slovenska FOR & FREE SLOVEHIA S AIL, US HEX E> UBIL. X CAE SLOVENICAE S UF> FtEMA LEX' LETNIK XLII APRIL-MAJ 1991 ŠT.4.5.6. NO.4.5.6. PREDSTAVIMO SE SVETUl JUNIJ - 26 - 1991 Samo še dobrih 30 dni nas loči od končne razdružitve. Pogumno, z vedrim narodnim ponosom, z živo narodno zavestjo, zrimo na ta, za vse Slovence, v vseh ozirih, najpomembnejši dan! Bodimo vredni potomci naših prednikov, ki so, - za takratne razmere v svobodni Karantaniji - prosto izbirali in volili svoje vladarje, kneze imenovane! Zavrzimo enkrat ze za vselej načrtno vsiljevane nam ideje, da smo narod hlapcev in zato le plemenske pritekline regionalnega imperializma v tej ali oni obliki, v tej ali oni kombinaciji! Povejmo svetu, KAJ SMO ? in KAJ HOČEMO ?! Glasno pa tudi pribijmo, da smo politično dorasel narod, da smo svojo politično zrelost jasno in neizpodbitno dokazali na plebiscitu - 23. decembra 1990 - in da posledično hočemo, -opirajoč se, na sedaj že globalno priznan, a ne še v celoti vsebinsko izvajan, princip o samoodločbi narodov, - tako mero narodne in državne svobode, kot jo že uživajo drugi, številčno večji in tudi manjši narodi, kot je slovenski! S skupnimi močmi ustvarimo SAMI vse tiste pogoje, ki bodo vsestransko krepili slovensko narodno rast in napredek, pri naših sosedih pa spoštovanje in ugled! Vse to pa bomo zmogli le v SVOBODNI, MEDNARODNO PRIZNANI SLOVENSKI DRŽAVI: SLOVENIJI! Prijatelji z vsemi! Nikomur več hlapci! "SALUS REI REPUBLICAE SLOVENICAE SUPREMA LEX"! Slovenska Država "V - štev. 1 CHICAGO, 25. JULIJA 1950 Letnik I. KAJ HOČEMO? Boriti se hočemo za slovenske pravice, da bo tudi naš slovenski narod dosegel to, kar že imajo najbolj zaostali in analfabetski azijat-ski narodi: svojo politično i narodno svobodo v svoji lastni državi. Borili se bomo zato, da bo kulturni slovenski narod stopil v krog o-stalih kulturnih narodov s svojim imenom, svojimi možmi, ki so predstavniki in voditelji tega naroda. Borili se bomo, da ne bo nikdar več sveti simbol slovenske samobitnosti, slovenska zastava od tujcev prepovedana, opljuvana i onečašče-na. Da ne bo slovenska mladina nikdar več biti s puškinimi kopiti žan-darjev in policajev, ker nosi na prsih njen sveti simbol. Borba gre za tem, da ne bo nikdar več izbrisano iz zemljevida ime naše rodne zemlje, Slovenije, vse prepojene š krvjo in znojem naših predriikov. Nočemo, da se še enkrat ponovi, da bi se na slovenskih šolah prepovedalo brati slovenske pisatelje, ki poveličujejo našo rodno grudo, * a. \ # v Z današnjo številko "SLOVENSKA PRAVICA" postaja "SLOVENSKA DRŽAVA" — Čeprav majhen, ima slovenski narod pravico do popolne narodne samostojnosti. Najpopolnejša oblika narodne samobitnosti je pa lastna narodna država. Karkoli hočemo, za karkoli se borimo in s komurkoli sodelujemo, mora imeti svojo podlago v naši najosnovnejši pravici: v lastni DRŽAVNI SAMOSTOJNOSTI. Lastna SLOVEN-SKA DRŽAVNOST je NAŠA PRAVICA; naša dolžnost je, da to našo pravico javno proglasimo in da se za to našo pravico borimo. "SLOVENSKA DRŽAVA" naj bo zato izraz volje vseh zavednih Slovencev doma in v tujini, izraz volje vseh, ki se zavedajo, da mora slovenski narod biti "NA SVOJI ZEMLJI SAM SVOJ GOSPOD." "SLOVENSKA DRŽAVA" naj bo nosilec naše narodne .volje in naše narodne zavesti; naj bo temelj za podvige vseh, ki slovensko mislijo, čutijo in govore; in naj bo neustrašen boritelj za neokrnjenost in politično neodvisnost slovenskega ozemlja. Obenem pa naj bo VZPODBUDA njim, ki se za to pravico že borijo; naj bo BODRILO njim, ki to pravico žele; in predvsem OPOMIN vsem, ki na to osnovno slovensko pravico pozabljajo in jo zapostavljajo. _ — "nebesa pod Triglavom"; da bi j bilo prepovedano petje slovenskih domoljubnih pesmi, kot se je to godilo v letih 1929—35. Hočemo, da bo slovenska mladina, če bo že treba, služila v slovenski vojski, kateri bodo zapovedovali slovenski častniki, brez psovanja slovenske matere in umiranja v ma-laričnih krajih nekje na jugu Balkana. To je naše hotenje, da bo vsak pošteni Slovenec imel kruh in človeka vredno življenje, da bo lahko živel v svoji domovini brez preganjanja in zapostavljanja. Smo proti tisočerim krivicam, ki so se nam godile in smo jih trpeli, čeprav jih nekateri danes hočejo pozabiti. Nikdar več pod tujca, njegovo komando in izkoriščanje. Kaj nam je bil monarhistični Beograd vemo mi, kaj je komunistični Beograd, vedo naši bratje in sestre v domovini, ko ječe pod komunistično beograjsko diktaturo, ko morajo kakor tlačani graditi takozvani "novi" Beograd, dočim so še danes, po petih letih doma razvaline, povzročene od okupatorja, pa tudi od komunistov samih. 1991 CENSUS OF CANADA SlUVCllSJkčl DRŽAVA FOR A FREE SLOVENIA SUiacription rate«: J 13.00 per year Si.30 liacjc iuue Adveiliiinf : .43 c per a{ala line 1*87 ■ 1583 Mcmtxr of MuilüinpuJ Pm» AjMxiiiioii of Onurio Mania Dub Calk 105. # «111 145) "ilk I Ovarf ml I mamUf fcy ¡Imi'H tUM Mandai 4 C—i. LmII m Mwii.Va NuoU ZasxKadl WUU Aa.TnH.Ow» ÎMCfl} UM bheràl bu« hoan) Ikn.i.to UrlM Lwh-ifcJawoik 7» Wm> A«. T.ii«.. Oaaria H6S 4E2 FAX: 416-767-8999 Lctaa naročnina: Za Kanado ia ZDA 13 dol., za Ar^cuiino in Brazilijo po dogovoru. Aofl^a, Avatrija, Avstralija, Francija ia druga driavc 12 tioi. US. Po Irlaltti poili po dofovom 2a podpiaanc članke odgovaija piacc. Ni nujno, da bi ae avkxjcva naziraiij* morala akladali v ccloU z mišljenjem uredništva in izdajatelja Qpoftba UredniStva S.0.:"": " Uredništvo se opravičuje, da v tej 'številki ni moglo objaviti vseh člankov. Nekateri bodo «orali počakati do naslednje številke. June 4 ♦ Count Yourself In ! "'— til.. i"'V i fti i ir ' ■■ ■*■ ."'i "i Member of Canadian Multilingual Preu Federation ■ ■ Statistics Statistique Canada Canada On June 4,1991 - Write-in Slovenian On June 4, 1991, the national Census ot Population will ask one-ln-tlve Canadian households: To which ethnic or cultural group did this person's ancestors belong? Tne 199" Census ethnic origin question lists 15 groups as mark-in circles and gives nine additional example of ethnic origins. It is not possible to list all of Canada's more than 100 ethnic or cultural groups on the census questionnaire. Because Slovenian is not one of the examples, it is important that everyone in our community knows to write-In the correct name. It everyone in our community correctly writes-in "Slovenian", the results of the Census will provide us with a comprehensive view of the characteristics of Slovenians In Canada. Information on ethnic background can be combined with data on such things as age, sex, marital status, income and education to increase our understanding of the needs ot our people. We must ensure that all our members are aware of the Census and why It is essential that they Identify themselves correctly. Make sure your children and grandchildren know how to accurately fill in their Census forms with "Slovenian" If they are asked about their ethnicity. Only you can make that point clearly. II someone you know has trouble with the Census form, you could help them fill it out. As Census day draws closer, you can call the Census office in your area to get more help -or use the special Telephone Assistance Number that will be promoted In late May and early June of 1991. KANADSKO LJUDSKO ŠTETJE 1991 NA DAN LJUDSKEGA ŠTETJA 4. JUNIJA NAPIŠITE SLOVENIAN Ljudsko štetje bo 4. junija zastavilo vsakemu petemu gospodinjstvu vprašanje: KATERI ETNIČNI ALI KULTURNI SKUPINI SO PRIPADALI PREDNIKI TE OSEBE ? Vprašanje o etničnem izvoru navaja v ljudskem štetju leta 1991 15 skupin, ki se lahko obkrožijo in daje tudi nadaljnjih 9 primerov etničnih skupin. Nemogoče je navesti na vprašalni poli vseh, nad sto etničnih in kulturnih skupin v Kanadi. Ker "SLOVENIAN'Vu eden primerkov, je važno, da se vsakdo iz vaše skupine zaveda, da mora sam vpisati pravilno označbo. Če bo vsakdo iz vaše skupine pravilno vpisal "SLOVENIAN"nam bodo dali rezultati štetja popolen vpogled v značilnosti Slovencev v Kanadi. Informacija o narodnostnem poreklu, kombinirana s podatki o starosti, spolu, stanu, dohodkih in vzgoji, bo prinesla k večjemu razumevanju potreb prebivalstva. Moramo zagotoviti, da bodo vsi naši sonarodnjaki vedeli o štetju in zakaj je nujno, da se pravilno označijo. Zagotovite tudi, da bodo Vaši otroci in vnuki vedeli, če so vprašani o svojem etničnem izvoru, kako se pravilno vpisati kot "SLOVENIAN" na vprašalno polo štetja. Samo Vi jim lahko jasno razložite. Če bi kak znanec ime.i težave z vprašalno polo, mu jo pomagajte izpolniti. Ko se dan štetja približuje, lahko pokličite krajevni urad na nadaljno pomoč ali pa uporabite posebno telefonsko številko, ki bo razglašena koncem maja ali v začetku junija 1991. ZAVEDNOST SLOVENCEV Čez nekaj tednov, 4. julija, bo v Kanadi spet ljudsko štetje, ki vsakih pet let ugotovi število in značilnosti prebivalcev Kanade. Statistika utemeljena s tem štetjem služi vladnemu in privatnemu sektoiju v odločitvah gospodarsko-socialnega in političnega značaja kakor tudi za kvantitativno informiranje o družbenih pojavih. Brez dvoma je Census važen dogodek, ker omogoča posneti natančno sliko vsega prebivalstva, da potem služi za osnovo študijem in odločitvam. Eno od mnogih vprašanj v tem štetju je tudi etnični, narodni izvor vsake osebe. Za Kanado, deželo imigrantov par excellence, je to važen podatek, ne za zadostitev radovednosti, ampak za formiranje vladne politike imigracije, ter za ugotavljanje relativne pomembnosti števila raznih narodnih skupin in njih krajevne in zaposlitvene ter poklicne koncentracije. Bežen pogled na rezultate zadnjega kanadskega ljudskega štetja, leta 1986, da presenetljivo in obenem porazno sliko o Slovencih v Kanadi. V sledeči tabeli so podatki o številu oseb (ne družin!), ki izhajajo iz raznih narodnostnih skupin iz obmo čja Jugoslavije: Narodnost Kanada Metro Toronto Ottavja Slovenska HrvaŠka Srbska J ugoslovanska 8,120 44,170 12,970 R4,575 3,750 15,775 4 500 23,235 215 615 200 1,305 Skupaj 149,835 j 47,260 2,335 Prva značilnost te statistike je, da kaže, da je bilo leta 1986 v vsej Kanadi le 8,120Slovencev, v Torontu 3,750 in Ottawi 215; druga pa, da seje v Kanadi 56 odstotkov imigrantov iz ozemlja Jugoslavije izjavilo, da so nekega jugoslovanskega narodnostnega izvora. Slovenci niso obravnavani v publikacijah, ki dajejo podrobne IN LJUDSKO ŠTETJE V KANADI i«. fUJCH $7lKEl značilnosti narodnostnih skupin, ker je njihovo dozdevno število pod 10.000. V tej zvezi je primerno tudi omeniti odstavek iz ljubljanskega DELA, 30. marca 1991. o problemih tamkajšnega ljudskega štetja, ki se je začelo naslednji dan: "Verjetno marsikoga (tudi na oblasti) najbolj zanima, kakšna bo narodnostno-nacionalna slika Jugoslavije ob tem popisu. Ne samo to, koliko je Albancev na Kosovu, Srbov na Hrvaškem ali "jugovčev" v Sloveniji, ampak kako se bodo Jugoslovani nasploh narodnostno prostovoljno izrekali. Pri tem je zagotovo najzanimivejša kategorija Jugoslovanov, ki jih je bilo ob zadnjem popisu natanko l,219,024ali 5 4odstotka vseh prebivalcev Jugoslavije. Po politično-homogenizacijskih peripetijah v naših republikah pa po vsem tistem, kar nekateri uvrščajo v obdobje "novepomladi narodov",bo seveda sila zanimivo videti, koliko Jugoslovanov v državi je sploh ostalo, čeprav nekateri poznavalci prisegajo, da jih bo malo... ".Nadalje: "Kaj seje zgodilo s kategorijo Jugoslovana leta 1981! Sloje za popis, kije bil le leto dni po Titovi smrti in evforija jugoslovanstva je bila na vrhuncu in zato se je veliko ljudi, neprimerno več kot leta 1971, opredelilo tako. Tomaž Banovec pa pravi, da si je kategorijo Jugoslovana izmislila država takrat, ko se je število mešanih zakonov pri nas povečalo. Mi statistiki in znanstveniki nismo nikdar trdili, da je Jugoslovan kategorija naroda in tudi drugače te kategorije nismo opredeljevali; smo samo beležili, kar je korektno, ljudje gač niso vedeli, kaj bi bili, nekaj so pa hoteli biti". Četudi nimam posebnih podatkov o številu "Jugoslovanov"v Sloveniji sami, jih je bilo tam veijetno pod 5 odstotkov. Časopis v Sloveniji meni, da je 5.4 odstotkov veliko število. V Kanadi pa je bil ta odstotek podesetorjen!. Kje je iskati vzroke za te nedostatke kanadske statistike? Gotovo tega ni kriv način ljudskega štetja, saj vprašanje je bilo čisto jasno: "Kateri etnični ali kulturni skupini so pripadali predniki te osebe?" Gotovo se tukaj govori o narodnosti in ne kakem državljanstvu. Tudi ne more biti krivda na popisovalcih, ker oni zapišejo, kar jim je rečeno. Kje torej? Brez dvoma je bila krivda na osebi, ki je dajala podatke, to je, ki je odgovaijala popisovalcu ali izpolnila vprašalno polo. Tudi ni težko uganiti, zakaj so nekateri Slovenci dajali tako pokvečene podatke o samih sebi. Slovenci niso imeli tega problema, ko so bili pod Avstrijo. Vedeli so, da niso nemškega pokolenja in da je zato edino možno, da so Slovenci. Če pa je kak posameznik trdil, daje kaj drugega, so ga sorojaki imeli za odpadnika ali Nemčuija. Položaj Slovencev v Italiji je bil, isti. Stvari so se spremenile z vstopom v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. S tem so se nekaterim Slovencem uresničevale panslavistične sanje o eventualnem združenju vseh Slovanov, ki se bodo polagoma stapljali v en narod, ki bo složen in poln medsebojnega razumevanja ter se lahko upiral pritiskom tradicionalnih sovražnikov, Nemcev, Italijanov in Madžarov. Številčno prevladajo či Srbi in njihov kralj so že po osmih letih obstoja te nove versajske tvorbe spremenili ime države, ki je prvotno vsaj vsebovala ime Slovencev, v Jugoslavijo. Prepovedali so tudi slovensko zastavo in tradicionalna društva ter iztrgali prvih 26 strani iz gimnazijske učne knjige, ker so vsebovale Cankarjevo pisanje o raju pod Triglavom.Slovenci smo iz naroda postali pleme, Jugoslavija pa "troedini" narod, verjetno po analogiji s Sv. Trojico. Gotovo je, da pri odločitvah o tem spremenjenem stanju Slovenci niso sodelovali. Bilo je vsiljeno ali kot so rekli: oktroirano. KAJ HOČEMO? nadaljevanje s str. Kateri Slovenec nam more očitati, da naša borba ni opravičena, ali da nimamo pravice, potegovati se za resnično narodno svobodo? Kdo so oni, katerim je to delo trn v peti in bi ga radi zavrli? Kje ste Judeži, ki na ukaz tujega gospodarja pljujete na slovensko čast in naše mučence — n~šo poklano narodno vojsko? To hočemo povdariti: Slovensko ljudstvo ne bo šlo nikdar več v temnico, nikdar več pod oblast kakega diktatorja. Na slovenskih tleh in slovenski zemlji bo odločalo slovensko ljudstvo. Slovenski narod si bo po svojih, na demokratični način izvoljenih zastopnikih sam postavljal zakone, za denar slovenskega ljudstva pa bo raslo in se večalo narodno gospodarstvo. Slovenci, Slovenke! Veste za trpljenje in solze slovenskega naroda. S skupnimi močmi hočemo doseči, da bo naša ljuba Mati SLOVENIJA rešena komunističnega tiranstva. Ko bo zlomljeno komunistično ti-ranstvo, pa naj svobodno zavihra čista, neomadeževana slovenska zastava svobodne slovenske države. Podprite nas v tem prizadevanju, podprite v tej borbi, ki je' tudi vaša borba. Podprite tudi list, ki širi in zagovarja misel svobodne Slovenske Države. Živela svobodna država Slove- nija : B. Sč. WITIW1H ¡Llfll mu® OSNUTEK PROGRAMA SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA Novo besedilo, odobreno na zasedanju 29. in 30. marca 1991 (vnesene vsebinske spremembe so podčrtane) Osnovni namen Svetovnega slovenskega kongresa je doseči, da se ljudje slovenskega rodu in porekla po vsem svetu čutimo kot posebna, svojska skupnost. Njegovo delovanje naj slehernemu Slovencu, naj prebiva kjer koli že, prebudi občutje za slovenstvo v njegovem okolju: v domovini, v manjšinskem zamejstvu, v izseljeništvu. Kongres naj premaguje delitve, ki izvirajo bodisi iz naših medsebojnih obračunavanj med vojno in po njej bodisi iz dejstva, da sicer strnjeni slovenski živelj pripada štirim različnim državam in da so slovenski izseljenci razpršeni po več kontinentih. Kongres naj presega in blaži učinke političnih dolžnostnih razmerij, ki vežejo Slovence po svetu na različne države, kakor tudi učinke tujih okolij na slovensko zavest Svetovni slovenski kongres je dejavnik slovenskega naroda pri njegovem vključevanju v proces vedno večje svetovne soodvisnosti narodov in tudi njegovega prizadevanja po uveljavljanju mednarodnopravnih jamstev za lasten obstoj in razvoj. Naj gre za razmere v izvirni domovini - v državi Sloveniji in v zamejstvu - ali kjer koli v izseljeništvu, povsod mora Kongres negovati duha narodne vzajemnosti in medsebojne zavezanosti. Da bi se približal tem ciljem, si mora Kongres posebej prizadevati v naslednjih smereh: 1. Svetovni slovenski kongres si bo prizadeval ohranjati slovenstvo, kot to ustreza slovenskemu iivIj^rvižvmudonMvini in po svetu. Slovenski kulturni prostor in slovenski občutek za domačnost naj se brez zemljepisnih omejitev uveljavljata povsod tam, kjer Slovenci prebivamo. Kajti že v preteklosti je bila naša kulturna zavest tista moč, ki je ohranjala slovenstvo tudi v zelo oddaljenih okoljih. Zato lahko vsak izmed nas prispeva k dobremu imenu in vsestranski uveljavitvi slovenstva v svetu. 2. Svetovni slovenski kongres stremi po narodni spravi kot temelju našega sobivanja. Sprava pomeni pomiritev in premagovanje naše medseboj- četrtek,27.jumja-Ljubljana-Cankarjevdom ne odtujenosti zavoljo izseljeništva, delitve slovenskega ozemlja ter obračunavanja med vojno in po njej. Vsem Slovencem mora biti vrnjena domovina z vsemi pravicami in častmi, tako mrtvim kakor živim. Spravna svečanost v Rogu je pri tem mejnik in naj bo zaveza za resnično poravnavo krivic iz preteklosti. Naravnanost k spravi sloni na spoštljivem upoštevanju razločkov, ki jih je zgodovina vnesla v naše narodno tkivo. V njih spoznava kongres vir naše pluralistične razgibanosti in ustvarjalnosti, v celostno predramljenem zgodovinskem spominu pa temelj novega začetka zgodovinskega bivanja slovenskega naroda. 3. Svetovni slovenski kongres bo spodbujal vzajemno pomoč med Slovenci doma in po svetu. Republika Slovenija mora imeti enako zavezujoč odnos do vseh svojih ljudi. Slovenci po svetu pa moramo v svojih sredinah varovati samostojnost, saj bomo na ta način najbolje ohranili sposobnost za preživetje v bistveno drugačnih okoljih. Poleg tega bo naš pogled na domovino zaradi zemljepisne razdalje in civilizacijske drugačnosti vedno dragocen, rodoviten vir naše znajdljivosti v svetu. Zgodovinska zakoreninjenost v Sloveniji pa pomeni Slovencem po svetu trajno duhovno zaledje in vir ustvarjalnih pobud. 4. Svetovni slovenski kongres bo spodbujal kulturne, gospodarske, znanstvene in druge vezi za vsestranski dvig slovenskega občestva. V dolgih desetletjih smo se Slovenci v številnih državah, kjer stalno ali začasno prebivamo, s svojim delom in svojo sposobnostjo uveljavili v kultu-n, gospodarstvu, znanosti, kulturi in drugih dejavnostih. Toda vse te naše ustvaijalne sile so razcepljene ali vsaj med seboj nepovezane. Kongres si bo prizadeval, da Slovenci v svetu, ki imamo sorodne interese in skupne dejavnosti, navežemo medsebojne stike, kar je naš skupni interes, hkrati pa kakovostna pridobitev za ves slovenski narod. 5. Svetovni slovenski kongres si bo prizadeval za popolno uresničenje samostojne in suvere- SPORED ZASEDANJA (odobren na zasedanju iniciativnega odbora 29. in 30. marca 1991 v Poljčalt) i «¡*t» Benedikt, pa še Konfucij, pa Gandi, kdo ve, koliko je še primerov iz Azije, iz prastare in novejše zgodovine. Mi se skoro vedno omejimo na krščansko Evropo in Ameriko. Pa še Amerikanci so, kot se reče, Evropejci z naslovom, začasnim, v Ameriki. Spomnili se boste, da je bilo menda rečeno v Fatimi nekako: "...in Rusija se bo spreobrnila..."Zopet Rusija, malo kot F. Jeza. Vsekakor nekako mesijansko poslanstvo. Komplicirano! Pa so Portugalci poznali svet, saj so bili kolonialna sila, poznali Kitajsko, Indijo, Goa, Makao! Rusija, Rusija! NAČELNOST IN KOMPROMIS Mi smo filozofski narod, načelen narod. Atmosfera je naklonjena filozofiji, literaturi; pesniki, pisatelji, ne znanstveniki, bi rekli 'belle lettere' sindrom. Načela, večna, neizpremenljiva, kot je resnica večna. "Aut- aut, tertium non datur!" Vroč, mrzel, samo mlačen ne, samo tega ne! Težko si je zamisliti predsednika ZDA, ki bi v svojih govorih citiral angleške, ali pa ameriške pesnike ali pisatelje. Tudi nekdanje angleške ministerske predsednice ne, čeprav imajo Shakespeare-ja in tisti citat iz Hamleta iz ust Marcellus-a: "Something is rotten in the state of Denmark" je za vsako priliko, večnoveljaven! Ali pa tisti iz 'KingRichard III': "Ahorse! a horse! my kingdom for a horse!" Praktični Amerikanec ve, da tehnologija, ne poezija žene dobro oborožena oklopna vozila in pošilja smrtonosne rakete v 'sovražnikovo' ozemlje. Še pojem 'sovražnik'je izpremenljivka, kije, matematsko povedano, funkcija časa! Kulturno prefmjeni Evropejci radi gledajo zviška na ZDA, po tistem: "tehnika bolšaja, kulturi njet!",pa kljub vsemu vsa pota vodijo v Washington! Se nas preseneča ta vdanost. ZDA so proti fragmentaciji držav Evrope! Vzrok? Boje se; sedaj stoji v Washingtonu le eden s klobukom v roki, v bodoče bo vrsta! Vsi poznamo: "Might is right! ",pa tudi: "Right is might! " Pred kratkim sem bral v dnevniku 'The Globe and Mail' analizo kulturnega in verskega ozadja arabskega sveta, kjer avtor, J. Kapica, omenja tudi muslimanske svete kraje in pravi: "Farm boys from the U.S. Bible belt whose closest idea of a shrine is Elvis Presley's Graceland." Sale? Samo na pol! Pilat, Herod! Takole piše evangelist Luka: "Od tega dne sta bila Herod in Pilat prijatelja, prej sta bila namreč med seboj v sovraštvu. " Ničvredna nežna čajneža brez načel? Napak! Politika! Churchill, Velika Britanija, zaveznik SSSR, pade izraz 'the iron curtain', zaveznik postane 'the evil Empire'. Sirija, še včeraj 'the terrorist state', danes zaveznik ZDA. Politika, kompromis! Dr. A. Korošcu so zamerili, da paktira s Srbi, mesto, da bi pomagal rušiti Jugoslavijo. Ko se je ta v vojni zdrobila na premnoge kosce, so bile vse frakcije odpora edine samo v enem: obnovitev Jugoslavije. Danes? Politika ne bo hodila po premočrtni poti neizprosne načelnosti! "Témpora mutantur et nos mutamur in illis! " bi rekli stari Rimljani. Načela! Načela! Škof dr. A. Mahnič, velik Slovenec, velik Slovan, zaslužen mož, velik, mogoče prevelik v načelih. Lani je bil njegov Simpozij, pa ga še nimam. Krško-senjski škof, na otoku Krku je v stolnici njegova spominska plošča. Senj je na celini, znan po burji in Uskokih. Mahni č je razdelil duhove, neizprosen: out -out! še pesnikom ni prizanašal. Te ideje, zdi se, so rodile odpor, pred vojno v katoliških vrstah v obliki krščanskih socialistov. Eden bolj vodilnih je bil kulturnik, pesnik, kristjan Edvard Kocbek. Velikokrat -se je trdilo v Dr. Inž. V. J. Bratina Ljubljani, oz. se še trdi, da je šele Kocbek pripeljal široke ljudske množice v odporniško gibanje OF, ki bi brez njegovega sodelovanja, oz. sodelovanja krščanskih socilalistov težko postala množična organizacija, ki je končno zajela vse plasti slovenskega naroda. Komaj morem veijeti! Kocbeka sem poznal kot profesoija in pesnika. Pokojnega dr. L. Legišo sem nekoč neuk vprašal za mnenje, pa mi je vidno presene čen nad mojo ignoranco rekel, daje Kocbek vendar naš največji živeči pesnik. Takoj sem stopil v knjigarno in kupil lepo vezane Kocbekove poezije v dveh knjigah. Bojim se, da sem obtičal pri Gradniku in Kocbek ni zame. Prav tako kot ne razumem poezije mojega dobrega, tudi že pokojnega, prijatelja dr. V. Truhlaija. Bil bi gotovo paradoks nemajhnih dimenzij, tu se bi reklo: 'it would be extremely intriguing',če bi načelni katoliški škof Mahnič posredno imel izredne zasluge pri ustvaijanju, krepitvi in zmagi OF v Sloveniji! Extremely intriguing indeed! Posebna načelna nespamet, mislim, da je to prava beseda, pred vojno je bil antagonizem med Orli in Sokoli (po abecednem redu, da ne bo zamere!). O zgodovini prvih je pred kratkim izšla v Argentini dokumentarna knjiga v avtorstvu g. Perniška. Borba proti Sokolom, taka ali taka, je bila neke vrste krščanska dolžnost. Bolj intenzivno je bilo nasprotovanje, tem večje je bilo zasluženje v nebesih! Logika je bila neizprosna in preprosta: borba proti, če že ne brezverski, pa vsaj proti versko indiferentni ideologiji! Itd., itd. Načelnost! Načelnost 'ad absurdum!' PARADOKS RELIGIOZNE PRAKSE IN SEKULARNE DRŽAVE Gotovo ste že kdaj pomislili: Švica, Švedska, Norveška, Danska, Nizozemska, velik del Nemčije, Velike Britanije, več ali manj protestantske dežele, vsaj nominalno. Švica celo skrajno kalvinistična. Vse sekularne države. S kakšnim spoštovanjem in občudovanjem v Kanadi - pa tudi v Sloveniji -izgovaijajo: Switzerland, Scandinavia, Sweden! Swedish example, se reče tu, Swedish statistics, Swedish steel celo. 'The highest standard of living!' logično, če je seveda to mogoče brez dalmatinske obale! Po prebivalstvu vse prej kot številne, ugled ogromen! "Swissair,or I am not flying! "pravi reklama na TV. Še nikoli nisem slišal: "Jat ali Adria, or I am not flying!" Res, plačana reklama, toda tudi objektivno bo še tako navdušen Jugoslovan ali Slovenec moral priznati, da ne Jat ne Adria ne vzdržita primere s Swissair družbo. Pa je Švica po ozemlju in po številu prebivalstva manjša od Jugoslavije. Švedska - Nobelove nagrade! Švedska Akademija znanosti jih deli, pa tudi Švedi sami, par milijonov ljudi vsega skupaj, naštejejo med vsvojimi znanstveniki kar lepo število Nobelovcev! Švedska podpira celo raziskovalno delo v Kanadi. Majhna Nizozemska, KLM družba in Philips! Res bili so kolonialna sila, to bogastvo bi mogoče razložilo 'Zlato dobo' holandskega slikarstva, toda sedaj je to že zgodovina. Skupen imenovalec vseh teh tako uspešnih držav? So pretežno protestantske, katoličani so v manjšini! Ali je kaka vzročna zveza, ali je vse naključje, ali je vse poenostavljanje 'ad absurdum'? Zadnje bo zelo veijetno, vsaj zdi se tako. Zanimivo pa je, da so prav pri Slovanih Leninove ideje obrodile 'stoteren' sad. So katoličani in pravoslavni seveda tudi, bolj dovzetni za najbolj nemogoče utopije? Nekaj se tu ne ujema, kaj, kdo ve! Ali se da precej razložiti z naivnostjo? Kdo ve? Mogoče ima svoje prste vmes klima, sever, jug. Sever tradicionalno napreden, jug prav tako tradicionalno bolj nekje zadaj. Južna Amerika, vsaj nominalno katoliška -svojo vero izražajo prepogosto v za nas smešni obliki -vse, kar beremo o njih je nizek življenjski standard, devalvacija denarja, nestabilnost sistemov in večni dolgovi. Vsekakor je vse zelo komplicirano in vsak še tako skromen poizkus nekake približne razlage verjetno povsem napačen. Še Kitajsko dodajmo za dobro mero in Indijo, oboji producirajo briljantne znanstvenike, na Japonsko kar pozabimo, saj je že dovolj zapleteno! Sloveniji bližnja Avstrija, zanimiv primer! FIKSNA IDEJA OBČUTKA MANJVREDNOSTI Slovenci smo večno mali zapostavljam, preganjani narod, in sam vrag kaj še. Čakamo in čakamo kakega Matjaža, da nas bo kot 'deus ex machina' popeljal v paradiž, ki sta nam ga požrešneža Adam in Eva zapravila. Izgleda, da smo se z Vladimiijem Iljičem, pa tudi z Josifom Visarionovičem nekako 'nasmolili'. Bral sem v Koledaiju Mohoijeve družbe v Celovcu, v članku o nadškofu Ambroži ču tole: "Kot Slovenci smo še posebno zainteresirani, da je na vrhu Cerkve v Kanadi človek...V prepričanju, da so najbolj prezirane narodne skupnosti v Kanadi z Vašim imenovanjem...dobile...zagovornika in podpornika..." Najbolj prezirane narodne skupnosti, v Kanadi? Mi je uganka! Na koga misli avtor tega govora, mag. Janko Merkač? Indijanci, Oka slučaj? Portugalci? Špansko govoreči naseljenci iz Južne Amerike. Menda ne Siki ali Pakistanci? Najbolj preziram? Ne morem si misliti, saj v Kanadi, v tem velikem 'melting pot' vseh narodnosti, vseh ras in vseh ver tega sveta, takih 'preziranih' praktično skoro ni! Ne vem! Sveta nebesa, upam, da avtor ne misli na Slovence! Slovenci smo namreč ena najbolj domišljavih, če ne sploh najbolj domišljava narodna skupnost, ki sestavljajo mozaik Kanade. Mnogo desetletij je že steklo mimo, odkar smo zmetali besede kot 'skromnost', 'ponižnost' iz našega besedišča! Edina rešitev! Seveda nekega občutka manjvrednosti, in to predvsem v Sloveniji sami, se skoro ne da zanikati. Kaže se najbolj v različnih obrazih. Ne morem se spomniti, mislim, da je bil pisatelj Cankar, ki riše človeka, ki sedi ob cesti in joka. Ko Kristusu, ki pride mimo, pove, da joka , ker je Slovenec, se še Kristus razjoka in odide brezmočen naprej. Parodija upetjena proti občutku manjvrednosti. Zanimivo, še v Foesteijevi operi 'Gorenjski slavček' se pokaže manjvrednost. Kot berem v Operne zgodbe (Smiljan Samec): "Dobri tujec (to je Francoz Chansonette, op. pisca) ji (to je Minki) podari denar..." Tristo samih...! Francoz Slovencu, 'bogati' francoski gospod da denar.'revnemu' slovenskemu dekletu! Tujina podpira Slovenijo, če generaliziramo misel; enosmerna cesta bi rekli. "Nilnovi sub sole?" Ali uporaba tujk! V 'modernem' slovenskem jeziku tujk kar mrgoli, tudi v leposlovju, ne samo v znanstvenem jeziku, kjer so skoro dobrodošle seveda, pač sliši se bolj internacionalno. Včasih je bila nemščina favorizirana, toda to so bile 'ilegalne' tujke, kot npr. 'keber' za hrošča (primeijajte 'keber' s 'kefer',kot se bere znak za hrošča v hieroglifih, pa imate dokaz za egipčanski izvor Slovencev, lingvističen dokaz!). Angleške tujke so 'legalne' tujke, sprejete v slovar slovenskega jezika! Bralca od stresa kar stresa! V Sloveniji,kot pač po vsem svetu in to že mnogo prej, so klasično izobrazbo odpravili in večina ljudi komaj ve - kot tudi Kanadčani in Amerikanci ne - da so te, nominalno angleške besede izpeljane iz grščine in latinščine, obe državi soseda Jugoslavije! Angleščina nima niti svojega izraza za izobraženca. Čeprav delam v fizikalni stroki, bom vedno trdil, da parafraziram Cankaija: "Klasična izobrazba, ti si kakor zdravje!" Ali Slovenian proti Slovene! V Sloveniji skoro izključno uporabljajo za Slovenca izraz: Slovene. Premnogi se veijetno niti ne zavedajo, da je ta beseda samo za eno črko, to je 'e', oddaljena od izraza: 'sloven',ki pomeni pač vse najslabše. Sloven Slovene, v prostem prevodu nekako: Capinski Slovenec! Kakšna eleganca! Emigracija z zelo redkimi izjemami uporablja besedo: Slovenian in to za samostalnik in pridevnik. Upoštevati je treba, da Kanada uporablja angleščino, ZDA pa amerikanš čino. Razlike so znatne, v pisavi, v izgovarjavi. Zdi se, vsekakor bi me zanimalo, torej zdi se, da so začeli v Sloveniji uporabljati 'Slovene' 'just to be different' od emigracije. Nekako, za Juda je pokrivalo na glavi znak spoštovanja, torej se bo pošten kristjan odkril! V družbi, v cerkvi. Le ženske so ostale, oz. so morale npr. v cerkvi biti pokrite, ker je že sv. Pavel zapisal, v latinskem prevodu: "Mulier taceat in Ecclesia!" Velja oboje: 'in Ecclesia', pa tudi 'in ecclesia'. Seveda sv. Pavel je imel glede žensk nekam svojske nazore. - Zdi se, da imajo v Sloveniji težave z duhom angleškega jezika. Nič čudnega, tudi visokošolci v Kanadi imajo težave s tem jezikom in še kakšne. Mi lahko veijamete! Torej Slovenian proti Slovene! Smo preveč občutljivi, vidimo strahove pri belem dnevu? Ko vendar gotovo nihče ne misli, še zdaleč ne, na neprijetno sličnost besed Slovene in sloven! Samo naivnosti ne! Naivnost je nekako kot v krščanski etiki greh proti sv. Duhu. Vsi drugi grehi bodo odpuščeni, to se pravi, so potencialno odpustljivi, grehi proti sv. Duhu pa ne! - Nerodno je seveda, skoro dvakrat nerodno, ker sta tudi besedi 'Slavs' in 'slaves' zelo blizu, zopet je samo en ničvreden 'e' vmes. Še zelo znani National Geographic Magazine, ki gre v svet v nakladi okoli deset milijonov, torej zajame sila čitateljev, je pred nekaj časa razlagal, da izvira beseda Slavs iz besede slaves, ker so pač bili stari Slovani več ali manj sužnji drugih ras oz. narodov. Res ne vem, to je stvar jezikoslovcev in zgodovinarjev. Nas so učili,da Sloven ali Slovan izvira iz besede 'slovo',tako nekako, in Nemec je pomenilo človeka, ki ne govori po slovansko, torej je nem. Mogoče so nas narobe učili, kdo ve! Prav tako je več kot konvenientno, da sta besedi Serbs in serfs zelo blizu; in včasih se je celo pisalo: Servia in Servian, kar je danes Serbia in Serbian! V dolgi dobi let na tem kontinentu še nisem srečal Anglosaksonca, ki bi uporabljal Slovene za Slovenca. Če bi, bi seveda končala za vedno. Angleški slovaiji, kaj povedo? Mi prisegamo samo na Oxford! Veliki oksfordski slovar v številnih debelih knjigah ima oboje, Slovene in Slovenian, samostalnik in pridevnik. Pazljivo čitanje teh gesel se zdi, da ne nasprotuje sugestiji 'just to be different'! Končno je zanimivo, pišemo Croatian, Serbian, Macedonian, Bosnian, Slavonian, Hungarian, Latvian, Estonian, Russian, Ukrainian, Romanian, Moldavian, Macedoniam, celo Italian, itd, pri Slovencih bi pa morali jeziku 'silodelati', in rabiti izraz, ki se more razumeti v zelo slabem smislu. Tako si ne bomo pridobili ugleda. ObčutljiviAnglosaksonci opazijo celo nevšečnosti s Slavs in velikokrat uporabljajo: Slavonic people. Črnci na tem kontinentu so povsem Dokončali izraz Negro, čeprav je to romanski izraz za Črnca; zdel se jim je žaljiv! Vsak uporablja sedaj: Blacks ali black people. Zakaj bi se Slovenci označevali z besedo dvomljive vsebine in vrednosti?! Zdi se, da se občutek manjvrednosti izraža tudi v ocenjevanju uspehov Slovencev. Res, že Kristus je rekel, zopet v latinskem prevodu: "Nemo propheta in patria!" Takole se ocenjuje npr. uspeh v znanju: Če je Slovenec -srečo je imel; tudi slepa kura zrno najde; itd. Ceje ne-Slovenec - talentiran je; bistra glava je; učenost zajemlje z veliko žlico; itd. Ocenjevanje materialnega uspeha: Če je Slovenec - kdo ve, kako je prišel do denaija; lopov, goljufal je; prav pošteno le vse ni; itd. Ceje ne-Slovenec - podjeten je; gospodarstven je; preudaren, sposoben; rojen finančnik; itd. Za konec še znano pesem, ki nekako takole poje: "...Ozrise v nas revne, ovčice pohlevne..."Skrbno listam po obeh pesmaricah: 'Hvalimo Gospoda', Ljubljana 1979,in 'SlavimoGospoda', Celovec 1988,pa ne najdem te pesmi. Je ni več? ZAKLJUČEK Kot je pač navada, sem na koncu tole pisanje prebral še enkrat in se prijel za glavo! Saj, kar je na papitju ni tisto, kar sem imel v glavi. V glavi so vse misli tekle logično, elegantno. Kar je na papiiju se pa bere, kot bi utrujena konja vlekla težak voz po strmi poti. In Še veliko 'sacred cows' sem namenoma prezrl, naj se mirno pasejo naprej! Skoro bi vzkliknil s Tatjano v Čajkovskega Evgenu Onjeginu: "Strašno perečest!" - Bo treba dodati, da slovenski izseljenci v Kanadi nismo zajeli samo znanosti z veliko žlico, ampak tudi kulturo, čeprav bolj pasivno. Kulturo pravzaprav z zajemalko, veliko zajemalko! Bil bi seveda velik nesmisel trditi, da so v Kanado prišli najbolj bistri Slovenci. Nikakor ne! Povprečni! Toda našli so fantasti čno okolje, znanstveno, kulturno. Eno je naraven talent, drugo je okolje, oboje je potrebno. Mogoče je v čisti matematiki genialnost zadostna, kot npr. pri francoskem geniju, mlademu Evariste Galois. Toda to je tako edinstven primer, da se vedno navaja. Torej okolje. To je več kot ogromna literatura, angleščina je pač svetoven jezik in vse je na razpolago. Še preveč, da je človeka strah. In seveda literatura v vseh drugih mogočih in nemogočih jezikih. Drugo je stik z izredno izobraženim slojem. Včasih sem bil reden obiskovalec Bell Telephone Laboratories, Murray Hill. Človek je samo v jedilnico stopil, pa je izgledalo kot velika strokovna konferenca. Sama slavna imena znanstvenikov, Nobelovi nagrajenci, nekaj je tudi najbolj trda glava morala profitirati! Toronto sämo je nekaj večje mesto, ima ogromno univerzo in leta in leta stika z najbolj izobraženim slojem se končno mora nekje poznati. Saj tudi Amerikanci niso kaki 'superman-i', nekateri so izredno preprosti, toda inteligenčna družba, to je pa nekaj drugega! Nobelove nagrade pobirajo kot jeseni sadjar pobira zrelo sadje. Njih vojske so po vsem svetu, da dobivajo kar občutek superiornosti, in zdi se, da vladajo svetu. In dolar je še vedno češčen kot 'Allmighty'. Pa od tu, od nas, ne izgledajo nič posebnega, ljudje kot vsi drugi! Kako vse to dosežejo, je tudi nam uganka. Kulturo z veliko zajemalko! Kot rečeno, Toronto je nekaj večje mesto in kulturne prireditve se kar prerivajo in gostovanja velikih umetnikov se kar vrste. Tako smo imeli priliko videti in slišati večino svetovnih umetnikov, posebno s področja glasbe. Virtuoze klavirja, vključno S. Rihteija, virtuoze violine, vključno D. Ojstraha, virtuoze čela, vključno Rostropovi ča. Slišali smo vse svetovne orkestre, vse zbore, vse slavne dirigente, vključno Pendereckega, ki me je vedno zanimal zaradi svoje originalne muzike. Videli smo vse balete, vse baletne plesalke in plesalce, Bolšoja, Kirova, Royal Balet, New York City Balet, itd. Plesalke od legendarne Galine Ulanove, preko Alije Sizove, Natalije Makarove, Maje Plisetskaje, Ekaterine Maksimove, Margot Fonteyn-ove, itd. do npr. Altinai Asilmuratove. Plesalce od Nikolaja Fadeiečeva preko Mikaila Barišnikova, Vladimira Vasilieva - skupno z Maksimovo plešeta v znani Zeffirellijevi verziji Verdijeve Traviate - Aleksandra Godunova, itd. pa tja do Faruka Ruzimatova. Videli oz. slišali smo praktično vse opere, vključno Stravinskega: The Rake's Progress; poslušali vse operne pevce od Ferruccia Tagliavinija in Marie Caniglie naprej; tu so gostovale praktično vse znane operne hiše vsega sveta. Prenasičeni nismo samo z operami, tudi z dramatiko. Živimo pač v svetovnem mestu: Cosmopolitan Toronto! Na slabšem smo z likovno umetnostjo. Res bile so razstave francoskih impresionistov, posebej Renoir-ja, Rodina, holandskih slikatjev, egipčanskih umetnin iz časa faraonov, Azteki, Inca in druge južnoameriške kulture, itd., toda ne dosegamo New Yorka! Gotovo ne! Vsekakor zajemanje kulture v taki meri nujno vodi v izbirčnost. Slovenci v Kanadi, predvsem vTorontu, smo postali glede kulture strašno izbirčni z velikimi zahtevami. O tem Slovenija malo ali praktično nič ne ve. Ne bodo dovolj samo polke in valčki in kranjske klobase z zeljem ali brez! V resnici, nismo padli v deželo, kjer sta oba, Bog in hudič rekla: "Adijo!" Seveda bil bi velik nesmisel trditi, vsaj po moje, da je odhod v tujino edina pot do znanosti in kulture. Res, Slovenija ni velika, toda ima lahek dostop do fantastičnih centrov znanosti v Evropi, saj je še do Londona en kratek skok. Vedno trdimo, da je v Evropi vsaka znanstvena konferenca avtomatično internacionalna, skoro šest sto milijonov ljudi in kompaktnost Evrope to omogočata. Tako se zdi, vedno se je mogoče motiti, da imajo Slovenci v Sloveniji v znanosti malo manj kot 'unlimited opportunities', kot se tu reče. Izmenjavanje idej preko vse Evrope to omogoča danes.. Daljav ni več. Kulturno je pa vsa Slovenija velik muzej, natrpan s kulturo. Tudi vsa Jugoslavija. Tudi če bi kdo dosegel Matuzalem-ova leta, nikdar ne bi mogel pregledati vseh kulturnih spomenikov npr. Dalmacije. Še vedno trdim, da se je izplačalo poleteti čez ocean samo zato, da znova vidim ali pa prvič, dela umetnikov kot npr. Božidaija Jakca, Mihe Maleša ali kipaija Franceta Goršeta, vsi trije naši dobri prijatelji. Ali pa rektrospektivna razstava Riharda Jakopiča pred leti! Fantastično v resnici, že katalog je lep spemenik. Na žalost me ni bilo na razstavi Ferda Vesela, leto in pol bo od tega. Slovenija je prenasičena s cerkveno umetnosjo! Še taka cerkev kot sv. Primož nad Kamnikom, okoli katere smo se včasih, kot dijaki še, podili, kdo je pomislil na kake freske! Sedaj smo videli 'veliki svet', 'oči so se nam odprle' in gledamo drugače. Takole bi se zdelo. Mi smo v velikem svetu in smo tudi njegovi ustvaijalci. Zajeli smo in še vedno zajemamo znanost in kulturo z veliko žlico. Nismo skromni! Dobro vemo, kaj vemo in česa ne vemo. Toda težko se bo našel kdo, ki bi mogel slovensko izobražentsvo v Kanadi Česa .učiti. Ne bo lahko, smo že predaleč naprej. In mjsljm, da je to dobro, seveda pomota je vedno možna, ker probleme se rešuje z razumom, ne s čustvi ali naivnostjo. Seveda se vse to bere domišljavo, toda zdi se, da nisindJprav daleč od resnice. Velikokrat sem v Ljublj&iiííV prijateljskem pogovoru omenil, da ne mislim komu 'pameti soliti',kot se reče. Dovolj sposobnih je! In obratno ni zaželeno! Sodelovanje - vedno, 'počevanje' -dvomljiv uspeh! Skoro moram dati genialnemu Ivanu Cankaiju zadnjo besedo! V govoru iz leta 1907: 'Slovensko ljudstvo in slovenska kultura' takole začne: "Naše ljudstvo (beri: naši izseljenci!, op. pisca) ne mara takih reči, naše ljudstvo ni zrelo za take reči, ne ponujajte našemu ljudstvu torte, ko je komaj žgancev vajeno!" In res -moderna ali klasična drama izgine sramotno iz odra, na odru pa se prikaže domača umetnost, ki ima na čelu zapisano geslo "Ejduš"in "ga že 'maja'!" - Cankar je tu meril na Govekatja, ampak njegovi stavki so nesmrtni, za vse čase in vse prostore! Pa še en citat: "V Ljubljani razstavijo slovenski umetniki svoje slike in kipe. Da je njih umetnost velika in čista, tega jim živa duša ne odreka. Ampak vsi ljubljanski zvonovi zapojo takoj tisto prisrčno pesem: "Toni za ljudstvo!" (Dopolnjeno po magnetofonskem traku - op. pisca.) nadaljevanje s str. Po zadnji vojni je novi vladar Tito s Kardeljevo asistenco manipuliral narodnostna vprašanja pod znano krilatico o "bratstvu in edinosti". Notranje partijske debate med Cosicem in Pirjevcem in prvotno tajni načrt o "skupnih vzgojnih jedrih" so, ko so postale znane, razgalile namero popolnega posrbljenja Slovencev in Hrvatov.Slovenci doma so takrat spoznali, da krepak "bratski zagrljaj" ni nič drugega kot varljiv način narodnega zadavljenja, in so se temu enoduino uprli. Ta upor in demonstracije ob sojenju Slovencev v srbščini v Ljubljani sta bila dogodka, ki sta začela razvoj, ki je dosegel vrhunec v slovenskem plebiscitu. Zgodovina je Slovencem končno dokazala, da je rešitev raznarodovanja možna le v suverenosti. Položaj med Slovenci na tem kontinentu pa je bil nekoliko drugačen. Povojna emigracija se je v veliki večini smatrala za Slovence, četudi so bila notranja deljenja glede mere povezovanja v Jugoslavijo. Zato se je ta generacija izseljencev v Kanadi v večini izrekla, da je slovenska. Ekonomski izseljenci, to je tisti, ki so prišli po letu 1956, so bili doma izpostavljeni v šoli, pri vojakih in v javnosti markističnemu enoumju, kije negiralo ali vsaj omalovaževalo narodnost in vsiljevalo z grobo in subtilno propagando važnost Jugoslavije, kar se je očividno prijelo mnogo ljudi in ostalo z njimi tudi, ko so se preselili v Kanado. Kar se Janezek nauči, to Janez zna. V Sloveniji z radovednostjo pričakujejo, za koliko se bo že itak majhen odstotek Jugoslovanov sedaj znižal, v Kanadi pa upamo, da se bodo to pot prav vsi Slovenci izjavili, da so Slovenci. Ker je bila napaka v preteklosti narejena zaradi nepoučene ne(za)vednosti, bi bilo priporočljivo, da vsa slovenska društva in fare v Kanadi skušajo doseči vse Slovence in jih opozoriti na važnost, da se brez izjeme 4. junija izjavijo, da so Slovenci. CENTESIMUS ANNUS V novi socialni okrožnici se papež Janez Pavel II. izreka za družbeni in gospodarski red, ki bolj upošteva temeljne človekove pravice in potrebe kakor kapitalizem in komunizem. V neke vrste bilanci socialnega razvoja v tem stoletju Janez Pavel II. opozaija na to, da so mnogi veliki problemi prejšnjega stoletja še vedno nerešeni in bistvene socialne zahteve deloma neizpolnjene. Pri tem papež izčrpno obravnava razvoj v Vzhodni Evropi v zadnjih dveh letih. Poudarja odklonilno stališče Cerkve do razrednega boja, podčrtava pa "boj za socialno pravičnost", ta boj je dolžnost, ki izhaja iz krščanske vere. Tu papež znova poudaija prednostno odločitev (opcijo) Cerkve za uboge. Papež meni, da propad marksizma ni potrdilo za pravilnost kapitalizma. Papežu gre za nadalnji razvoj katoliškega družbenega nauka, ki po njegovem prepričanju kaže pot k pravičnejši in človeka vredni družbi. Janez Pavel II. odločno biča pot nasilja in zlasti vojno, stroške za oboroževanje in trgovino z orožjem. Temeljna zmota socializma je antropološke narave: socializem ima posameznega človeka za orodje in molekulo družbenega organizma, tako da je dobro posameznika docela podrejeno poteku gospodarsko-družbenega mehanizma. Papež pa zavrača tudi kapitalizem, kolikor ga razumemo kot sistem, v katerem gospodarska svoboda ni zajeta v trden pravni red, ki bi jo postavljal v službo polne človeške svobode. Marksistična rešitev je propadla, toda v svetu obstajajo oblike izključevanja in izkoriščanja, zlasti še v tako imenovanem tretjem svetu, ter pojavi človeške odtujitve, posebno v industrijskih državah, ki jim Cerkev odločno ugovarja. Množice ljudi še vedno živijo v revščini. Se danes je kakor v času "Rerum novarum" človeško izkoriščanje. SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA 646 Euclid Ave., Toronto M6G 2T5 Tel. 532-4746 747 Brown's Line, Toronto, Tel. 252-6527 John E. Krek's Slovenian Credit Union.. OFFICE HOURS MONDAY 10 a.m. - 4 p.m. TUESDAY 10 a.m.-8 p.m. WEDNESDAY 10 a.m. - 4 p.m. THURSDAY 10 a.m. - 8 p.m. FRIDAY 10 a.m. - 8 p.m. SATURDAY 10 a.m. - 1 p.m. NEW TORONTO TUESDAY 1 p.m. - 8 p.m. THURSDAY 1 p.m. - 8 p.m. FRIDAY 1'0 a.m. - 8 p.m. SATURDAY 9 a.m. - 12 noon BITI ČLAN HRANILNICE — JE V KORIST TEBI IN V POMOČ PRIJATELJU! KAJ STORITI Z JUGOSLAVIJO? Že kakšen mesec dni se predsedniki jugoslovanskih republik srečujejo na pogovorih o izhodu iz krize. Toda, če so ti pogovori, na katerih sodeluje tudi slovenski predsednik Milan Kučan, namenjeni ohranitvi Jugoslavije, potem so za Slovenijo povsem brezpredmetni. Slovenci so svojo voljo že izrazili na referendumu decembra lani, ko so neizpodbitno potrdili, da želijo svojo, samostojno in neodvisno državo. Te pogovore so pravzaprav izsilili vse slabši hrvatsko-srbski odnosi, katerih ujetnik je tudi in predvsem Slovenija. Izjemno poslabšanje odnosov med Hrvati in Srbi je pravzaprav povzročila srbska manjšina na Hrvaškem, ki je imela v času komunističnega režima pred prvimi demokrati čnimi in svobodnimi volitvami na Hrvaškem priviligiran položaj. Ta položaj je pravzaprav "podedovala" iz obdobja prve Jugoslavije in iz časov Avstroogrske, ko je bila orodje za izsiljevanje nemških in madžarskih interesov nasproti interesom hrvaškega naroda. Ob podpori vsejugoslovanke politike je namre č velikosrbska politika v Titovi Jugoslaviji na veliko izkoriščala dogodke iz časa druge svetovne vojne, ko je sovraštvo med Srbi in Hrvati doseglo vrhunec. Uradno zgodovinopisje je pisalo samo o odnosu ustašev do Srbov, v bistveno manjši meri ali skoraj nič pa o krvavih zločinih srbskih četnikov nad hrvaškim in muslimanskim prebivalstvom v Hercegovini, da o genocidu Titove vojske pod vodstvom srbskih oficiijev nad vrnjeno hrvaško vojsko in civilisti niti ne govorimo. Srbsko zgodovinopisje je na veliko pisalo o ustaškem taborišču v Jasenovcu, nastajale so več tisoč strani dolge "analize" in zgodbe o resničnih ali domnevnih zločinih, v katerih se je govorilo kar o milijonu pobitih Srbov, minimalizirala pa je trpljenje drugih narodov v času okupacije. Srbska politika je nastajajo či mit o Jasenovcu spretno izkoriščala za zatiranje hrvaških nacionalnih interesov tako, da je Srbom ponudila mit o "genocidnosti" hrvaškega naroda. Podobno je Slovencem skušala vsiliti mit o njihovem "izkoriščevalskem bogastvu" in obenem vzpodbuditi slabo vest do "manj razvitih" v Jugoslaviji samo zato, da bi jih lahko gospodarsko lažje izčrpavala. Srbska manjšina na Hrvaškem se nikakor noče sprijazniti z odpravo komunisti čnega režima niti priznati legalne, na demokrati čnih volitvah izvoljene hrvaške oblasti, čeprav ji je ta velikodušno ponudila položaje v vladi in ji zagotovila vse nacionalne pravice. Odnosi med Hrvati in Srbi v Srbiji se zato vse bolj zaostrujejo. Srbski predsednik, zagrizeni komunist in šef Socialistične stranke Srbije, Slobodan Miloševič, namesto da bi deloval pomirjevalno, celo vzpodbuja razkosanje Hrvatske. Ob pomoči jugoslovanske vojske ilegalno oborožuje militantni del srbske manjšine na Hrvaškem. Prav tako je treba poudariti, da se politika srbske opozicije do hrvaško-srbskega vprašanja bistveno ne razlikuje od Miloševičeve: zavzema se za Veliko Srbijo ali pa za ohranitev Jugoslavije. V teh razmerah pa je že prišlo do prvih oboroženih spopadov med hrvaško policijo in srbskimi terorističnimi skupinami. Jugoslovanska (beri srbska) vojska je na nekatera podro čja Hrvaške poslala tanke, da bi zaščitila domnevno "ogrožene Srbe", ničesar pa ni storila, da bi zaščitila divjanje srbske policije nad Albanci na Kosovu, temveč jih celo pomaga pobijati. V Zagrebu je vojska priredila montiran stalinistični proces proti hrvaškemu obrambnemu ministru Martinu Spegelju, ki je na las podoben procesu proti Janši, Borštneriu, Zavrlu in Tasiču pred tremi leti v Ljubljani, le da ji Spegelja, ki se skriva v strogo zastraženi vili v Zagrebu, še ni uspelo aretirati. Očitajo mu, da je organiziral hrvaško policijo in odcepitev Hrvaške od Jugoslavije. Na začetku sojenja je prišlo do silovitih nemirov pred vojaškim sodiščem. Samo še vprašanje časa je, kdaj bo vojska tanke poslala tudi v Slovenijo. Verjetno pred 26. junijem, ko naj bi Slovenija dokončno izpeljala referendumsko odločitev. Pogovori med predsedniki republik Slovencem ne prinašajo nobenih koristi. Hrvaška se zavzema za "zvezo držav", Srbi za ohranitev "jedinstvene Jugoslavije" oziroma za Veliko Srbijo, Bosanci in Makedonci za "federacijo suverenih republik", Albancev, ki so postali tretji najštevilnejši narod v Jugoslaviji predvsem po zaslugi svoje rodnosti, ki je na ravni indijske, pa nihče nič ne vpraša. To in katastrofalen gospodarski položaj so prav gotovo zadostni razlogi, da Slovenija iz te ponorele balkanske krčme čimprej pobere šila in kopita in postane samostojna država. Le ZDA in članice Evropske gospodarske skupnosti zagotavljajo, da bodo na vsak način skušale preprečiti kakršnokoli nastajanje novih držav na ozemlju Jugoslavije. Stališče sovjetske politike je zaradi povsem identičnih problemov že vnaprej znano. Tako kot Kurdi nimajo nafte, tako tudi Slovenci za svetovne velesile očitno predstavljamo zanemarljivo količino. Če nas bodo držali v tem jugoslovanskem "prisilnem jopiču, se lahko, kaj lahko zgodi, da bomo tako ali drugače obsojeni na asimilacijo in eksodus. Slovensko nacionalno vprašanje moramo zato v čim večji meri intemacionalizirati še preden bomo doživeli usodo Kurdov. Bolj kot kdajkoli potrebujemo v Sloveniji podporo v tujini in zamejstvu živečih Slovencev, njihove apele in interpelacije pri zahodnih vladah. Imamo možnost, da ustanovimo lastno državo, saj takšne priložnosti Slovenci bržkone ne bomo imeli nikoli več! Borut Meško Slovenija LE KAKO JE MOGOČE?! Nedavno je dokaj ugleden washingtonski dnevnik Washington Post priobčil daljše poročilo iz Leningrada ali nekdanjega Petrograda, ki v marsičem spominja na to, kar se dogaja v Sloveniji. Lani, prvič po zmagi komunizma v Sovjetski Zvezi, komunisti na volitvah niso dosegli zmage v tem znamenitem mestu, kije bilo nekoč prestolnica ruskih caijev. Spremenilo se ni nič, niti niso nove oblasti uspele, da bi se mesto preimenovalo in znova zadobilo svoje nekdanje ime. Slovenija ima poslansko zbornico, kjer so sicer tudi komunistični poslanci, a so v manjšini. Slovenija ima vlado, v kateri so sicer tudi komunisti, a v tako majhnem številu, da skoraj ni vredno, da bi se nanje ozirali - res je, tej vladi ni v čast, da eden njenih ministrov (Rupel) netočno, pristransko in zaničljivo pisari o za slovensko politiko popolnoma nevažnih homatijah med clevelandskimi Slovenci. Pisarjenje je ministra nevredno! V čast pa je slovenski vladi, da je zastavila svoj ugled in celo svoj obstoj za slovensko neodvisnost in samostojnost, čeprav pri tem ni vedno brez oklevanj in ne zagotavlja zadostne jasnosti. Slovenska vlada zasluži dokajšnjo mero priznanja in razumevanja, ko ji pri njenem delu komunistična partija dela vse vrste težav ter ji z znatno stopnjo uspeha otežkoča delo v vsem, celo v njenih prizadevanjih za slovensko samostojnost. Prav tako kot v Petrogradu. V Sloveniji so še povsod ostala sramotilna imena krajev kot Kidričevo ali pa zlonamerno spremenjena kot Pivka, Most na Soči, Polje, i. dr.. Razumevanje, celo sočutje, pa je vprašljivo za okoliščine, kjer bi bilo pričakovati večje odločnosti in bistveno drugačnih posegov vlade v slovensko javno življenje. Ivo Zajdela ni prvi, ki je o tem spregovoril, je pa njegovo 'Novo Jutro' najbolj jasno in načelno, predvsem z ozirom na nepotrebna popuščanja komunistom s strani slovenske vlade, posebno v kolikor komunisti skoraj nemoteno gospodarijo nad slovensko proizvodnjo in ko oblikujejo javno mnenje preko glasil, ki so si jih ustvarili z javnimi sredstvi, pa jih za to nihče ne kliče na odgovor. LE KAKO JE MOGOČE? Ko je lansko leto Kočevski Rog postal poznan v vsej slovenski javnosti kot "slovenskih fantov grob, kjer smo kri prelivali za svobodo domovine...", celo vsa prizadevanja za spravo in vsi njeni simboli niso mogli zadušiti klicev, ki so zahtevali, da se slovenska javnost jasno osvesti in zave in slovenska uradna javnost stori, kar je potrebno do "njega,ki kriv moritve je velike". V tem bi morala slovenska vlada izvršiti primerne ukrepe, a jih ni ali pa so bili manj kot polovičarski. Od tod upravičene pritožbe in obtožbe Iva Žajdele v 'Novem Jutru'. Slovenska vlada je bila izvoljena tudi zato, da se komunistični partiji zaustavi in onemogoči samodržno izvajanje oblasti in zato da zaščiti ter pomaga uzakoniti želje nekomunisti čne večine, kateri je v prvi vrsti odgovorna za svoje upravljanje poslov vršilca oblasti. Tukaj je razlika s prejšnjo komunistično vlado, ki ni bila odgovorna nikomur in je bila zato povsem neodgovorna, nositeljica režima zlobe in zla. Nobena skrivnost ni, da so za poboje v Kočevskem Rogu in drugih grobiščih širom Slovenije, katerih kruta resnica znova in znova vstaja tudi na krajih, ki so bili še prav do nedavnega neimenovani, poleg samozvanega maršala Tita odgovorni tudi slovenski partijski mogotci, zlasti Kardelj, Ribičič, Maček in njegovo družinsko in politično sorodstvo. Niti besede pa še ni bilo slišati od vladne komisije, katere naloga je, tako bi smeli razumeti, razčistiti v prvi vrsti, brezpravno množično pobijanje iz strani komunistične partije. LE KAKO JE MOGOČE? Prav zato je izredno pomembno pričevanje Alberta Svetine (Mladina, št. 11, 12. marca 1991.), nekdanjega oprode Ivana Mačka. On pozna do podrobnosti ozadje medvojnega in povojnega pobijanja, ki ga je zagrešila NOB pod vodstvom in na ukaz slovenske komunisti čne partije. Svetina je s prstom pokazal na Mitjo Ribičiča, ki je bi v zavesti ljudi do neke mere izvzet iz skupine ubijalcev, četudi nihče ni dvomil v njegovo krivdo. Še huje pa je Svetina obremenil Mačka, ki ni pobijal samo zaradi namišljenih političnih interesov partije, ampak tudi kot navadni pocestni zločinec zaradi grabežljivosti in pohlepa po bogastvu - nekako kot Tito, ki mu je pohlep po bogastvu in časti bilo edino politično načelo. Le kako je mogoče, da so Mačku sedanje slovenske oblasti voljne spregledati tudi tatvine, kot na primer tatvine ur, kot je to popisal Svetina, očividec (Maček "je imel do komolcev zavihane rokave, na vsaki roki pa tri ure..". Ukradeno zlatnino si je, seveda, v celoti prilastil"). LE KAKO JE MOGOČE? Slovenskim volilcem ni in ne sme biti vseeno, da je partija, kije, lahko rečemo, porazno zgubila na volitvah, še vedno na oblasti in da ji je dovoljeno v skoraj ne zmanjšani meri izvajati monopol nad slovenskim gospodarstvom, ko je v vseh povojnih letih kradla zasebno lastnino in grabila javno imetje samo zase, za svoje vodstvo, za svoje veljake, ki so iz nakradenih partijskih fondov nakradli zase pravo bogastvo in jih zato nihče ne teija na odgovor. Pokojni filipinski predsednik in njegova žena Imelda Marcos so bili za podobne pregrehe že davno postavljeni pred sodišče. Slovenska vlada danes gotovo ni kriva, da je gospodarstvo v razsulu - za to je kriva slovenska komunistična partija - ni pa brez krivde, čeprav se na vso moč trudi za rešitev gospodarskega zloma, za kar ji gre vse priznanje, kajti partiji omogoča možnosti odločilnega posega v slovensko gospodarstvo. Tudi vsi mogoči priboljški ter podpore izrastkom nekdanje NOB niso opravičljivi, saj vsi vemo, da je NOB kriva slovenske povojne revščine, ubojev med vojno in množičnih pokolov takoj po iyej. Bivši ameriški predsednik Johnson je rad poudaijal, da je on edini predsednik, ki ga ljudje imajo. To drži, za časa vsakokratnega predsednika. Mi, ki želimo slovenski vladi vse dobro in čim večjih uspehov - njeni uspehi so tudi naši uspehi - in smo odločeni, da ji stojimo ob strani pri uresničevanju njenega programa in mandata, ki ji ga narekuje lanski plebiscit v Sloveniji, bi ji tudi želeli, da se zavaruje z vsemi primernimi koraki proti neizogibnim očitkom nedejavnosti, nepotrebnega popuščanja in včasih nerazumljivega oklevanja v nastopih, ki so povezani z odnosi in soočanjem z nekdanjimi mogotci in preživelimi oblastniki z nosilci partijskih oblasti, in v odnosih, ki so povezani z lažnim mitom OF in njeno NOB ter v nastopih za popolno slovensko osamosvojitev. Ne le zaradi poštenosti same, zaradi pravičnosti in načelnosti, ampak pred vsem zato, da se ohrani in zavaruje pred možnostjo ponovne volilne zmage komunistične partije, za kar se le-ta tako silno prizadeva. c m ŽBžpaijsk» hranilnica in posojilnica "Slovenija" Vam nudi mm flnanCna usluga: Posojila u hM«. avtomat*»*, potovanj«, studii Itd. Vaii prihranki pa m ofcrastufrjo po nafviiji motni stopnji. Peslnžlte ae Mk slovenske finančne ustanove! URADNE URE na Mutalag Ave., T»ronto Torek — woöjl. Četrtek — i Soboto. 10a.m. — 3 p.m. lOa.m. — 8 p.m. lOa.m. - 1 p.m. as 738 Brown'» Line, Toronto Torek — «roda_ Cotrtek - i»tek_ Sobota_ 10a.m. - 3 p.m. 12p-m. - 8 p.m. 10a.m. — 1 p.m. Tcl.:531-S473 Tcl.:2SS-!T42 v StaallloBcs pri sv. Grcgorijn Velikem Vsak potok od 4h do 8h »veter. Sobota _lOa.n.-lp.n. Tel.:58î-M»52 V BLAG SPOMIN \ i" * ' * * 21. junija 1939 — Slovenija + ANTON P. GABER Naše sožalje staršem in sorodnikom mladega Toneta Gabra, sina zelo ugledne slovenske družine iz Chicaga. Naj dobri Bog pokloni miren počitek v nebesih za dobra dela na tej zemlji, ki jih je Tone storil. 1930 1991 + ALBINA ODAR-KOZINA Vedeli smo, da boleha, pa smo še vedno upali. Nekateri smo jo spoznali, jo vzljubili in tudi zadnjikrat videli pred dolgimi leti v Anrasu na Vzhodnem Tirolskem in jo ohranili v nadvse lepem spominu, zato ob njenem odhodu žalujemo z vsemi sorodniki, prijatelji in znanci. Njen brat, poznani č.g. Vladimir Kozina, župnik pri župniji sv. Margarete v Oakland, Kalifornia, nam piše: "...umrla je najmlajša sestra iz Kozinove družine iz Zapotoka. Trpela je skoraj celo življenje. Križ se ji je povečal z rakom, ki jo je, posebno v zadnjih mesecih njenega življenja, končno kronal s potrpežljivim prenašanjem hudih bolečin. Na starega leta dan 1990jo je Bog rešil in jo poklical k Sebi. Upam, da se je Albina pridružila njenim mučeniškim staršem in bratom. Pošiljam vam ček $ 250.00 za Slovensko Državo v SPOMIN MOJE POKOJNE SESTRE ALBINE. Želim vsem, ki delajo ~ pri Slovenski Državi, blagoslovljene velikonočne praznike, posebno pa še božjega žegna pri delu za neodvisno slovensko državo". Albininemu možu Jožetu, hčerki Lenki in sinu Tomažu ter ostalim sorodnikom izražamo naše iskreno sožalje, prepričani, da Albina sedaj za Vas in nas prosi pri Bogu. NEPRIČAKOVAN OBISK V četrtek, 9.' maja, sta nas nepričakovano obiskala g. Viktor Brezar, minister za obrt in drobno industrijo v slovenski vladi, in g. Danijel Malenšek, tajnik kluba poslancev Liberalne (preje obrtne stranke). Debata, ki je sledila privatnemu sprejemu, je bila verjetno najbolj konstruktivna, kar smo jih doslej imeli. Slišali smo o težavah sedanje slovenske vlade, ki skuša zavoženo gospodarstvo zvleči iz blata, a gre zelo počasi, ker je v uradih še preveč ljudi, ki gledajo v prvi vrsti na to, da "skoz pridejo", kot je bilo vodilo zadnjih 45 let. Liberalna stranka, ki je zaradi razkola v njej tik pred volitvami dokaj šibka, hoče takemu načinu gospodarjenja narediti konec, zato so kljub majhnosti uspešni s svojimi predlogi po pametni gospodarski politiki, ki odklanja debate, obljube in načrte, ampak zahteva dejanj in odgovornosti, vse to pa ne jutri ali čez eno leto, ampak danes, zdaj, s sredstvi, ki so narodu na razpolago. Veliko uspeha, Viktor in Danijel! P.S. - V SPOMIN MESEC MAJ 1945 - 1991 Te dni nam misli hite v maj 1945. Slovenska domobranska vojskaje po nerazumljivem ukazu odhajala po svobodo na tuje: umikala se je pred partizani, ki so pred domobranci že eno leto nazaj samo bežali. Na Dravi je doživela največje razočaranje: od zapadnih zaveznikov je bila izdana in z zvijačo vrnjena v roke komunistom, ki so jo brez sodbe mučili in pobili ter zmetali v kraške jame. Narod so prisilili v molk, da o tem zločinu ni smel govoriti. Po 45. letih prihaja resnica na dan. Samo lobanje preštevajo, brez imen in obrazov. Bili so pokončani in uničeni, toda ideje: BOG, NAROD, DOMOVINA, za katere so se borili in umirali, niso mogli ubiti. Dali so svoja mlada življenja na oltar domovine, toda iz te smrti žive in zmagujejo. Nova Slovenija, ki vstaja na teh grobovih, je zmaga naših mučenih bratov! SPOMINSKA SV. MAŠA Slovenski javnosti sporočamo, da bo v soboto, 1. junija 1991, ob 6. uri zvečer pri Mariji Brezmadežni na Brown's Line SPOMINSKA SV. MAŠA za pobite domobrance in druge žrtve komunistične revolucije. Pridite, da se vsaj zdaj, ko v Sloveniji prihaja na dan resnica o tem strašnem zločinu, poklonimo njihovi veliki žrtvi za vero in slovenski narod. Odbor Tabora NIKOLAI TOLSTOY DINNER Sunday June 9, 1991 Our Lady Of The Miraculous Medal Church Hall 739 Browns Line Reception: Dinner: 6:00 p.m. 7:00 p.m. Tickets $40.00 per person ZA VSTOPNICE SE OBRNITE: STANE PLEŠKO TEL. 239-3750 DR. F. PEPEVNAK 487-2507 ING.CIRIL PLEŠKO 251-3510 GA.MARTA JAMNIK 766-4846 POMLADNI KONCERT Na Cvetno soboto so priredili svoj letni pomladni koncert FANTJE NA VASI, skupno z oktetom tukaj rojenih SLOVENSKIH FANTOV m kvartetom PRIMORSKI FANTJE. Napolnjena dvorana je bila dokaz, da Slovenci na take prireditve še vedno radi prihajajo. Vsi zbori so bili deležni prisrčnega aplavza, najbolj pa mladi SLOVENSKI FANTJE, ki dajejo torontskim Slovencem upanje, da slovenske pesem v Kanadi še ne bo utihnila, zamrla, . « * X # »fe . 1'SLLA'ENSKI FANTJE" skupina mladih umlavenskih Kanadčanov, pod vootet->ytw> Lajzeta Orazma, nastopa na adanskem koncertu v Toronto.. POMOČ POPLAVUANCEM V SLOVENIJI PASTORALNI ODBOR za pomoč poplavljancem v Sloveniji je imel 10. aprila t. 1. sestanek, na katerem je blagajničarka ga. Vegel poročala, da je bilo dosedaj zbranih $ 92. 201.00,da je trenutno v banki $ 4328.00, ostalo je pa bilo poslano ŠKOFIJSKI KARITAS v Ljubljano. Po naših informacijah so skoraj polovico nabranega zneska darovali Slovenci v nedeljskih kuvertah, ostalo pa nabrali na večkratnih banketih, ki se pa menda še nadaljujejo. Pastoralnemu odboru moramo za njihovo delo in uspeh čestitati. Darovalci bi pa radi videli, objavljena v slovenskih medijih imena in zneske darovalcev, kot so to poročale organizacije v Clevelandu in kot je bilo sklenjeno na ustanovnem sestanku Pastoralnega odbora. Le tako natančno poročilo bi zadovoljilo darovalce. S tem poročilom bi bilo uspešno delo Pastoralnega odbora končano. NOVICE IZ SLOVENIJE Zadnje mesece Je svetovno časopisje veliko pisalo o političnem razvoju v Jugoslaviji, zlasti o razmera/i med Srbi in Hrvati. Slovenija je bila omenjena le tu in tam, tako , da bi površni opazovalec lahko prijel do zaključka, da v Sloveniji ni nič novega. To pa seveda ni res. Z namenom,da bi seznanilo naše bralce z grmado dela, ki so ga prav v teh mesecih opravili naši politični garači, od vseh treh Skupščin, do kabineta, ministerstev, in raznih komisij, saj smo Se enkrat omenili, da garajo skoraj cele noči, vse z namenom, da bi pripravili vse potrebno za zgodovinski vrhunski dogodek PROGLASITVE SLOVENSKE DRŽAVE, vam posredujemo vsaj nekaj čti-va, ki vas bo prepričalo da kljub navidezni tišini razvoj vseeno gre naprej in to v pravo smer. Predno kritiziramo ta razvoj, bi bilo bolj umestno dati tem našim izredno požrtvovalnim in junaškim zavednim Slovencem javno zahvalo in vsaj moralno oporo, da bodo vzdržali do konca, t. j. do ZMAGE. Prav tako bi opomnili tiste "neverne Tomaže",ki najdejo na desetine razlogov ali pa izgovorov, zakaj po njihovem mnenju " iz tega vsega ne bo nič". Češ, da so^velesile proti, da mi nimamo nobenega prijatelja, da nas nihče ne bo priznal, da gospodarsko nismo sposobni obstojati itd.itd., cele litanije lice-merstva, defitizma, pesimizma in straho-petstva. Zavedati se namreč moramo, da tako kot človek, ki mora včasih v življenju nekaj tvegati, mora tudi narod včasih tvegati, kajti drugače nikoli ne bo vedel, kaj bi bil lahko rezultat, če bi tvegal. Če nam tvegana odločitev ne uspe, ne bomo nič na sliibšem kot smo sedaj. Zato glave pokoncu, ura zmage se približuje!!! A.K. Dr. Rupel na obisku v Londonu Pogovori v britanskem za-naiyem ministrstva in bančnih institucijah LONDON, 23. nuja - Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupd jc popoldne, že drugič v nekaj mesecih. prispel v London, tofcrat 2 dvojnim poslanstvom: da uradno odpre informacijski urad Slovenije» ki naj bi bil zametek bodoče«* diplomatskega predstavništva, in da Britancem, vnovič predstavi stališča in razloge, ki silijo Slovenijo v bližnjo razglasitev neodvisnosti. Takoj po prihodu ga je sprejel državni minister v Forngrt Otfiesu Douglas Hogg, Slo pa j« ve£ kot za vljudnostni sestanek, saj želi biti britanska stran na tekočem z dogajanjem v Jugoslaviji. Zunanji minister Douglas Hord ga Se ni utegnil sprejeti. Df. Rupel je v krajšem intervjuju za BBC poudaril, da zaupa britanski diplomaciji in da je trdno prepričan. da imajo Britanci posluh za realnost. PiiluZuuai aa Urno prsd» stavitev slovenskih suliič pa se mu je pooudila v lordski zbornici britanskega parlamenta. Jutri se namerava sestati s predstavniki Bank of Sagiaad in Evropske banke za obnovo in razvoj. S. P. ¡\apem v Mariboru se je začela s prijetjem dveh vojakov JTA Obkoljeni Učni center Mariborčani na nogah Tsritoralci trdijo, da ni bilo niti aretacije niti zasliševan a PETERLE V MOSKVI LJUBLJANA, 15. maja. Slovenska vladna delegacija, ki jo vodi predsednik Lojze Peterle, je včeraj popoldne odpotovala na tridnevni uradni obisk v Rusko federacijo. Naši predstavniki - v delegaciji sta tudi sekretar za mednarodno sodelovanje dr. Dimitrij Rupel in predsednik slovenske gospodarske zbornice Franc Horvat - se bodo sešli z najvišjimi ruskimi voditelji z Borisom Jelcinom na čelu. Pogovarjali pa se bodo z nekaterimi zveznimi funkcionarji, med njimi tudi s sovjetskim zunanjim ministrom Aleksandrom Besmertnikom. Glavni namen obiska je gostitelje seznaniti z osamosvojitvenimi težnjami Slovenije in o možnosti dobiti ustrezno podporo za ta korak. (Dnevnik - 15. maja 1991) VELIKO POTOVANJ, MALO REZULTATOV Republiška vlada je v sedanjem mandatu realizirala 90 sestankov s tujimi predstavniki. 28 obiskov je potekalo v Sloveniji, predstavniki slovenske vlade pa so 62-krat potovali v tujino. Na tujem so prebili 128 dni, skupščinski komisiji za mednarodne odnose pa so o obiskih poročali le trikrat. Opozicijski poslanci menijo, da je vladin odnos do komisije razumljiv, saj v tujini ni dosegla takšnih rezultatov, po katerih bi obiski lahko veljali za pomembne. Dnevnik (Lj.), 15. maja 1991. (Težko je v kratkem času popraviti napake, ki so se nagrmadile v dolgih štirih desetletjih. Malo več potrpljenja, manj kritiziranja, več konstruktivnega sodelovanja, manj sabotiranja pa se bodo razmere znatno izboljšale. Vsak začetek je težak. In pri tem tudi mi Slovenci nismo izvzeti. Opomba uredništva S.D.). _ ZAGREB, 15. maja (Tanjug, NINA). "Mislim, da je svetu danes naposled postalo jasno, kdo zaostruje državno in politično krizo v Jugoslaviji in kdo je kriv za njeno breizhodnost", je ob koncu kratke tiskovne konference po vrnitvi iz Beograda dejal hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman. Za najnovejšo krizo v državnem predsedstvu je obdolžil Republiko Srbijo. MARJCBCfc. 24. - Včeraj guaajscjejod Pohorjem pri-petjl t-ctdeni.zaradi katerega ji priSo do vejaike napetosti. Vt jc erorila t spopadom med pri^acbikr teritorialni obrambe in -LA. Trije pri-paCnili TO » namreč «krog osmiti zjutraj naleteli aa neke». ifcci/icj^voja*» jugoslovanske *mS3c. v okolici Ufncg! cenri za obrambno in Erif tno u=pos»bfjanje teritorialni obreite v Petrah pri Maribcnj ji ju pripeljali v Ceoer. da bi ju identiirci-ra«. P«dst»-«iki JLA so na i» «trt- ragir JE in obkoliti (na jlibhi Center, v katerem se od srede maja uri 13® nladih slovenskih nabornikov. floce-fodnevnih pogajanjih prid Centrum is k.ttncje ttidi« poslopju obiinske stupUise se stvari nivo umirile in dogovarjanje «je brez vidnejCegi razpleta nadaljevalo počno v noč. Takrat je tjeneralmajor De-ii£. poveljnik mariborskega korpusa, -¡poroti! nstremo »ocfsivt-. da se ne mani več vrnili v «Minske prostore na pogajanja, .ampak jih je pripravljen nadaljevati samo v vojaJtjicr. Vladimir Miloienč. 5ef fO za vzhodno štajersko. se je nuo posvetoval z ministrjm JsrJo ¡a dobil navodilo, -aj avraa predlog JlA. Mecssrr se zbira venoia KuCatMnn in inioi «rom Ja teziMit Innto Mart SorOaoi spir.»Ci-"i predstavni i,-it Jl_-V Ji ¿-> v; priprav jeni pobijati pit njih. vojske T*je zahtevala, da mora prir sta deteancit.i. kot ve je poga-jJj na t*. io»r pa vod-•TOobiioc ni sprejeli». Nato» »predstavniki JLA sporo6ili_ 6 pogajunj ne bo. Hkrati je v^iau ;«cp-"»cdaU |»anS «ak tlrsmp x!t> l!in(»j on- Incident v Pekrah je zaostril odnose med JLA in Slovenijo Potem ko so v učnem centra TO v Pekrah pri Maribora zajeli dra pripadnika JlA, so center obkolili rojaSti oklepniki - ljudje zaprli pot tankom - Pogajanja za zaprtimi vmi pri županji Magdi Tovornik MARIBOR, 23. saj« - Jo&aojí dogodek > otposredai btSW trmrt TO Sto»«aif» r Pdnak jo folem, k» m «bvraskl rojaiJ zajdt irr žzvUslfci JLA m ja čapln tafaHffl, brz. iun dobtX ájame «¡«ta»«!. finals p« fwldacva m uuri okWjoi mat»H07 a vojaki te wjawîc» Sara Khron obkolil «tel tour á majorja Andreju Kodxks, b g» rodi. raidi poAartjid pojoj«. Janez Janša: »Poskus, da bi Izzvali konflikt« • LJUBLJANA, 23. mi* Lojze Peterle: »Nepotrebna provokadja* delo ,24.5.1991. Count Yourself In lune 4th Put Canada's Census To Work For You. When you complete and mail your Census form, you help to ensure that your community gets its fair share of government funding for schools, hospitals, vital social services, housing, effective multiculturism programmes, and fair employment opportunities. The Census only happens once every five years. That's why it's so important that you include everyone in your household on your Census form. Any information you give on your Census form is protected by law and kept confidential. Please complete and mail your Census form June 4th. Because, with you, the Census makes good sense. If you haven't received your Census form, please call toll free, 1-800-267-1991. Call for HELP from 9:00 a.m. to 9:00 p.m., Thursday, May 30th through Friday, June 7th (excluding Sunday). 1-800-267-1991 CENSUS DAY ■ ^ ■ Statistics Statistique ■ H Canada Canada Canada NOVO -¿T ZJ T FtO NOV ČASOPIS Lansko leto sem bil dopisnik Demokracije. Ker je ta zaradi nesposobnosti izdajatelja, zasebnega podjetja Magellan, sredi januarja 1991 prenehala izhajati, sem bil tako rekoč brezposeln. Ustanovil sem lastno podjetje ČZP NOVO JUTRO, d.o.o. ter začel izdajati časopis NOVO JUTRO. Novo Jutro sem spravil na svet brez kakršne koli finančne pomoči - iz nič torej. Skromno, a vendarle! NOVO JUTRO nima nobenme zveze s propadlo Demokracijo, izdaja ga zasebno podjetje in je politično povsem neodvisen časopis. Res, da bo v naslovu termin "Jutro" marsikoga zmotil, ker je pred 50-mi leti časopis s tem imenom že izhajal, vendar nima NOVO JUTRO z nekdanjim "Jutrom" prav nobene zveze (sam, kot lastnik NOVEGA JUTRA, sem bil rojen leta 1960). Že sama vsebina NOVEGA JUTRA to dovolj dobro potrdi. NOVO JUTRO zaenkrat štirinajstdnevnik Naj navedem nekaj naslovov iz prvih treh številk ( 6.3., 20.3.in 3.4.). - Poboji v Kamniški Bistrici. - Lipa sprave - kraj slovenskega spomina. - Pogovor z Nacetom Polajnarjem, predsednikom skupščinske komisije za raziskavo povojnih pobojev. - Poskus državnega udara v Združevanju žrtev komunizma. - "Šebova prijatelja" (pričevanje vrnjenega domobranca Franceta Šetarja). - Ovire na poti k narodni spravi (Stanislav Klep). - Tudi Primorska ima svojo Krimsko jamo (poboj pri Cerknem). - Društvo za ureditev grobišč. - Kdaj bodo posmrtni ostanki škofa Rožmana spet v Sloveniji? Začel sem objavljati tudi tri feljtone: - Nikolaj Tolstoj: Minister in pokoli. - Ivan Korošec: Sv. Urh - druga plat zvona. - Vencelj Dolenc: Med partizani in domobranci. Naj povem, da imam gradiva za objavo več kot dovolj. Kljub temu pa so strani "NOVEGA JUTRA" za naše pregnane Slovence po svetu na stežaj odprte. Pišite! Naslov: NOVO JUTRO, p.p. 483.610001 Ljubljana. Ivo Žajdela