlje kakor na plesu? Takole bolj ustreza resnici.«
r Kopanje zlate rude se več ue izplača. No, seveda, če bi lastniki zlatih jam megli imeti svoje rudnike pri nas, kjer se je za desetkronski cekin ponujalo osemkrat toliko, med nami bi bili pač veliko vredni. Ali oni imajo zlate jame ravno tam, kamor se izteka zlata denarna valuta v polnem toku, zato jc tam v tem oziru lavno narobe. Pomislimo samo, da je bilo v 1. 1915. v Ameriki naloženih v zlatu 316 milijonov dolarjev v državni blagajni, ali v letu 1919. pa že 2 milijardi in še nekaj čez. Posledica tega je, da je za 23.22 gramov zlata plačan ravno en dolar kakor pred vojsko, tako da lastniki zlatih jam ne morejo več izvrševati oderuštva s to dragoceno kovino. Dočim so se stroji, delavske plače za stotine procentom podražile in so življenjski pogoji tudi neznansko poskočili, je sklenilo že več lastnikov zlatih jam ustaviti delo ter kupujejo danes rajši premogovnike ter nalagajo svoje denarje v industrijska podjetja.
r Civilizacija med Eskimi. Danski po-tovalec po severr.ih pokrajinah Knut Ras-mussen, ki se je nedavno vrnil </. Grenlandije, pripoveduje o prodirajoči civilizaciji med Eskimi. V majhni vasi vzhodnega obrežja na Grenlandiji, jc prišel na ladjo

mlad mož ter sc je ponudil za nakladanje tovorov. Oblečen jc bil v volnen suknjič ter usnjatc hlače. Šel sem na kopno in našel starega medvedjega lovca, čigar ime mi jc bilo že prej znano, preden sem stopil na vzhodno obrežje. Prišel mi jc ves prijazen nasproti, zakaj tudi on je mene poznal po pripovedovanju, pa me je vprašal, čc. bi mu ne pripovedoval o svojem poslednjem potovanju. Res, prav tako, ko bi bil govoril s predsednikom bralnega društva kakšnega manjšega danskega mesta: sami dobri ljudje, ki kažejo zanimanje, ali najrajši sc jim izognem. Mlada deklica,
Eaganska sirota, prav ugledna oseba ka-or okrajna asistentka pri porodnicah z lepoglasnim danskim imenom, jc privlekla iz prtiča nov gramofon, čigar tangove melodije ji pomagajo krajšati puščobo dolgotrajnih severnih noči. Kmalu potem sem sc sešel z mladim možem, ki sem ga poznal iz dnevnika pastorja Ruttija kakor izganjalca duhov. Ali dane:; pa jc že učitelj, organist in umetnik.
r Stari rokopisi r.c te izgubili. Pri prodiranju Nemcev proti Parizu so bili odnesli Francozi iz Meauxa dragocene rokopise v Verry blizu Dijona, da bi ne prišli v roke sovražnikom. Med rokopisi je bil tudi eden izmed najbolj dragocenih rokopisov srednjeveške literature »Roman rože«. Zdaj so hoteli rokopise poslati nazaj na staro mesto. Med potjo pa so vlomili v zapečaten železniški vagon neznani zli-kovci. Razbili so dva zaboja in izmaknili iz njih rokopise najdragocenejše vsebine, med drugimi tudi »Roman rože«. To delo se hrani samo v treh ali štirih cksemplarih šn ravno rokopis iz Meauxa je bil največje vrednosti.
r Nov izum za ogrožene ladje, »Ber-lingskc Fidendi« • poročajo iz Londona: Marconijevemu društvu se je posrečil izreden izum. Pomen novega izuma tiči v 'tem, da morejo na morju kakorsibodi ogrožene ladje poklicati s signalnimi zvonovi na pomoč. Odslej ni treba več tele-grasistov na krovu. S pomočjo novega izuma začno zvoniti signalni zvonovi na vseh bližnjih ladjah ter jih tako opozorijo na pretečo nevarnost.
r Mikrobi, ki žive tisoč let. V pariški Akademiji znanosti je bilo zadnji čas prebrano poročilo drja Galippea o poizkusih z bacili staroegiptovskih papirjev, Galipp je našel v papirjih, ki so bili čez 2000 let stari, živeče bacile. Podobne bacile jc na-šej v listinah iz 15. stoletja po Kr. r, ter je mnenja, da bi na ta način mogli zbuditi v novo življenje prvotne povzročitelje nekdanjih epidemij, na pr. srednjeveške kuge.
r Dete — polkovnik. Kako smešno in nespametno je bilo imenovati komaj rojene prince visoke dostojanstvenike, kaže najlepše dogodbica, ki sc jc pripetila v bivšem dvornem gradu dunajskem, ko je komaj rojeni cesarjevič Rudolf dobil naziv polkovnika. Tedaj so govorili Dunaj-čani, da jc dobil cesar na svoje vprašanje, kako jc kaj s princem, od dojilje naslednji odgovor: - Vaše cesarsko Veličanstvo, gospod polkovnik se jc ravno zdaj v plenice p . . .«
r Mož z voščeno masko, po imenu Jožef Morcan, ki sc jc bojeval v letu 3870. pri Port - Noyelles in Bapaumc, kjer jc bil jako težko ranjen, jc umrl, kakor poroča »Journal des Debats«, ločen od vsega sveta v letu 1916. Morcan se je zdravil cela tri leta v bolnici, od koder so odslovili z voščeno masko na obličju, ker je bil tako močno ranjen, da mu je Dstalo v glavi samo levo oko, čelo in dolnja čelusl. Vse druge dele v obrazu je imel iz voska, V letu 1883. se mu je zlomila voščena maska, nakar si je dal napraviti drugo od platine, Vkljub vsem nadlogam in vkljub temu, da ni mogel stalno živeli med ljudmi, jc Morcan živel pe 43 let. Zajemljivo je poleg njegovega nenavadnega življenja tudi to, da se je poročil z deklico, ki jo je ljubil še preden je bil potrjen v vojsko. Tako jc živel Morcan zadovoljno življenje na strani ljubeče ženice ter v stalnem stiku z naturo.
r Edisonova najsrečnejša doba. Svetovno znani izumitelj Tomaž Edison bo kmalu dopolnil 74 leto svojega življenja. Pri tej priliki prinašajo aroerikanski listi dolge pogovore svojih dopisnikov ž njim. Neki časnikar jc med drugim vprašal Edisona, kdaj se je čutil v življenju najsrečnejšega, Edison je odgovoril: »V mojem življenju so bile tri dobe, ko sem bil neizmerno srečen. Prvič, ko sem kakor dvanajstletni deček na nekem kolodvoru v Ohio prodajal časnike, drugič, ko sem se oženil, tretjič pa, ko sc mi je rodilo prvo dete, ko sem imel stvarco, za katero sem mogel delati. Sicer pa moram reči — je pristavil Edison — da mi je največ sreče nudilo delo. V svojih delavnicah in laboratorijih sem preživel svoje najsrečnejše •dni.«
r Amerika kupuje. Iz Inomosla poročajo, da je prodana v Ameriko diorama >.Bitka na gori Isclu«. Njen dosedanji gospodar, trgovec z risbami, Penz, jc zastonj ponujal dioramo doma. Pred leti jc dal zanjo s poslopjem in zemljiščem vred 80 tisoč kron. Po današnji valuti avstrijske krone je prejel iz Amerike 9|400.000 kron.
r Uganka brezžične tclegrafijc. Mar-conijevo društvo poroča: Nameščenci pri aparatih za brezžično telegrafijo po vsem svetu so prejemali že nekaj let pred svetovno vojsko nerazumljive znake. Društvo jc sedaj obnovilo proučevanje teh znakov, ki jih je prekinila vojska. Znaki se javljajo v Ameriki in nekatera pismenka posebno črka >>s« sc čestokrat ponavlja. Iz okol-ščine, da se znaki sočasno pojavljajo v Londonu in v Njujorku z enako silo, sc da sklepali, da prihajajo ta poročila iz velikanskih daljav. Marconi je mnenja, da je te znake pripisovati električnim valovom na solncu ali pa kje drugje. En navsezadnje je tudi mogoče — razlaga dalje Mar-ccni —, da jc ta ali oni planet poizkušal priti v stik z zemljo. Končno sodbo pa hoče podati šele na podlagi nadaljnega opazovanja. Kraljevi astronom sir F. Dy-son jc mnenja, da električni valovi lahko prihajajo k nam z drugih planetov. Pred dobrima dvema mesecema so prinašali listi prva poročila o tem, da je Marconi ujel nerazumljiva znamenja, ki morajo na vsak način prihajati s kakšnega planeta. Marconi ni tedaj prav nič dvomil, da gre tu za življenjske pojave Martovih prebivalcev ali pa za ljudi na nekaterem drugem planetu. Nekemu časnikarju jc zaupal svoje prepričanje, da sc vsekako kmalu posreči z poiskusi sestaviti abecedo, s katero se nam bo mogoče domeniti z doslej, nam neznanimi bitji na planetih.
r Araerikanski admiral je odklonil odlikovanje. V Njujorku, a še veliko huje jih je zadel v Washingtonu škandalček admirala Simsa. Ta vse hvale in slave vreden mož je torej odklonil najvišje odlikovanje, ki mu ga je naklonil predsednik Wilson na osebni predlog ministra vojne mornarice Danielsa. Admiral je odkrito povedal, da mu ni za odlikovanje, "ki so ž njim počastili mnoge, ki ga niso zaslužili, da celo take, ki so zaslužili ukor. Sims sicer tudi Danielsa dolži protekcije. Odlikovanje, kakršno je odklonil Sims, je bilo podeljeno poročniku Bagleyu, ki jc izgubil torpedovko in je zato zaslužil občutno kazen, a je bil na prigovarjanje ministra Danielsa navzezadnje visoko odlikovan. To se je pa zgodilo vsekako zato. ker jc Bagley Danielsov svak. Simsonov-i odklonitev odlikovanje je izpodbudila še nekatere druge mornariške častnike, da so tudi vrnili odlikovanja.
SMnovsnrska kriia.
To krizo rešuje sedaj že cela vrsta naredb, ki brez usmiljenja posegajo v državljanske pravice, ki so bile nekdaj zajamčene kot temeljne svoboščine ustave, in tretja oblast že rešuje na podlagi naredb in preko njih stanovanjska vprašanja, — vidno brez uspeha. Pri vsej akciji se prezre, da je pomanjkanje stanovanj splošno in sicer tako po mestih kakor po deželi in sicer ne samo pri nas, temveč tudi izven našo države.
To je povsem umevno. Za časa vojne se jc vsicd pomanjkanja delavnih moči premalo ali nič zidalo. Kljub vojnim žrtvam se ne more ravno reči, da bi se izgube na ljudstvu ne bile nadomestile: dokler jc trajala vojna, so se družine doma stiskale — mnogo obrti je počivalo. Z razpadom pa so se vrnili naši vojaki in dobili smo tudi naselnike-rojakc iz okupiranega ozemlja. Vsakdo sc je zopet poskušal razširiti v svojem delokrogu in prostori so poslali pretesni. Snovali so se razni uradi — po potrebi in brez nje — ter potrebo po stanovanjih še povečali,
Ako vse to upoštevamo, pridemo do jasnega zaključka, da vse drakonično prerivanje iz stanovanja v i-tanovanje, krize nc zboljša, temveč prav nevarno po-ostrujc.
Preprosto ljudstvo se čuti pri tem izvajanju naredb prikrajšano in najbolj prizadet je le revež, ki nima dovolj premoženja, da bi si pomagal; v barakah in vagonih najdemo prav malo bogatinov.
To vzbuja hudo kri. Prekipeva prepričanje, da naredbe niso smotrenc in njih izvajanja delajo krivico. Ljudstvo postaja nezadovoljno, mrmra in s sodelovanjem drugih težkoč — postaja boljševiško. Resna skrb mora torej biti, da se odstranijo vzroki nezadovoljnosti v tej smeri.
Imamo pa še druge vzroke, ki nas silijo, da se stanovanjsko vprašanje vzame resno in smotreno v roke in ne dela samo neuspelih poskusov z delavskimi hišami in barakami. Naši hišni posestniki so danes brezpravni. S trdo pred vojno prisluženi-mi prihranki zidali so si hiše, katerih danes z dohodki hiš, ki so vsled naredb omejeni, popravil ne morejo več izvrševati. Vsled draginje zapravlja danes lc bogataš, drugače pa vsak kolikor more stiska.
Stanovanja se zanemarjajo, sc nc preslika vajo, nc čistijo l<akor prej. Nekdaj povsodi napravljene kopalnice, večinoma več ne lunkcijonirajo. Higijena peša, po-slcdicu: bolezni, epidemije in nazadnje pride še kuga. Da nam ta prazni stanovanja, si pač nihče ne želi. Vsakdo mora tu-d' uvideli, da je krivično, da bremeni glavno breme naredb na hišnih posestnikih.
Vse cenc so se zvišale in sicer najmanj desetkratno; stanovanjske cene pa so morale ostali iste vsled naredb. Take naredbe morejo in smejo pomagati le začasno, ker postane sicer iz tega krivično izmoz-ganje onih, ki so v resnici največ koristili s tem, da so dajali ljudem streho.
Naredba sicer pravi, da se bo državni stanovanjski urad pečal tudi s pripravljanjem in zidanjem delavskih hiš. To je pač dobra volja, a zdi se nam, da tu nc bo moči. Vse javne oblasti vedo, kaki križi so za denar iz državne blagajne. Krediti iz državne blagajne so tako omejeni, da ne zadostujejo niti za krpanje starih pokvar in za izvršitev nujnih popravil. Treba, povpraševati o tem le pri stavbnem uradu. Tudi tiči država sama že v dolgovih pregloboko, da bi se zamogla še dalje pogrezati vanje, posebno ker si ne upa prav izvesti sanacije z oddajo premoženja. -
imamo pa po mojem mnenju sredstva, da si kljub temu odpomoremo in sicer brez državnih sredstev. Imamo veliko ljudi med seboj, ki imajo precej premoženja, a bivajo nastanjeni v tujih hišah, v obširnih razkošnih stanovanjih, tako da celo vladi sami delajo v njenih prostorih ovire. Taki ljudje bi si lahko sami zidali in s tem napravili prostor manj premožnim. Seveda se vsakdo zidanju upira. Najeto stanovanje je sedaj primeroma zelo poceni. Marsikdo skriva svoj denar, ker se boji davka in oddaje. Vsi ti vzroki so precej sebični in država bi storila prav, da bi prisilila premožnejše najemnike, da zidajo sami vsaj stanovanje zase. Da se to zgodi, pa je treba samo, da se jih dene iz stanovanja z odpovedjo, recimo tudi z daljšim rokom. Ti ne pojdejo stanovat v barake in vagone, temveč si bo vsak pripravil kolikor toliko udobni dom. Z njegovo izselitvijo pa nastane prostor za revnejšega, ki si ne more še pomagati. S tem bomo dobili dobrih in ne zasilnih stanovanj in obenem z dvigom množine stanovanj vplivali na to, da bodo cene lahko postale s časom proste. Z zidanjem pospešile se bodo tudi razne obrti, kar vse bo prispevalo k ustanovitvi gospodarskega ravnotežja.
Že na podlagi obstoječih naredb bi naše oblasti lahko v opisanem smislu izdatno pomagale. Oblasti imajo pri svojih davčnih uradih možnost, da vsaj približno ugotovc osebe in vrstni red, ki bi jih morale naredbe po višini premoženja zadeti. Sestavila bi se lahko cela listina, tako da bi vsak vedel, da pride na vrsto. Tudi ima pri tem načinu javna oblast vedno v rokah niti, da po potrebi pritisne še na tega ali onega. Kdor ima in hoče stanovati udobno, naj to stori na svojem, ne pa na javno breme. Seveda pa bi se lahko onim, ki bi zidali, dovolile razne olajšave pri davkih, pri omejitvi najemščine itd. Zdi se mi pa, da je za ukrepanje zadnji čas, da se omogoči in izvrši ozdravljenje te krize preko poletja.
Gospodarstvo.
Kmetijstvo in kmetijske šoSe.
(Ravnatelj I, Belic, Št. Jurij ob j. žel.)
Mnogo čudnega se sliši sedaj o kmetijstvu in o šolanju kmetovalcev.
Res zaslužen ter poln resnice je krasen slavospev »Kmečki hiši« od Simona Gregorčiča.
Vsakdo čuti pomen kmetijstva tudi v svojem želodcu. Med vojsko so sc mnogi sladko laskali kmetom za dobrote, nekateri so ga pa krivično mrzili, češ, da zadržuje darove narave, katere mu je treba le enostavno spravljati. Razumniki narodnega gospodarstva priznavajo, da je v sedanji, pretežno agrarni državi Jugoslaviji tudi Slovenija posebno odvisna od kmetijstva. Ona je in bo imela samo od poljedelstva in živinoreje črez 3 petine vseh dohodkov. Vsak državljan jc torej na tem podjetju zelo interesiran. Žal pa skuša diletantizem se preveč vtikati. On prezira prevzetno stvarne skušnje in zmožnosti, pa hoče po svoje eksperimentirati.
Med važnimi činitelji za povzdigo kmetijstva je strokovno šolstvo. Kdor ne verjame, naj primerja statistične podatke glede sorazmernosti v napredovanju relativne produkcije in strokovnega šolstva. Opozarjam na svoj članek »Rednik kmetijstvo« v 2. številki »Gospodarskega Glasnika« iz leta 1917, Tu omenim le, da prideluje po Statistiki Češka na ha povprečno 65 odstotkov več nego prejšnja Sp, Štajerska, pa jc imela razen akademij, srednjih in visokih kmetijskih šol desetkrat toliko šol za kmete kakor Štajerska ali 35 krat toliko kakor Kranjska, Na Nemškem in Danskem n. pr. s pridelkom 20.7 q oziroma 30 q pšenice na ha proti 10.5 q pri nas jc pa kmetijsko šolstvo še posebno razvito.
Posledice agrarne reforme nam bodo napravile to šolstvo še posebno potrebno. Sosedno kmetijsko gospodarstvu je odprta knjiga; vsak sosed ima priliko v njej čitati in se učiti. Take knjige so bile prej od inteligentnih strokovnih moči urciena
in oskrbovana veleposestva. Če te odpadejo, mora nastopiti med ostalimi kmetovalci dovoljno število vzor-moči. Na ve-leposestvih koncentrirana strokovna inteligenca in eneržija je znala povsod zastopati svoje koristi, od česar je tudi mali kmet vsaj neposredno nekaj profitiraL Odslej bo navezan sam nase; pridobiti si mora torej potrebna svojstva vsaj en del kmetov.
Sovražnik domačega kmetijstva in lastne države je torej, kdor dela proti že pre-skušenim napravam za prospeh kmetijstva pa pustolovi z eksperimenti. Organizacija strokovne izobrazbe kmetov naj| se prepusti brez skrbi na tem polju osivej-lim možem, ki so si v nepristranski jav* nosti zaslužili dober glas.
Čarobna formula (ta se ?c od strani strokovnjakov že od nekdaj priporočala) za dober obstanek našega kmeta kot posebno važnega narodno-gospodarskega činitelja. je, relativno, to je na enoti površine zemlje več pridelati, večja intenzivnost obrata.
Tudi Brezigar poudarja v svoji knjig? »Osnutek slovenskega narodnega gospodarstva« ta moment še posebno, Da je to mogoče, smo dokazali tu na naši kmetijski šoli, kjer smo spravili pridelek n. pr* pšenice povprečno na 25 q od 10 q na ha, torej več kakor dvakratni povprec u pride.tk v deželi. T'o Breagarju se prideluje v fclov d^/rli pšenica na 54.000 aa. Umno pridu iovanje bi zamoglo na tai podlagi torej vzdigniti pridelek samo pšenici od 571 000 q na 1,360.000 q. Pri setvi s strojem smo pa porabili za 1 ha pod 10Q kg semena, torej smo ga prihranili v primeri s povprečno porabo po 100 kg. Na 54.400 ha bi ta prihranek znaal znašal tudi 54.400 q najmanj in ostal za živež ali 54.400 ha 6i ta prihranek znašal tu-prodajo. Od tistih 1.2 milijonov q primanjkljaja vsega žita skupaj (po Brezigar-ju) za prehrano v Sloveniji bi pokrilo umno pridelovanje že same pšenice od istega areala s 789,000 q, kaj pa še rž, koruza, ječmen itd. Kmetijstvo Slovenije bi bilo v stanu z istim arealom prehraniti ne le lastno prebivalstvo, temveč oddati še precejšnjo množino v prilog še večji aktivnosti zemljedelske bilance.
Kakšen je pa zaseben gospodarski uspeh tega intenzivnega, racijonalnega pridelovanja? Vzemimo, da je cena pšenici po 20 K za 100 kg. Eden ha vrže v, pridelku 10.5 q samo 210 K, v pridelku • 25 q pa 500 K, torej 290 K več. Višji stroški intenzivnejšega obdelovanja' so znašali pri nas približno 70 K na ha, torej jc ostal še vedno čisti prebitek za 220 K višji nego oni pridelovalcev le po 10.5 q« Tako se tudi ni bati tekmovanja z od narave ugodnejšimi pokrajinami. Razum odtehta manjšo ugodnost položaja.
Sicer naj služijo ti strogi objektivni podatki o pšenici lc kot primer. Sorazmerno se povišajo z umnim obdelovanjem tudi drugi pridelki, kar tudi lahko doka-žemo s številkami. Res spijo v zemlji še velikanski zakladi. Za dviganje teh pa ni treba iti v ris, temveč v kmetijske šole^ Ni treba pomoči hudiča, temveč dobrih! učiteljev in vzgledov.
Težišče kmetijstva Slovenije kot narodnogospodarskega činitelja pa ne tiS le v pridelovanju žita, temveč še bolj v! drugih kulturah, ki zahtevajo še več iz-vedenosti. In kje si naj naš kmečki naraščaj te pridobi? Mar v ljudski šoli, marl le iz knjig ali v kratkih strokovnih tečajih? Za povprečno večino bodo menda zaj dolgo časa morali ostati to edini viri potrebnega znanja. Pri dovoljnih dobriht vzgledih se zna tudi tem potom mnogo' doseči. Vsaka občina pa mora imeti vsaj nekaj strokovno temeljitejše naobraženihi kmetov za bodrilo in vzgled v celem okfflM lišu. Ali naj mar te nadomeščajo uradnsl predpisi, čijih učinek je navadno zlovolj-nost in pasivnost, torej negativen. Zdrav in opravičen egoizem bo pri dobrih vzgledih najbolj pospeševal napredek. Za take vzglede morajo pa skrbeti kmetijske šole v svojih učencih. Nc dirajte torej ne-veščaki v tc naprave. Pravemu patrijotu mora biti na tem, da sc. bolj razvijejo in izpopolnijo.. Pretiravati sc vendar ne sme v eni ne v drugi smeri. Le lepo, dobro preudarjeno in sigurno naprej, kamen na
kamen na obstoječem trdnem temelju. • • *
g Zadruga ključavničarjev v Ljubljani
naznanja, da se vrši zadružni občni zbor dne 15. svečana 1920 ob pol 9. dopoldne ▼ zadružni pisarni v Beethovnovi uilci. Opozarja sc člane na gotovo udeležbo. — Na» čelstvo.
g Lesninarska zadruga v šmarjeti v Rožu ima v zalogi škafe, žehtarje, čeb,re, banje iz smrekovega in mccesriovega lesa. dalje grablje, toporišča, brezove metle in pletenine. Poleg navedenih predmetov izvršuje zadruga vse druge v to stroko spadajoče predmete, po želji odjemalcev. Cene tem izdelkom so primerne. Prosi se, da sc naročila naslavljajo edinole na navedeno zadrugo in nc na posamezne so-darje in druge lesninarje.
g žekzarska industrija. V »Zpravan vefeine slu?.bv technickd« objavlja dr.
Matys članek, ki temelji na obširnem statističnem gradivu. Naša (češka) produkcija železa pada. Glavni vzrok je to, da so naše rude manj vredne od tujih, kar Evišuje proizvajalne stroške in ima za poledico, da naša železarska industrija le
težko vzdrži konkurenco s tujimi izdelki. Z naših rud se dobiva 10% železa, s tujih, predvsem jugoslovanskih pa 31%. Mi porabimo, da pridobimo 1 meterski stot zlitine, 142.6 kg, Jugoslovani pa krog 86 kilogramov premoga. Temelj naše žele-
zarske industrije je tembolj neugoden, čimbolj raste cena dela in premoga. Zvišanje produkcijo je torej mogočo doseči le z uporabo tujih rud, pri čemur pri sedanjih prometnih razmerah prihajajo v po-štev samo švedski rudniki.
Zobozdravnik
m M, U. Dr, Janežic Zv.
o - nastanil na Bledo in ord<ntra od 9—12 15-17.
Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu?. Vaše mišice in živci Vain odpovedujejo? Poizkusite pravi Felleriev Elza-fluidl Bodete se čudili) 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici J K.
Ali trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagaio prave Fellerieve hl-za-krogljice! 6 škatljic 12 K. Prava želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 12 K. — Omot m poStnida posebej, a najceneje. — Engen V. Feller, Stnbica donja, F;lza tri št. 134, Hrvatska._A _
Harmonil
na piSčalke za cerkev ali šolo s tremi registri popolnoma v redu ima naprodaj po vredni ceni Paič, Maribor. Jo-žeiova ulica i.
Jdtirjene
O*
sprejme
jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
mr KOLAM "m.
se išče. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Oglasili se je: Cesta na Kodeljevo 6tv\ 8. Ljubljana.
BVB o!fi8!(i zel° mfllo-rabI'en'86 ceno
pritličje.
prodasti. Zelena jama 150
Vnmianlnn 80 za nakup življeni-llulll jfllllUlI skita potrebščin za uv v Slovenijo. Imeti mora 30OLO —40000 kron. Naslov pove uprava lista pod štev. 592.
Cgnipna dobra in zanesljiva prodaja tJbUlCIlU Josip Urbanič, trgovina s semeni v Ljubljani, Miklošičeva c. 8. Cenik na razpolago.
Sprejme se takoj dobro izvežbana
Mca-oskrbnca
Ljubljane. Ponudbe se prosi na upravo lista pod šifro ,.Zvesta".
UPflria Cfl nova moška oblosta. Poizve rlUuO JC se: Sv. Petra cesta 36.1. n.
ameiika angleški Švicarski, se dobijo pri - RANČ BAR, zaloga pisalnih strojev in mehanična delavnica L ubljana, Can. karjevo nabrežje 5.
(kot stranski zaslužek) ki bi obenem lahko sklepa! tudi zavarovania, se sprejme takoj. Dnpisn ce pod ..In-kasant' a kratko označbo do-edanje službo na Kleinmayr & Bamberg, Ljubljana.
Proda se takoj |/n<fnh in skoro no*
lep dolg RULUU suknen tlHVDlOk Poizve se: C gale ova nL t ItUlGlllft. lil. nadstr., od 12 do 14 ure, pn rodbini Gabrijelč č.
Uradni sluga
se Išče. Reflektira se samo na starajo,
zanesljivo osebo, ki mora imeti svoje stanovanie v Ljubljani. Vpoštevali se bodo samo prosilci, ki so že bili v 01 akib službah, piedvsem bivši držav, ni sluge. Nastop službe s 1. marcem t, 1. Predstaviti se je osebno med 8-9 ter 5 - 6 uro popoldne ter prinesti s ieboi vsa izpričevala. Centralna uprava za trgovački promet sa inostran-stvom, podružnica v Ljubljani Turjaški trg 6/1L
Priporočajo se cenjenim čitateljem sledeče domače tvrdke:
(Za dvakratno objavo v tedna se računa 8 kron.)
Borzni neSetar
VnCkovlč Dragan, Zagreb, Sv. Duh 19. — Brzojavi; Vučkov. Telefon 7—17.
Brlonlce
Zaje Fran, Dunajska cesta 12.
Damsfee brofaClce
Mlaka Karo, Sv. Petra cesta 58.
Dimnikar
Pritz Adoli, Ljubljana, Radeckega cesta 20.
Oobaua In poltladanje
parketno
Soka! Anton, Ambrožev trg 9.
Elektrotehnika
»Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4.
Sostllne
Ložar Jernej, Sv. Petra nasip 19.
Gramofoni In godbenl
auiomat!
Rasberger A., Sodna ulica 5.
Jaona skladišča
»Balkan«, L Ljublj. jivno nkladi-šče, Dunajska cesta 33. (Tel. 366.)
Haoarne
»Zvezda«, Ivančič Josip, Kongresni
trg.
Kleoarii
Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Florijanska ulica 13.
Knflgarne
Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo.
KnMfiooeznlce
Knjigoveznica K. T. D., Kopitar
jeva ulica 6. Pajk Fr.. Cankarjevo nabrežje 25
KonfeHcllske frgoolne
Olup Josip, Pod Trančo. Schwab & Bizjak, Dvorni trg 3.
Krojači
Gestrin Ferdin., Poljanski nasip 8 Himraelreich Fran, Pred Škofijo 9 II.______
Lekarne
»Pri Mariji Pomagaj«, Resljeva ce-sta št. 1. _
EKIaonSaktorne trgooine
Petkosig Jos., Stari trg 4. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7.
y.r.!zar|i
Bizjak Peter, Spod. Šiška 136.
modni saloni
Gotzl Marija, Židovska ul. 8. in 7.
Rlodne trgovine
Magdič Pavel, Aleksandrova cesta.
Dotiki
Jurman Karol, Šelenburgova ulica.
jFarfufoergfe in kosmetika
•Uranns«, Mestni trg 11.
£"odobarji
Pengov Ivan, Kolodvorska ulica št. 20.
za trgovino: skladišče, pisarno in prodajalno, če mogoče skupaj, ali pa skladišče posebej. Ponudbe na upravništvo tega lista pod št. 583.
LES.
Enpim hrastove, smrekove In bukove hlode za žago. Ponudbe s ceno na naslov: IVAN suš\A, tovarna parketov in parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica št. 4a.
Namesto posebnega obvestila,
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prija^ teljem in znancem, da je umrl dne 11. t. m. ob pol 7. uri zjutraj naš devetletni sinček
Rafko.
Pogreb se bo vršil v petek, dne 13. t. m. ob pol 11. url dopoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 11. februarja 1920.
Rodbina vsenč. prof. Nahtigala.
Clli/LiniS pridna, zanesljiva, katera tJlU&nlllJu, bi znala tudi kubati, sc »pre me proti dobremu plačilu. Na«lov pove uprava ..Slovenca" pod štev. 571.
Odda
se v večletni najem Iti	v • v v
pr »belem Ktanicu< po domače pri „Jur.iovca° v L ubliani, Flotjanska nI.
4. z dvema hišama št. 4 in 6 istotam, vštevši vse stranke, kolikor jih je v hiiah. Najvišjemu ponudniku se izroči vse to 1. majniua X820. Ponudbe do 29. februarja na A Kaifež, *4očcv e
Naprodaj imam: krasno. 5 letno murinsulansko
kobilo
licencov. čišto i asmen,, l«/2 letnega simendolskega
bika
plemenjaka. krasno simendolsko
telico,
in par 6 letnih iCOlIJ za vožnjo.
E. Vajda, Čakovec, Mediimnrje. Naslov za brzojavke: Vajda, Cakovec
e •
Posebna smrtna oznanila se ne izdajo.
Terasi]a Manrer naznanja potrta globoke žalosti v lastnem in v imenu rodbin Manrer, An<lenberg-ttomnrow in
dr. Ga le pretresljivo vest o smrti svojega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga ozlr. očeta, tasta in star. očeta gospoda
HEF 3IKA MJIURER
ki je 2. februarja ob pol 6. uri zjutraj, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 76. letu starosti, zaspal v Gospodu.
Provizorni pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 4. februarja ob 3. uri popoldne iz cveiličnice (Blummen-halle) v Annabichl.
Sveto posmrtno opravilo bo v četrtek, dne 5. svečanu ob 10. uri dopoldne pri oo. kapucinih,
Cdovcc-Ljubljana. dne 2. februarja 1920.
Mestni pogrebni zavod v Celovcu.
»'nfil
Psspraolla gramofonoo §si godlseffi<h aofo uloo Rasberger A., Sodna ulica 5.	Trgssplne s papirjem Prodajalna K. T. D., Kopitarjeva ulica 2. »Uranus«, Mestni trg 11.
Risstaorac^s »Pcrles«, Prešernova ulica.	Trgooine z dežnih! In so2n£n!fti Mikaš L., Mestni trg 15.
Sobno slSbarston Žaran Martin, Mestni trg 12.	
	Trgouine £ železnlno In pollesieisitisisi stroji Zalta & Žilic, Gosposvetska ceste; št. 10. (Mar. Ter. cesta.)
Čern« Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik. Gosposvetska cesta 10.	
	Zaloge pobliloa Fajdiga Filip, Sv. Petra cesta 17«
Šiiedfcl!ii«a podfefla »Balkan«, Dunaiska cesta 33. (Tel. 366.) Uber F. & A., Šelenburgova ulica št. 4. (Tel. 117.)	
	Zalnfrbooalnlce Grcšel T., Poljanska cesta 7.
Trgovine z urami in zlatnino Čeme Lnd., Wolfova ulica 3.	Zobolebniki Zobni atelje Ferd. Palovec, Ljubljana, Dalmatinova ul. 5, poleg Kmetske posojilnice.
Trgonins s klobnifi Čadež Gvido, Mestni trg 14. Soklič J., Pod Trančo 2.	
	Majie »Slovenca"!
	
Zahvala.
Vsem, ki so nam ob smrti naše ljube mamice, gospe
F^neiške Sterietoi/e
izkazali svoje sočutje, izrekamo najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, 10. februarja 1920.
Žalujoči ostali.
"'.' ■ C3 ta cs
CTJ aa . er3C3C3C3c:s • 91
je z majem 1920 za oddati. Pojasnila daje lastnik istotam.
Milan U. Koračevif,
(rtjovec v Stolacu v Hercegovini ima naprodaj okrog 100 hoktolitrov gla-
sovitega stolačkega
črnega

C3 - i.'.....E3C30
D 0 a
0 D Mukljani, o žastnesn domu illSklBSiSeoa cesta iieo. S Q
Q	obrestuje hranilne vloge po čistih	fl
n	j® |a	K
«	Ljudska posojilnica v Ljubljani je uajvečja slovenska posojilnica m	n
u	je imela koncum marca 1919 nad 40 milronov krou vlog m nad	U
U	1 milijon enstotisoč kron rezervam zakladov.	1)
[J	Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) na hipoteko	Q
jj	in v tekočem računu.	n
q Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.	n
oasaaaaa - nag naaaaacrnaaaaann
!5
i Komur treba vinu, naj so obrue naj ' iincnovuucta.	590 j
mm Mednih
llnbllanski Kamno-ieRi
»epe«*3 marmorja nm ogled.
ja tO crs3 na>azli£ne]§sga snariKaria z S?a"t"e.
»vrtiT.in: 'W vmne.


Tovarna na deželi išče
izučonega ključavničarja — izvežbane-ga tudi v e 1 e k t r. s t r o k i za takojšni nastop. Ponudbe na upravništvo
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko.
papir
sledeče vrste: Golub, Club, Abadie, in Saraum priporoča na debelo »URANUS-PAPIRNICA«, Ljubljana, Mestni trg 11.	418
Vssako jnnožino prvovrstne olupljenc
kisle repe
na prodaj. I. Oražem, Selo—Moste pri Ljubljani.
Stara in nova, rudeča in bela
stalno naprodaj. Pobližja pojasnila pri E. Vajda, kletarstvo, Čakovec, Medjimurje.
Naslov za brzojavke: Vajda, Cakovec. Telefon 4 in 33.
I a bosanske
slive
v zabojih po 15 kilogr.
Kavo Čaj Čokolado Kakao
Kavni pridatek Konjak Rum Likerje Šampanjevec Namizna vina Man delne Rozine Paradižnike Dišave
razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej poštnine prosto
Josip Fabiani
UDMjana, Prešernova ulica 54.
JVCiši podgane
in vsa folazen mora poginiti, ako porabliat.o moja naiboije preizkušena ia splošno hvaljena sredstva, kot proti poljskim mišim K 7. za pod gane in miši K 7.; za, afiurfee K 8 ; tinktura ea stenice K 7.; unioevaleo moljev Kprašek
S roti mrčesom K «.; mazilo proti ušem pri ludeb K 4 - 8.; mazilo za uši pri živini 4.-8.; prašek za u61 v obleki in perilu K 6.: tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjavi (uni6ev rastlini K fi Prašek proti mravljam kfl. — Pošilja po povzetju Zavod za ekspori
M. JOnKer, Petrinjska ullGa 3., Zagreb 39.
Trgovcem pri večjem odjemu popust.
GARJE
srbečico, hraste, liSale, aniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perilo. 1 lonček za eno osebo po pošti 7 K poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6crv v Ljubljani, zraven rotovža.	1631
ii S proti srbečici, garjam, | lišaju, kožn. izpuščajem
1 • zahtevajte v Vasi najbližji lekarni priznano in zdravniško priporočeno
Dr. FLESCJH-evo izvirno SKABOFORI-MAZILO.
Ne maiio, ne barva, biez duha. Dobiva se v vseh lekarnah. Ulavna zaloga za Ljubljano in okolico;
Rihard Snšnik »pri zlatem jelenu« IV., Marijin trg.
Razpis.
Pri toplicah v Dobrni pri Celju se za letošnjo sezijo razpisuje mesto
kopališkega zdravnika
z ginekologično predizobrazbo.
Primerno opremljene in kolekovane prošnje je poslati
do 22. februarja 1.1.
poverjeništvu za javna dela v Ljubljani, kjer se dobe tudi potrebne informacije.
Pripominja se, da pristojajo zdravniku brezplačno obi-bičajne naturalije, glede morebitnega remuneriranja je pa staviti v prošnjah tozadevne zahteve.
V Ljubljani, dne 7. februarja 1920.
Vodja poverjeništva za javna dela: Inž. Klinar.
Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod.
Vzajemna zavarovalnica
v Ljubljani, Dunajska cesta 17,
je ustanovila oddelek za
VI
zavarovanja.
Sprejema; V življenskein oddelku: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji.
V požarnem oddelku: zavarovanja vseb premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah.
N S) D
(P
v>
•a o
05
H »
a
o
<
BJ
01
o <
« P.
a o
VI «
H
a>
Podružnica: CELJE, Breg 33.
KUPUJEMO
Ponudbe naj se izvolijo poslati na Blocknerjevo anončno ekspe-dicijo, Zagreb, Jurjevska ulica 31 pod Šifro ,,OPEKA 8 0 9««.

Slaonemu občinstvu se iilludno priporoča
krojaška delavnica
Krekov trg it. 10 v hiti „Impexa".
Točna postrežba!	Solidne cene!

♦
♦ ♦ ♦ ♦
♦ ♦ ♦ ♦ f ♦ ♦
t
z mešanim blagom ali špecerijo, oziroma tudi prazne trgovske prostore s primernim stanovanjem v prometnem kraju Slovenije, išče v najem ali nakup reelen trgovec. Naslov reflektanta pove uprava lista pod štev. 450.
ME SBBTV, Maribor
tovarna umetnih brusilnih kamnov in hamnov za brušenje britev.
Tovarna ustanovljena leta 1879.
priporoča za razprodajo svoje prvovrstne izdelke, kakor: Alumin, Diamond, Swatyn brusilni kamen za britve in kirnrgične inštrumente, kateri prekaša najboljše belgijske brusilne kamne. Dalje bruse za orodje znamke »Rapid« v vseh trdotah, bruse za kose, Carborundum Elektrit, najboljši brusilni kamen sedanjosti, ter vsako množino Ia ploščic za brušenje žag iz zajamčeno pristnega šmirglja in Rogaškega naravnega kamna v vseh velikostih.
Cenik zastonj in brezplačno.
♦ ♦ ♦
t ♦
t ♦
samostojna moč, absolvent rudarske šole z večletno prakso, izvežban v jamomerskih delih se sprejme v trajno službovanje. — Ponudbe s prepisi spričeval, dokazom usposobljenosti in plačilnimi zahtevki je vposlati na upravništvo Slovenca.	473
Snšak-Reka, Zoonimirooa »lica 102
Lastnik sledečih hotelov in sanatorijev:
Hotel Pension „SPERANZA"
..IMPERIAL"
Opatija.
Sanatorij in veliko morsko kopališče ..THERAPIA" Crlkvenica.
Palace-Hotal ..MIRAMARE"
CrUvenica Telefon intarurb. 11.
Hotel-i-ansion In mors&o kopališče ,,JADRAN" SuSak-Raka Telefon interur. 2-14
Hotal-Pension in morsko kopališče ..JADRAN" Bakar.
Vsi hoteli ia eanatoriji 60 naimoder-nejc in z vsem komfortom urejeni. — Oskrba izvrstna- — Otvorjeni skozi nelo leto. — Vse naročbe prejema in daje pojasnila za Crikvenico uprava hotela „M1RAMARE" v Crikvenici; za Novi: uprava hotela .SAN-MARINO' v Novotn; za Su&ak: SREDIŠNJI URED DRUŠTVA, SUSAK-REKA.
Naslov za brzojavc:
Jadrancentrals Sušak-Raka.
Interurban telefon štev.
Hotal-Pension „SAN'MAR;NO"
Nov Vlnodolski Telefon interur. 5.
Hotcl-Penslon m veliko morsko kopališče „LISANJ" Novi Vlnodolski.
nudi trgovcem samo na debelo
moško perilo
Rudni
inženir
slovanske narodnosti, z večletno prakso pri jamskih delih v premogovnikih in drugih rudnikih, veščak za separacije in splošna stavbna dela se sprejme kot tehnični vodja k večjem rudarskem podjetju v Sloveniji. • Samci imajo prednost. — Pismene ponudbe s prepisi spričeval dosedanjega službovanja in usposobljenosti s točno navedbo plačilnih zahtevkov je poslati na naslov: Rudarska združba Trojana, pošta: Medija-Izlake. 472
kakor razne vrste srajc, spodnjih hlač,spalnih srajc, mehkih manšet in mehkih ovratnikov.
blagovni oddelek
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega
manufaKtnrneoa snaga
kakor angleško tkanino, podlogo, svilo, šifon, kre-ton, cefir, bombaževe in nitkaste tkanine itd.
Spedicijski oddelek.
Prevažanje vsakovrstnega blaga na Mariborskem trgu, špedicija vseh vrst, zacarinanja, prevozi z nabiralnimi vozovi na vse strani, selitve s patentiranimi vozovi, vskladiščenjc raznega blaga in pobištva.
Največje domače podjetje v Jugoslaviji
Trgovska, špedicijska in komisijska del. d. MARIBOR. Pisarna Kciserjeva ulica št. 1. — Telefon interurban št. 375. Rodne zveze z največjimi tu- in inozemskimi tvrdkami.
Blagovni oddelek.
Prodaja vsakovrstnega kolonijalnega blaga na debelo, import ter eksport, prekmorske kupčije.
Komisija.
Prevzame se vseb vrst blago v prodajo.
hdaia konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani.
slovanska tiskarna v Ljubljani.