POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
! POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN
DELAVSKA POLITIKA
llZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. D*-lovska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din 1.—. mali oglasi, ki slutijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50
Žtev. 72 t Maribor, torek, dne 25. |unl|a 1940	•	Leto	XV
Pomirjenje je potrebno
Vojni dogodki, kakor tudi razne senzacionalne vesti, iz katerih naiviii svet kuje logične ali nelogične 'sklepe, spravljajo bolj in bolj živčno vojno obenem v ekstazo. Razumljivo je, da vse te stvari razburjajo in vznemirjajo ne le državnike in odgovorne politike, ampak vse človeštvo. Kakor mora na prsih spečega muči to stanje človešUo, kateremu sicer ne pije krvi, kakor trdi bajka o mori, pač pa črpa fizične in duhovne' sile človeštvu.
Ni v naši moči, da te stvari izpreme-nimo, preboleti in preživeti jih moramo, toda ne vznemirjeni, ne razburjeni, ampak z vso trezno mirnostjo in odločno voljo, da hočemo s svojini pozitivnim delovanjem po najbolj realnem načrtu pripomoči, da nas ne zadenejo pretežke posledice vojne in živčnosti, marveč da dosežemo po tej strašni krizi lepšo in trajno bodočnost.
Danes res ne vemo, kako jake so naše moči. l- ;	■	* •-	.	-	j	u
Niso še vse države v vojni. Večinoma prisezajo na nevtralnost, ker menijo, da se bodo s tem ognile vojni. Marsikatera država je v takem' položaju, da je pritisk nanjo hud, da trpi sicer zaradi vojne, vendar se skoraj opravičeno oprijemlje za bilko nevtralnosti v nadi, da pojde nevihta mimo nje. »	'	> * -
Prav položaj naše države izrecno zahteva, da ostanemo mirni in trezni. K tej mirnosti in treznosti spada predvsem naša notranja konsolidacija, naša medsebojna lojalnost. Politični spori, vprašanje sporazuma, * '• i< r ■■	' *	*	vse	to mora
ostati ob strani. Popolnoma postranskega pomena je, na kakšnih demokratičnih upravnih in političnih principih
P
remirje me
«1 N
vi i
emcuo
Sestanek odposlancev v zgodovinskem 1^^ gozdu pri Compiegneu	|||
F
rancijo
Dne 20. junija je delegacija francoske vlade maršala Petaina prispela pri Toursu v od Nemcev' zasedeni del Francije na pogajanja v svrlio sklenitve premirja. Delegacija je prenočevala v Parizu, one 21. junija pa je odpotovala v Compiegneu, na mesto, kjer je bilo 18. novembra 1. 1918 sklenjeno premirje med zavezniki in Nemčijo v svetovni vojni.
Na kraju se nahaja plošča kot spomin na zgodovinski dogodek in kip maršala Focha, ki je bil zmagovalec v tedanji vojni.
Nemci so uredili vse točno tako, kot je bilo v novembru 1. 1918 na tem kraju, samo, da so že na zunaj pokazali, da se sklepa to pot premirje med zmagovito Nemčijo in premagano Francijo. Kraj je bil blokiran z vojaštvom, kot priče so bili poklicani zastopniki domačega in tujega tiska. Za francosko delegacijo pa so postavili poseben šotor.
Ob 15.30 uri se je pripeljal na lice mesta Hitler v spremstvu zunanjega ministra von Ribbentropa, svojega namestnika Hessa, generala Brauchitscha in generala Keitela. Pričakovala sta ga pa Goring in admiral Raeder.
Francosko odposlanstvo so tvorili general Hutzinger, član vrhovnega vojnega sveta, general Bergeret, podad-miral Leluc in veleposlanik Noel.
Hitler je nato ukazal generalu Keit-lu, naj prečita uvod k pogojem za pre-
je država organizirana, samo, da so vsi _	____________
državljani enakopravni in svobodni ter j rnirje." V tem uvodu je'rečeno: da se dejansko čutijo kot enakovredni j »Zaupajoč v zagotovila, ki jih je
Nemčiji dal predsednik WiIson in ki so
državljani. Glavno je to. In to se dose že s svobodo in vpoštevanjem vseh tvornih elementov v državi.
1 i predpogoji so neminovne vrednosti za trdnost in mirnost nas vseh, zlasti pa za normalni razvoj, ki ga vsi tako iskreno želimo.
V zadnjem' času razpravljajo pri nas jako mnogo o raznih političnih koncentracijah. 'i	|
M.it.j}, Pomirjenje more prinesti le koncentracija stvarnih lojalnih sil, ki hočejo živeti v državi v bratstvu in idealu zdravega pravičnega razvoja.
Zlasti zahteva vse to naša nevtralnost.
jih' potrdili zavezniki, so nemške obo rožene sile v novembru 1. 1918 položile
orožje. Sovražnikove sile so bile v veliki premoči, toda nemška suhozemna vojska, mornarica in letalstvo niso biii poraženi.
Zavezniki pa niso držali obljub. Dne 11. novembra 1918 se je prav v tem vlaku začela doba trpljenja nemškega naroda. Vse,kar je bilo mogoče naložiti kakšnemu narodu v pogledu neča-sti, ponižanja in materijelnega trpljenja, se je začelo na tem mestu.
Dne 3. septembra 1939 — 25 let po izbruhu svetovne vojne — sta Anglija in Francija brez razloga napovedali vojno Nemčiji.
Sedaj je orožje odločilo o usodi vojne, Francija je poražena. Če je bil določen zgodovinski gozd v Compiegneu za izročitev teh pogojev, tedaj je bilo to storjeno zaradi tistega krivičnega dejanja, ki se naj enkrat za vselej preda zgodovini in spominu, da to ni bilo častno za Francijo in da je tedaj sunilo Nemčijo v največjo sramoto.
Po junaškem odporu je bila Francija poražena po krvavih bitkah in se je zrušila.' Ntemčija pa ne misli hrabremu nasprotniku dajati pogojev, ki bi bili sramotni.
Namen nemških zahtev pa je:
1. da se prepreči ponovno vojskovanje proti Nemčiji;
2. Nemčija mora prejeti vse varščine za nadaljevanje vojskovanja proti Angliji, ki je bilo Nemčiji vsiljeno, prav tako pa morajo biti sprejeta vsa predhodna določila za vzpostavo miru; bistvene določbe pa morajo obsegati vse to, kar je potrebno, da se popravijo vse krivice in vsa škoda, ki so bile silo prizadejane nemškemu narodu.
Na kai ie morala pristati Franclja?
Objavljena je bila daljša izjava an-delnice in drugi objekti gleške vlade, v kateri so bili navedeni pod nemško nadzorstvo glavnih potezah
Francoski narodni odbor v Londonu
V Londonu se je sestavil narodni odbor Francije, ki bo zastopal vse Francoze izven mej evropske Francije in nadaljeval boj do končne zmage v zavezništvu z Veliko Britanijo.
Na podlagi tega, ker je pozival Francoze na odpor proti kapitulaciji, je vojni minister general Weygand odstavil generala De Gaullea.
Prijateljstvo med Nemiljo In Sovietfko Rušilo
Uradna izjava Moskve.
V Moskvi prav odločno zanikajo vse vesti, ki govore o nekem nesporazumu med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Te vesti so samo intrige neprijateljev sporazuma med fašistično Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, ki temelji na nenapadalni pogodbi. Rusija ne zbira čet ob nemški meji, Nemčija pa ne ob ruski meji.
v glavnin potezati nemški pogoji za premirje s Francijo ter zavzeto angleško službeno stališče do njih in do francosko-nemškega premirja vobče.
Izjava v prvem delu navaja glavne točke nemških pogojev za premirje Nemčija bo do konca vojne obdržala pod svojo oblastjo vse francosko po dročje do črte Ženeva—Tour ob Loiri. Francija mora prevzeti vse stroške za vzdrževanje nemškega vojaštva v teh krajih do zaključitve mirovne pogodbe.
Francoska vojska se mora demobilizirati in razorožiti. Na ozemlju, ki ga nemška vojska ne bo zasedla, se bo smel vzdrževati manjši del francoske vojske, katere obseg in oborožitev bosta še določili sporazumno Nemčija in Francija. Ta vojska se ne bo smela angažirati za nobeno akcijo izven francoskega ozemlja.
Nemška vlada sme od Francije zahtevati, da ji izroči vse svoje topništvo, tanke, letala in vso ostalo vojno opremo s pripadajočim strelivom in orodjem. Francoske vojne potrebščine in drugo blago, ki lahko služi v vojne namene, se pod nobenim pogojem ‘ie sme staviti na razpolago Angliji. Francoska trgovinska mornarica ne sme zapustiti francoskih luk. Ladje, ki so izven Francije/se morajo pozvati nazaj. Vse francoske industrijske naprave, pristaniški 'in drugi važni objekti morajo ostati in-taktni. Vse utrdbe, pristanišča] ladje-
se postavijo Radijske po-stajp v zasedenem ozemlju morajo pre-kiniti svoje delovanje, Francija mora izdati vse ukrepe, da bo omogočen in olajšan trgovinski promet z Nemčijo in Italijo.
Francija mora izročiti Nemčiji ne-mudno vse nemške vojne ujetnike. Francoski ujetniki ostanejo v ujetništvu do podpisa končne mirovne pogodbe s Francijo.
Vojna mornarica
Francosko vojno brodovje se mora nemudno pozvati nazaj v francoske teritorialne vode. V lukah, ki jih bosta določili Italija in Nemčija in ki jih bodo italijanske in nemške oblasti kontrolirale, bodo francoske vojne ladje internirane in razorožene. Del francoskega vojnega brodovja se bo smel uporabiti za obrambo francoskih interesov v francoskih kolonijah in mandatnih področjih.
Premirje se prične, ko bo nemška vlada obveščena, da je tudi Italija sklenila s Francijo pogodbo o premirju. Veljalo bo do sklenitve končnega miru. Nemška vlada ima pravico razveljaviti pogodbo, če bi se prepričala, da se njeni pogoji ne izpolnjujejo.
Pogajanja za premirje z Italijo
Po zaključitvi pogajanj z Nemčijo je morala francoska vlada pristati tudi na pogajanja z Italijo.	_	{
Njena delegacija se je odpeljala z letalom v Rim in od tam v avtomobilih v nek 20 km od Rima oddaljen kraj.
Pogajanja bodo- najbrž že 24. junija zaključena.
Šest ur po sklenitvi premirja z Italijo bodo šele ustavljeni boji na vseh frontah
Desničarska vlada v Franciji
Po podpisu premirja z Nemčijo je vstopil v vlado bivši ministrski predsednik Laval in zastopnik desničarskih krogov bordojski župan Marquez.
KCt W\ l lMnillltt ,o u.4, Iku.oCili
Anglija In kapitulacija francoske vlade
Churchill o sklenitvi premirja
Britanska vlada je sprejela z bolestjo in zaprepaščenjem vest, da je francoska vlada v Bordeauxu pristala na pogoje, ki so jih ji diktirali Nemci. Britanska vlada ne more verjeti, da bi bila katerakoli druga francoska vlada, svobodna neodvisna, vlada, ki bi se naslanjala na ljudstvo, mogla sprejeti takšne pogoje. Ti pogoji, če jih bodo sprejeli vsi Francozi, ne bodo dali samo Francije, pač pa tudi vse njeno cesarstvo na milost in nemilost nernško-italijanskim diktatorjem. Ne samo, da bo francoski narod podjarmljen in prisiljen delati proti svojemu zavezniku, ne samo, da bo francoska zemlja s pristankom vlade v Bordeauixu izkoriščana kot sredstvo za napad proti zavezniku, pač pa bodo tudi vsi viri francoskega imperija ter francoska mornarica prešli v sovražne roke, da bi sovražnik dosegel svoje cilje.
Britanska vlada je trdno prepričana, da bo, pa naj se zgodi kar koli, mogla nadaljevati vojno brez ozira na to, kako bo potekalo vojskovanje na morju, v zraku ali na kopnem in da se bo vojskovala do konca, ki bo kronan z uspehom. In ko bo Velika Britanija zmagala, bo kljub sedanjemu koraku vlade v Bordeauxu zmagala tudi stvar francoskega naroda.
Britanska vlada poziva vse Francoze, naj bodo zdaj kjer koli, da z vsemi sredstvi podpro prizadevanja za osvoboditev, prizadevanja, ki so ogromna, a ki bodo gotovo privedla do zmage.
Francoske kolonije se upirajo
Po poročilih iz Londona se francoski vojaški poveljniki v kolonijah upirajo priznati sklenjeno premirje.
Komisar v Siriji in general Mittel-hauser sta izdala proglas, da se bo vojna nadaljevala na strani 'Anglije. Enake vesti so prispele iz Tunisa, Indo-dne, Senegalije, Kameruna in Džibu-tija.
V Parizu bodo sedaj našli zatočišče francoski begunci.
Obsedno stanje v Litvi Je ukinieno. Proglašeno je bilo ob vkorakanju sovjetske vojske.
Angleška vlada |e priznala kot francosko vlado francoski narodni odbor v Londonu, —
Angleški poslanik je zapustil Bordeaux.
Belgijska vlada Izjavlja, da se bo borila naprej na strani, Anglije.
Turčija čaka na razvoj dogodkov, ki bodo
sledili po sklenjenem preminm.
Pretežno letalski napadi v Afriki in letalski napadi na Italijo
Na afriški celini se bijejo boji največ v zraku. Na kopnem je malo akcij in še te so krajevnega značaja, ter se izčrpavajo v napadih na obmejne stražnice in utrdbe.
Pri Adenu ob obali Arabije je po poročilih Reuterja neka angleška ribiška ladja zajela po boju veliko italijansko podmornico.
Angleška letala napadajo italijanska mesta. Ponovno so bile bombardirane tvornice avtomobilov v Turinu. Italijani pa so napadli pomorsko pristanišče Bi-zerto v Tunisu ter Malto,
Angleži so z letali napadli važne nemške industrijske centre v Nemčiji. Njihova poročila govore, da so razdejali važne industrijske in prometne naprave.
Nemci pa poročajo, da so Angleži razdejali samo nekoliko privatnih hiš.
Na francoskih bojiSilh
so Nemci napredovali ob obali Atlantskega oceana in so zavzeli vojno luko St. Nazaire in La Rochelle.
V Alzaciji in Loreni se je vdala armada, ki je branila Miaginotovo linijo in ozadje. Nemci so zajeli 500.000 vojakov.
V dolini Rhone so bili Nemci zaustavljeni.
Na fronti proti Italiji so Italijani napadli, pa so bili odbiti.
Nemško poročilo nadalje navaja potopitev več trgovinskih ladij in uničenje okrog 50 francoskih letal.
doma Ui pa svetu
Zedinjene driave In volna napetost
Republikanci razdvojeni.
Imenovanje republikancev Henryja Stimsona za vojnega in Franka Knoxa za mornariškega ministra je povzročila pravo zmedo v vrstah republikancev in izolacijonistov.
Republikanska stranka izjavlja, da ne odobrava vstopa svojih dveh najvidnejših članov v vlado,
O	imenovanju obeh pa mora sedaj sklepati senat.
V	senatu se sedaj vodi debata. Govorniki izjavljiajb, da Zedinjene države ne morejo ostati izven spora, tudi ako bi hotele.
Vlada je odobrila kredit 200 milijard v katerem je predvidena zgraditev 200 vojnih ladij v prihodnjih sedmih letih.
Panameri^ko konferenco sklicujejo
Minister za zunanje stvari USA Cor-del Huill je povedal novinarjem, da se je za panamariško konferenco prijavilo
že okoli 20 držav. Povabljena bo tudi Kanada. Konferenca ima namen osnovati kartel za nakupe. Kraj in dan sklicanja konference še ni določen.
Poslanica ameriških strokovnih organizacij
O stališču delavstva v sedanji vojni
Ameriški delavski voditelj Green, ki zastopa 1563 strokovnih organizacij, je naslovil na ameriško delavstvo poslanico, v kateri pravi med drugim: »Z vso silo podpira ameriško delavstvo pravično stvar v Evropi, d i i l »t u C > Ameriška vlada je izdelala največji obrambni načrt, ki ga pozna ameriška zgodovina. V okvir naše obrambe spada tudi dominion Kanada. Nikdar ne bomo pustili, da bi kdo napadel Kanado. Angleškemu delavstvu obljubljamo, da bomo za njega vse storili, kar moremo.«
Novi romunski relim
Kralj Karol predsednik stranke
Desničarski režim v Romuniji se je te dni še pojačal. Kralj je razpustil dosedanjo stranko narodnega preporoda, ki je bila edina romunska stranka in je ustanovil »Stranko naroda«, ki ji je obenem vodja.
V	novo stranko bodo pritegnjeni tudi pripadniki »Železne garde«. bUail.i
Te spremembe so znak popolne faši-zacije Romunije pod vplivom zunanjih dogodkov.
»Svet ni več razdeljen v majhna interesna okrožja in ne obstoja samo iz soseščin. Svet je med seboj povezan in izbruh vojne ni več zasebna zadeva narodov. Kar moti življenje celega sveta, to se tiče tudi vsega sveta,-
i	Woodrow \Vilson l. 1916.
Jugoslovansko madžarsko sodelovanje
V	Beograduje bila te dni seja jugoslovanske madžarske trgovinske zbornice. Na sejo je prišel tudi madžarski trgovinski minister in budimpeštaski župan. Našo delegacijo pa je vodil trgovinski minister dr, Andres.
Estonska je postala sovjetska republika
Pod zaščito sovjetske vojske je bila izvedena na Estonskem nekrvava revolucija. Delavci so razorožili policijo in vojsko ter postavili novo vlado z Va-resom na čelu. Poročila zatrjujejo, da so prevrat izvršili socijalisti.
Slične prevrate pričakujejo tudi v Litvi in na Letonskem.
Trgovinski sporazum z Italijo
ije bil zaključen dne 21. junija v Rimu.
Prihodnja številka »Delavske Politike« bo izšla namesto v sredo v četrtek, ker je v petek, dne 28. t. m. praznik (Vidov dan). Prosimo vse cenj. naročnike, da to upoštevajo in ne reklamirajo lista.
Vse jim pride prav. Izjavo Petaina porablja zagrebški »Jugoslavenski Lloyd« za udarec proti demokraciji. List se seveda utora postaviti na protidemokratično stališče in proti politični svobodi, ker zagovarja ©bstojoče krivice gospodarske diktature v obrambo privilegijev. Ali ta krog interesentov ibi ipa vendar moral vedeti, da vodi nova politika v dekadenco in katastrofalno krizo, o kateri ne vemo, kako Se bo končala. Celotno vprašanje je ideološko razvojnega pomena. To so umetne meje, umetlni jezovi prav to, kar so v naravi. Sila duha se ne da ustaviti, marveč k večjemu ovirati, da se pri tem še bolj zgosti in napne ter prodira dalje. Svoboda in demokracija sta edina ventila, ki normalizirata razvoj in čuvata človeštvo pred hudimi pretresljaji in eksplozijami. Ni treba poslušati nas, vzemite zgodovino v roke in svoj zdravi razum, ki zna logično sklepati iz zakonov razvoja.
1000 delavcev in delavk je dobilo odpoved v tekstilni tvornici Thomet-Mundus v Varaždinu, Med delavstvom je seveda radi tega veliko razburjenje. Odpuščeni zahtevajo po HR.Su, da se postavi tovarni komisar. — L. k tl ki.‘ '
Staro pšenico in koruzo bo po novi uredbi,I ki je bila te dni podpisana, kupil »Prizad« po maksimiranih cenah. Prodaja koruze in pšenice je obvezna.
,Banska uprava je določila maksimalne cene za bučno olje. Producent sme prodati kg bučnega olja po din 20.—, v trgovini na debelo pa največ po din 22.—.
Za novega predsednika sodišča delavskega zavarovanja v Ljubljani je bil imenovan sodnik okrožnega sodišča ‘dr. Josip Šenk, za namestnika pa dr. Edvardi Vračko v Ljubljani.
S. Louis de Brouckere — sedemdesetletnik, Te dni je praznoval bivši predsednik socialistične delavske internacionale s. dle Brouckere sedemdesetletnico svojega rojstva, S. Louis de Brouckere spada med najidealnejše in najplemenitejše pobornike mednarodnega socialističnega gibanja.
Londonski veleposlanik Majski se je po časopisnih vesteh te dni posvetoval z vodilnimi osebnostmi angleškega zunanjega ministrstva o splošnih vprašanjih, ki se nanašajo na an-gleško-sovjetske odnošaje.
Nov sovjetski poslanik v Sofiji. Kakor poroča Tass, je bil namesto Lavrentijeva, ki je postavljen za poslanika v Bukarešti, imenovan za novega poslanika v Sofiji Nikodim Lavriješev.
Bivši romunski zunanji minister Gafencu bo po nalogu romunske vlade v kratkem odpotoval v Moskvo v posebni misiji.
Med Nemčijo in Madžarsko se bodo dne 25. t. m. pričela v Budimpešti pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe.
Bogata ležišča železne rude so odkrili v bližini Pečuha na Madžarskem.
So mislili, da bodo lahko delali, kar bodo hoteli pekovski mojstri na Hrvatskem, ki so ustanovili svojo organizacijo in se priključili Mačkovemu pokretu. Sedaj pa v svojem* glasilu strašno tarnajo, ker jim oblasti ne morejo dovoliti, da bi poviševali cene kruhu, kot se jinr»
zdi. Iz vseh člankov sili na dan vprašanje: Ali smo zato postali pravoverni Hrvati in pristaši HSS, da se sedaj tako postopa z nami ter nas celo kaznuje? — Takih špekulantov, kot so bili ti-le hrvatski peki, je povsod dovolj. Marsikje so se našli obrtniki, ki so iskali zavetja zdaj pod tem, zdaj pod onim režimom, brž ko jim1 je obljubil upoštevanje njihovih zahtev. Kolikokrat so se že taki ljudje prevarili, na obljube pa še vedno drže in menjajo barvo.
Muslimani naj sami urede svoje račune med seboj. Te dni je »Slovenec« objavil članek, v katerem dokazuje, da bi bilo radi sporov, ki vladajo v verski zajednici muslimanov treba razdeliti njihovo versko zajednico na skopski in sarajevski dlel. Vsak list bi imel pravico, da se meša v to vprašanje, »Slovenec« pa prav gotovo ne. Kajti kaj bi rekel ta list, ako bi se muslimani vmešavali v zadeve verske organizacije .rimsko-katoliške cerkve? Po pravici bi tako vmešavanje odločno zavrnil. Vera in verske zadeve so stlvar tistih, ki se jih tičejo, to je vernikov, ki pripadajo dotični cerkvi, zato se zlasti »Slovenec« ne more vmešavati v muslimanske zadeve.
Kdo je novi minister za telesno vzgojo Dušan Pantič? Dušan Pantič je rojen 1892 v Kučevu. Služil je v zunanjem ministrstvu in je vpokojen generalni konzul. Udeležil se je balkanske (1912 do 13) in svetovne vojne (1914 do 18). V vojni je bil večkrat ranjen in v ujetništvu. Po vojni je služil v Nemčiji v Diisseldorfu. V narodno skupščino je kandidiral 1938 kot kandidat JRZ.
Občinski odbor v Bajmoku, v katerem je 35 HSS in 1 JRZ odbornik, se je sestal na prvo sejo. Župan je pozdravil odbornike v hrvatskem in madžarskem jeziku, kar znači, da je HSS šla v volitve skupaj z Madžari in miogdče tudi z njihovo pomočjo dlobila večino.
'« !t* i - ,	1 sv,- »Koroški Slo-
venec« piše, da je nedavno tega obiskal japo-ski generalni konzul z Dunaja dr. Jamay v spremstvu podpredsed. japonsko-nemške družbe generala dr. Bardolffa Beljak in Celovec. V Celovcu je bilo zborovanje, na katerem je govoril zastloipnik nacistične stranke dr. Pach-nek, ki je japonskemu generalnemu konzulu predočil boje koroškega nemštva za ohranitev nemške narodnosti in veličastno zmago pod zastavo Adolfa Hitlerja ter povdaril, dla je »to osnova poglobitve prijateljskih odnosov medi Nemci in Japonci, kajti tudi japonskemu narodu je narodna čast najvišja vrednota.«
Divizije sem, divizije tja. Kadar je govora p vojni, se piše in govori samo še o divizijah, kakor da bi manjših enot sploh več ne bilo. Med tem pa se pozablja navajati, koliko mož štejejo divizije, koliko tankov, koliko topov itd. Nek
list napiše, -da so imeli Nemci na francoskem
150 divizij, ali tri milijone voiakov. V tem računu nekaj ni v redu. Ali so divizije po moštvu številnejše, kot pa so bile kdajkoli prej, ali pa je število divizij večje. Nemške divizije štejejo po 8 do 10 bataljonov pehote, t. j. vsak bataljon po 700 mož, torej 150 divizij ne more biti 3 milijone vojakov. Stare avstrijske divizije so štele prvotno 25.000 mož, pozneje pa samo o-krog 18.000 mož. Ako je taka divizija korakala v bojni formpciji, je imela dolžino 29 km.
Otroci belgijskega kralja na poti v Ameriko. Otroci belgijskega kralja so bili doslej v Franciji, kamor so se zatekli ipred vojno v Belgiji. Sedaj so odšli preko Španije na Portugalsko, kjer se bodp vkrcali za Ameriko. Otroci belgijskega kralja so kakor znano v sorodu z italijansko kraljevo rodbino, ker je žena italijanskega prestolonaslednika sestra belgijskega kralja.
Umrljivost novorojencev v državah. Po statistiki Društva narodov umre po posameznih državah na 1000 novorojencev naslednji odstotek: v Norvegiji 41, Švici 48, Švediji 49, Angliji 61, Danski 70, Franciji in Finski 71, Nemčiji 72, Belgiji 81, Letoniji 84, Estoniji 93, Italiji 105, Španiji 112, Grčiji 121, Portugalski 146, Bolgariji 147, Jugoslaviji 149, Madžarski
151 in Romuniji 181. t - ..t t
Zane Grey:
121
Mož iz ^ozda
Nekoč se je odpravil v Dodge City in ko se je vrnil, je začel igrati nevarnega pustolovca. Pijančeval je, se bahal in hvalil kot junak samokresa; čvekal je o možeh, ki jih je postrelil, o pretepih, ki se jih je udeleževal; oblačil se je kakor kak neobrzdan kvartopirec, ki mu samokres čisto lahko tiči v torbi... In zaljubil se je v mojo sestro Neli. Ona ga je mrzila. Sledil ji je na zapad in nas je na vsakem koraku zasledoval, kakor kak Indijanec. Da, Neli in jaz si nisva upali niti v vas v trgovino. Zunaj na pašnikih je jezdil za menoj in me preganjal... In tisti Carmichael je razkrinkal Riggsa v Turnerjevi krčmi. Pozval ga je, naj potegne samokres, česar si pa ta ni upal. Izrekel in izbruhal mu je vse mogoče psovke v obraz! Obdeloval ga je z zaušnicami, sunki in brcami. Pognal' ga je iz Pine! ... In zdaj, naj je vam ali Beasleyu govoril karkoli, stavim svojo glavo, da igra pri tem lastno igro v svoj prid; namreč, kako bi Neli dobil v svoje kremplje, če pa ne nje, — potem pa mene!... Oh, jaz sem čisto iz sebe — in nisem v stanju najti zanj dovolj krepkih psovk. Če bi govorila vso večnost, — ne bi mogla — opisati tega falota, kakor zasluži. Toda če bi mi posodili — samokres — vsaj za minuto!«
Obraz Jima Wilsona je nenadno vztrepetal. Anson je z občudujočim smehljajem potegnil svoj samokres, stopil par korakov naprej in ga je, z ročajem naprej, pc nudil Bo. Ona je brzo segla po njem, a Anson ji ga je spet odmaknil.
»Stoj!« je zavpil Riggs boječe.
»Naj me hudič vzame, Jim, če ne misli tega res čisto resno!« jie zaklical poglavar.
»Ho, — slišite Miss, ali bi mu dali pokusiti kroglo, — če bi imeli pihavnik?« je vprašal Wilson z vidnim zanimanjem; v njegovem obrazu je bilo čitati več rešpekta kakor občudovanja.
»Ne. Ne maram si omadeževati rok s krvjo strahopetca«, je odvrnilo dekle. »Ampak pustila bi, naj malo pleše, — napravila bi mu hitre noge.«
»Saj menda znate ravnati s samokresom?«
Pritrdilno je pokimala, medtem ko ji je srd švignil iz oči in so se ji odločne ustnice tresle.
Potem pa je Wilson napravil čudovito hitro kretnjo in njegov samokres je priletel, z ročajem naprej obrnjen, komaj četrt metra oddaljeno od njene roke na tla. Hitro ga je pobrala, napela petelina in pomerila, še predno se je Anson uspel ganiti. Vendar je takoj zakričal:
»Proč s tistim železom, vi mali hudič!«
Riggs je postal smrtno bled, ko je videl veliki plav-kasti samokres namerjen nase. Tudi on je zatulil, a njegov glas je bilo slišati čisto drugače kakor Anso-nov klic.
»Bežite, ali pa plešite!« je zaklicalo dekle.
Veliki samokres se je prožil in zagrmel, da ji ga je skoraj izbilo iz roke. Pomagala si je z obema rokama in klicala zbadljivke, medtem ko je drugič sprožila. Druga krogla se je zarila v zemljo poleg Riggso-vih nog in ga je obsipala od pet do glave s prstjo in gruščem. Skočil je zdaj sem — zdaj tja — in je nazadnje začel bežati proti skali. Še tretjič je zagrmelo iz samokresa in ta krogla je Riggsa najbrže malce po-ščegetala, kajti zatulil je odurno in je z velikanskim
skokom odskočil v stran in se skril za varno steno skale.
»Hoj, nagačite ga s svincem! Odstrelite mu eno ce-peligo!« je zakričal Snake Anson glasno tuleč in od zadovoljstva ceptaje z nogama, ko se je Riggs skril njihovim očem.
Jim Wilson je opazoval ta prizor z istim mirom, I11 ga je vedno kazal napram dekletu. In potem, ko se je Riggs skril, je stopil naprej in je vzel svoi samokres iz tresočih se dekletovih rok. Bila je bolj bleda kakor kdaj koli prej, a še vedno odločna hi uporna. Wilson se je ozrl v smer, kjer se je Rig£s skril in je začel samokres znova nabijati. Rjoveč smeh Snake Amsona je nenadoma umolknil.
»Slišiš Jim. S tem pihavnikom bi lahko vso našo bando postrelila«, je rekel očitajoče.
»Mislim, da nima nič proti nam«, je odvrnil Wilson.
»Huj! Ti imaš pa res posebne pojme o ženskah, a? Vendar mi je bilo to od srca všeč. Jim, kaj hudiča bi bil pa ti napravil, če bi bil na Riggsovem mestu?«
Vprašanje je bilo pomembno in ne navadno; Wil-son je malo pomislih
»Seveda bi obstal kakor ukopan — in ne bi niti trenil z očesom.«
»In potem naj bi streljala!« je vzkliknil Anson in prikimal s svojo podolgovato glavo. »Jaz bi tudi tako storil!«
Ti surovi tolovaji, ki so bili vajeni vseh naSilij in lopovščin svoje zločinske obrti, so za izzivajoči (pogum tega polodraslega dekleta začeli kazati zanimanje. Imela je v sebi tisto, kar se med temi ljudmi edino upošteva, — korajžo.
7g naših
Iz ČeSke
CELJE
Delavci, ki so tožili tv. Wcsten d. d., so odstopili od tožbe. Kakor smo že večkrat poročali, ie veliko število bivših Westnovih delavcev, ki so bili očipuščeni že v letiu 1936 oib času izpora in nato sledeče stavke, tožilo podjetje za odškodnino, češ, da se jih je proglasilo za komuniste, v delavske knjižice pa pritisnilo rdeče pečate, kar so smatrali, da je glavni vzrok, da niso bili nikjer več sprejeti v dlelo. Vršilo se je že več razprav na okrožnem sodišču, kjer se je nagromadilo ogromno razpravnega materijala. Delavce je zastopalo 30 advokatov, tv. Westen pa samo dr. Skoberne. Zastopniki delavstva so se zelo trudili, da bi bilo delavstvu ugodeno, vendar ni bilo mogoče, da bi s tehtnimi dokazi potrdili navedbe delavcev, ker so pozvane priče izjavljale skoraj soglasno, da niso bile nikoli opozorjene, da bi naj odpuščenih ne sprejeli v delo. Pri zadnji razpravi pa so zastopniki delavcev priporočali vsak svojemu klijentu, da naj odstopi od tožbe. Na posebno priporočilo vplivnega gospoda, ki ga lahko smatramo za zelo naklonjenega delavcem, je bilo ukrenjeno .vse potrebno, da je delavstvo za svojo uvidevnost ibilo vsaj delno oškodbvano. 'Zastopnik tv. Westen ni iz pravdnih zahtevkov hotel delavstvu ničesar priznati, izjavil pa je, da bodo odpuščeni delavci prejeli enkratno odškodnino, kot priznanje za bivše večletno za-poslenje. Izvzemši par izjem, so vsi tožniki odstopili od tožbe. Preteklo sredo pa so odpuščeni prejeli vsak po din 5.000, katere jim je izplačal na roko zastopnik tv. Westen. Podporo so prejeli tudi nekateri odpuščeni de'avci, ki niso tožili. Zastopnik tvrdke je priporočal, da naj si nikdo od odpuščenih ne dela več stroškov, temveč se naj zglasi v njegovi pisarni, kjer mu bo tudi izplačana eventuelna odpravnina odnosno označena podpora. Zastopniki časopisja so bili naprošeni, da v interesu delavcev o likvidaciji spora trenutno še ne poročajo, vendar sta »Slovenec« in »Večernik« objavila poročili, iz katerih pač ni dovoli razvidno, kako je prišlo do likvidacije spora.
Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« tim potom vabi vse, ki se interesirajo za naš godbeni odsek (fanfara) in bi radi sodelovali, da se zglasijo vsak torek in četrtek od 4. do 6. ure v prostorih društva »Vzajemnost«, Delavska zbornica št. 6. Sedaj število godbenikov ni popolno radi vpoklicev na orožne vaje in je še ,par mest prostih. Kdor se misli javiti, naj se javi takoj, ker na poznejše prijave se ne bo moglo več ozirati.
ZAGORJE OB SAVI
Da je naša» D. P.« zanimiv list, je znano.
Posebno zanimiva pa postajaj sedail, odkar ji nek pred nedavnim časom v Zagorje »poslani« gospod posveča vso svojo pozornost. Ker je pa ta gosPod »menda« V zelo prisrčnih od-nošajih s tistimi, ki v Zagorju izdajajo listič »Zagorski zvonovi«, si ga dovoljujemo zaprositi, da jim priporoča, da v prihodnji številki »Z. Z.« objavijo poleg statistike rojstev in porok, tudi opomine gotovim zagorskim damam in gospem, da ni častno, še manj pa socijalno pravično, če puste, da jim rene žene vrše hišna dela, perejo itd. za mesečno odškodnino din 70 do din 100, brez hrane in to celo pri 6 do 8 urnem delu dnevno. Želimo, da ta list objavi, kako je bila tudi s stanovanjsko zadevo tega »gospoda« \ hiši, v kateri se je rodil in se še razvija mešan zakon med krščanskimi so-cijalisti' in marksisti.
SENOVO PRI RAJHENBUROU
Preklic, Podpisana Omerzel Marija, žena ru-
LJUBLJANA
Advokat obsojen na leto dnu Praški listi po-: ročajo o senzacijonelni razpravi proti nekemu I advokatu, ki je bil že pred pol leta obsojen na j 4 mesece ječe, ker je poneveril nekemu klijentlu večjo vsoto zaupanega denarja. Kazen so mu takrat naložili samo pogojno za -dlobo enega leta, če v tem času vrne oškodovanemu tudi denar. Predno pa je potekla ta doba, je bil advokat že zopet od drugih dveh klijentov ovaden radi e-nakega zločina. K razpravi je prišel advokat še elegantno oblečen v žaketu in je odkrito priznal svoje dejanje, češ, da je denar uporabil v sili,
MARIBOR
Voznik s knjigo v roki. Res opažamo po- j Slikarske in pleskarske pomočnike so pričeli trebo	,po duševni	hrani, čitanju časopisov	in	nekateri mojstri odpuščati sedaj ko je konec
knjig	večinoma le	pri	šolanih ljudeti.	Lahko	stavke. Tako je baje dobilo te dni odpoved
rečemo, da smo ravno mi z, našimi predava-j več pomočnikov pri nekem mojstru, t. u 11 -t nji o socijalni zakonodaji in delavskem časo-|ilht To zadržanje, ali bolje rečeno izzivanje pisju	opravili na	tem	poljn ogromno	uelo	za	prizadetih mojstrov je vredno vsega- obsojanja,
ker je jasno, da se s tem razburja pomočnike, ki so se disciplinirano in upravičeno borili za
pisju
duševni napredek nešolanih ljudi, naših delavcev in delavk po delavnicah, tovarnah in rudnikih. Kolikokrat srečujemo sedaj takšne, šele nedavno pridobljene naročnice in naročnike, ki nam vsi srečni pripovedujejo, kako nestrpno čakajo trikrat na teden poštarja ali naše raznašalce, da jim prinesejo novo »Delavsko Politiko«. Sedaj, šele se je zbudila v njih resnična in nepremagljiva potreba ne samo Po želodčni, ampak tudi po duševn1! hrani. Marsikdo je prodrl v ta duševni svet potom naših predavanj šele v poznih letih in je vendarle bil za- vedno pridobljen za duhovno kulturo, ki mu šele odkriva- resnično lepoto sveta in življenja. Z njimi vred je zaživela duhovno, vsa rodbina, dostikrat tudi široko razpredeno sorodstvo. Neprecenljiva je ta pridobitev za slovensko kulturo, ipa tudi za samozavest in odporno moč delavskega razreda. Od časopisa sega ta človek naprej, v globlje duševno življenje, po knjigi. Te dni smo vročega popoldneva videli visoko naložen voz drv, ki se je počasi pomikal med ropotom naprej po tlakovani ulici. Konji so počasi vlekli težek tovor navkreber, na ostrih robovih bukovih drv pa je zamaknjeno sedel voznik vri mirno čita! debelo knjigo. Konji so enakomerno tolkli s podkovami granitni tlak, ves čas lepo na desni- strani, da vozniku ni bilo treba skrbeti za vajeti in rabiti biča, ampak se i,e lahko mirno zamislil v svoj roman. Tega »furmana« ne bo več zadovoljila zakajena in z vinskimi duhovi
boljše mezde. Namesto, da bi mokstri sami, uvideli, da z nizko mezdo, ki so jo dobivali njihovi delavci pred pojavom draginje sedaj, nikdo ne more izhajati, so bili »delavci slikarske in pleskarske stroke prisiljeni poslužiti se zadnjega orožja, stavke, da so končno mojstri po 14 dneh stavke in posredovani,ju oblasti pristali na skromno povišanje mezd, kar bi, morali prostovoljno priznati svojem delavcem, ko je začela- naraščati draginja, kakor so to storili številni drugi obrtniki in deloma tudi tovarnarji. Že pred stavko so nekateri, slikarski mojstri skušali izigrati aelav-ce s tem, da so podpisali dogovor o -povišanju mezd, ki ga pa niso izpolnili, temveč! so še naprej plačevali dotedanje mezde. Sedaj so pričeli z odpusti, preganjati delavce, čeprav so ob podpisu sporazuma obljubili, da radi stavke ne bodo nikogar ipreganjiali. Mislimo, da današnja doba ni ravno primerna za tako izzivanje in nepotrebno razburjanje delavcev. Vsakdo bi se moral zavedati-, da draginje niso povzročili delavci, pač pa, da baš oni najtežje živijo v sedanjih časih, medtem ko nekateri podjetniki mislijo samo na svoj dobiček in izžemanje delavcev. Jasno ne, da- trpijo tudi mali obrtniiki’, zlasti začetniki, zato pa je tembolj obsojanja vredno, ako tako postopaj* z delavci dobro situirani mojstri, •	•	" 1	■ i
Na občnem zboru Pohorske vzpenjače, ki se
Mesarske tržnice bodo gradili. Dela za me-1 vega magistrata, ki ho stal na Vodnikovem trgu. sarske tržnice se razpisujejo. Tržnice bodo ,pri- Z novim mostom bodo tržnice razdeljene na
tlične in podkletene ter bodo segale od vogala , dva dela. Od Kresije	do	mosta	bo	16	tržnic	in	svu|e UB|ttI1|C| VWt	________________ . _____
Kresije do jubilejnega mostu v dolžini 226 met- do jubilejnega mosta	še	14.	Z	gradbo	se	prčne	kef .g v sedanjih	razmerah skoraj	popolnoma
rov. Nasproti starega bogoslovja v širini je pro- | že julija. Z ozirom na dela se izvrši že te dni re-	svojo klijentelo in ni imel več sredstev
jektirana čez Ljubljanico velika tržnica v obliki ' organizacija trga.	za preživljanje in	režijo. Sodišče	ie obsodilo
mostu kot podaljšek Kolodvorske ulice do no- I	advokata pogojno	v nadaljnih 6 mesecev ječe,
ker velja ponosna odložitev -obsodbe le ob pogoju, da bo v danem roku vrnil klijentom -poneverjeni denar.
Podpora delno zaposlenih. V Protektoratnem uradnem listu je izšel razglas, da dobijo brezposelno podporo tudi oni delno zaposleni delavci, ki praznujejo v tekstilni, oblačilni, steklarski, kožarski, gumovi, čokola-dtu, sladkorni in kloibučarski industriji ter v obrtih finega peciva. V vseh teh panogah vlada torej dlelna nezaposlenost.
Tudi deželni uslužbenci so ' - U z ozirom na naredbo državnega prezidenta z dne 8. marca t. 1. po vzgledu uradnikov protektorafne vlade ter mestnih občin vnovič položili dtžavno obljubo pokornosti vodji Velenemške države Adolfu Hitlerju kot čuvarju Protektorata.
Zveza Karlovih Var z Dunajem. Nemške državne železnice so uvedle iz Dunaja direktni brzi vlak v svetovno znano zdravilišče Karlovi Vary, (Karlsbad). Vlak vozi od 7. ure zjutraj do 18. ure zvečer, torej 13 ur preko češke skozi Češke Budjevice in Plzen v zaklenjenih vagonih, ker velja za prestop meje med Češko in Nemčijo še vedno predpis posebnega dovoljenja nemške vlade.
Prosto blago za zastave. Z ozirom na naredbo da morajo biti ob slavnostnih prilikah, vse hiše okrašene z zastavami, je vlada dovolila, da se sme v teh dneh zmagoslavja prodajati blago za zastave in prapore lastnikom hiš ali njihovim upraviteljem brez sicer predpisanih kart. Kupujoči pa si morajo oskrbeti oodatno potrebno nakaznico in jo izročiti prodajalcu.
Nemškemu Rdečemu križu je darovalo znano praško poldržavno založništvo »Orbis« 10.000 kron, k čemur so prispevali tudi uslužbenci podjetja 3.131 kron.
Novi češki film. V čeških filmskih ateljejih so izdelali zadnji čas zopet celo vrsto novih dobrih čeških filmov, ki jih deloma že predvajajo. Časopisi posebno hvalijo novi film »Mu-zikantska Li-duška«, v katerem igra glavno vlogo znana češka -gledališka in filmska umetnica Jirina Štepničkova.
Prve jagode. Na plzenskem trgu so se pojavile prve rdeče jagode. Bile so lepo zložene v vence in so nas tako prepričevale, da je vendarle še prišlo resnično toplo vreme. Letos bodo jagode dobro obrodile, ker so zelo bujno cve-le. « «	i	\i (Nova Doba«).
Zbiranje zdravilnih rastlin je organizirala -po vsej Češki in Moravi posebna rajhovska družba za zdravilne rastline. Proglas družbe povdarja, da so zdravilne rastline važen predmet vojnega gospodarstva v času, ko ni mogoče, dobivati teh zdravil iz inozemstva. Za zbiranje je pritegniti predvsem šolsko mladino pod vodstvom učiteljev. Rastline se oddajajo v lekarnah, ki so poverjene znakupovanjem in lekarne oddajo zopet zbrane rastline centralni zbiralnici.
Počitniško prakso bodo morali odslej vsled odloka -ministrstva poljedelstva vršiti skozi 6 tednov na posestvih učenci poljedelskih šol.
prepojena gostilna, še manje beznica, on ne-je vrjj] te daj, j,e jzmed deset navzočih čl a bo iskal družbe, kjer bliskajo noži, ampak se 110v f, glasovalo za naidaljni obstoj zadruge, 4
ipa za likvidacijo. Če tcirej »vzpenjače« ne bo,
bo to končanem delu najprej umil in nato pogledal na polico, če ima tam že nov časopis, svojo priljubljeno knjigo, ali pa bo šel ven v naravo, med polja in gozdove, o katerih je že toliko lepega či-tal v knjigah.
Neizplačane delavske mezde in »Rudarska združba Stanovsko« Poljčane. Dne 30. januar-
bomo imeli vsaj zadrugo. Za-drugarjj, ki- so proti obstoju zadruge ,se pečajo z mislijo, da bodo svoje deleže odpovedali. V velik! večini so to nepremožni ljudje, dočim so premožni že davno dvignili- svoj denar.
V oblake prahu so zavite v zadnjem času
ja 1939	so bili na prisilni	dražbi, prodani pro-, hiše v nekaterih	mestnih	ulicah in	ob cestah,
stosledi	»Rudarske združbe	Stanovsko« v Polj- . Potrebno bi bi los,	da se	-pri škropljenju cest
čanah	Kosti Milinovu,	veleindustrijalcu v j v-poštevajo vsi okraji, zlasti pa oni,	kjer ceste
Zagrebu	kot najboljšemu	ponudniku za din niso tlakovane in,	je velik	promet.
92.334. Veliko število delavcev j,e v tej izvršilni stvari priglasilo svoje mezdne terjatve proti »Rudarski združbi Stanovsko«, toda izvršilno sodišče je ugodilo le malemu številu delavcev in priznalo njihove mezdne terjatve v prednostnem vrstnem redu, dočim je apela-c-i-jsko kot rekurziro sodišče v Ljubljani že priznane zneske po izvršilnem sodišču še zmanjšalo, ker je dalo prednost terjatvi Sachsa Edvarda, prokurista- ipri »Rudarski združbi Stanovsko«. Mezdne terjatve delavcev so se odmerile zato tako Pičlo ter celo bile v veliki meri odklonjene, ker priznava zakon prednostni vrstni red le onim mezdnim terjatvam, ki so nastale v poslednjeifi letu pred domi
dar ja na Senovem izjavljam, da je vse, kar sem	r,aJ,	.	a
žaljivega govorila o -ge. Mariji Karlovšek, ženi strojnika na Senovem, neresnično in izmišljeno, preklicujem svoje tozadevne izjave in govorice ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
Senovo, 21. 6. 1940, Omerzel Marija, 1. r.
IZ OKOLICE KONJIC
Revež mora tudi izpod strehe. V okolici Slovenskih Kicinjic imamo .precej petičnikov. En tak petičnik je pred par meseci odpovedal stanovanje neki, ženi in ji obenem zagrozil, da ,io bo takorekoč stalo glavo, ako se ne bo pravočasno izselila, žena se je teh groženj tako prestrašila, da se ji. i,e omračil um. Posestnik seveda stanovanja ni rabil za se. kajti ima itak lepo vilo, v kateri živi i,n kraljuje, ampak žena je morala izpod strehe v njegovi hiši, ker se mu je iz kdo ve kakšnega- razloga zamerila. *	'	‘ ' ' . '	-	.	i.
!i»,> >i -- "--	‘	!l • Zadružništvo
bi bilo prava podlaga za naiše razmere, žal, se najde tako malo te misli medi našim ljudstvom. Ako pa bi zmagala, tedaj bi namesto razkošnih vil imeli po naših krajih lepe domove zadružnikov.
Nekega zakotnega pisača poznamo našem
Naknadna zaprisega vojaških obveznikov
bo prve dni meseca avgusta t. 1. -Kidloif- izmed v Mariboru bivajočih obveznikov doslej še ni prisegel, naj se do 20. juilja t. 1. zlglasi v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11, radi vpisa v zadevne sezname.
Prepoved točenja alkoholnih pijač. Dne 26. junija, ko se vršijo vpoklici vojaških obveznikov na orožne vaje ter en dan prej in en dan potem, je v vsej dravski banovini iprepovedano
bodci po razglasu Združenja trgovcev trgovine zaprte samo od 10. do 11. ure, v soboto, 29. t. m. in v nedeljo 30. t. m. pa ostanejo trgovine ves dan zaprte.
Promet na Frankopanov! ulici bo radi- modernizacije ceste od 24. t. m. dalje zaprt od Jezdarske do Zolgerjeve ulice.
Vlomilci na delu. V noči od sobote na nedeljo so neznani vlomilci vdrli v (prostore »Mariborske menze«. Odnesli so dve ročni blagaj-
kaza-la kot skrajno neprimerna in nesocialna, ker se lahko izvršilno postopanje zavleče v nedogled, radi česar tnpiljo delavci ogromno škodo, ker njihove mezdne terjatve mn-cigokrat zato izpadejo iz prednostnega vrstnega reda.
Zato bi bil že skrajni čas, da- se topogledno zakon popravi v korist delavcev.
K« -,-(k • ^ >. ~	3 t-l-f- }• Dne 21. ju-
nija ponoči je ipar gorečih Pristašev Ljotiča zopet mazalo s katranom po zidovih in tlaku ime tega preslavnega moža. Nehote se človek
pri tem spomni tudi na Diamantsteina in 500 j ni z raznimi potrdili in din 150 v gotovini, milijonov dinariiev tujega kapitala za ustanovitev eksportne družbe. Nacijonalnost pa taka!
60 vagonov jajc, Jki so prispela iz Bolgarije, so minuli teden odp-remili preko Maribora v Nemčijo-.
Izropanje avtomatov. Lastniki avtomatov se v zadnjem času bridko pritožujejo, da so na delu prefrigane!, ki na moderen način ropajo avtomate. V avtomatih se dobi v času, ko so trgovine zaprte, razno pecivo, sladkorčke. filme itd. Kmalu pa so nekateri »Specialisti« iznašli, da se avtomati sprožijo tudk če se vrže n. pr. denar v tuji valuti, ki je manjvreden itd. Nekateri lastniki avtomatov pose-
vsakršno oddajanje ali točenje alkoholnih pi- Na ta način bodo dobili -boljšo strokovno iz-jač vsem vpoklicanim vojaškim obveznikom in obrazbo v praksi, a v današnjem pomanjkanju njih spremljevalcem bodisi v javnih lokalih delovnih sil bodo imela posestva tudi znatno bodisi po zasebnikih. Kršitev se -kaznuje. Za število dobrih moči.
bana, ipomočnik dr. Majcen.	|	£eške	oblačilne	karie	ne	veljajo	v	rajhu	in
Na Vidov dan, t. j. v petek, dne 28. t. m., in obratno oblačilni listki Nemčije na veljajo
v Protektoratu Češke. Nasprotne vesti, ki so jih nedavno objavili listi, niso resnične. (-ČTK).
400 novih rodbinskih vrtov je pripravila letos organizacija »Radost v življenju« okrog Prage. Na površini 200 kvadratnih metrov bodo ljudje lahko gojili zelenjavo in krom-pir za letno najemnino 40 kron.
Moško kolo ev. štev. 22.051-2 je bilo najdeno in ga lastnik dobi pri- tukaiišnji policiji.
okolišu, Ta zakotni tpiisač ima prav številno, dlujejo baje že kar več kilogramov tujih ko-
klijentelo. Koliko zla lahko ustvari en sam tak človek, vedo naši ljudje. Na stotine ljudi je, ki tega- zakotnega pisača preklinjajo radi zla, ki sta ifm je poivzročil. Prav bi bilo, ako bi- se temu člo-veku stopilo na prste. Dovolj je, ako vsak. ki se ga tak zakotni- pisač lotil javi to sodišču alj pa sreskemu načelstvu, pa -bo zakotni risač kmalu prenehal s svojim škodljivim ooslc im.
Kako je s kaucukom? Holandska vzhodna Indija pridela letno 640.000 ton kaučuka od skupno 1.541.000 ton, kolikor znaša proizvodnja vseh držav, ki so včlanjene v mednarodtlem odboru za proizvodlnjo kaučuka. Angleške in holandske kolonije so v letu 1939 pokrile 92 odstotkov potrebe na kaučuku, ki je znašala 989.000 ton. Kakor znano, uporabljajo Nemci umeten kaučuk iz takozvane »Bune«. Angleške zaloge kaučuka
vancev, ki jih pa. ne morejo vnovčiti-, zlasti pa ne dobijo za- ta denar zneskov, ki bi odgovarjali vrednosti blaga prodanega iz a-vto-mata. Nek tak preveienec se je specializiral za ropanje filmskih avtomatov. Iz posebne kovine ie izgotovil ponarejene 10-di-narske kovance. 7 dvema takšnima ponarejenima 10-dinarskima-kovancema dobi iz aparata film, ki stane din 16 vrhu tega pa; še 4 din gotovine. To je vsekakor dobičkanos-na- obrt. s katero ti moderni roparji' avtomatov precej zaslužijo- Oškodovani lastniki avtomatov se morajo seveda predvsem zahvaliti za to škodo tvrdkam, ki so jim dobavile a-vtomate, ki niso doyo1j precizno izdelani, verjetna pa he, da bodo prej ali slej ujeli tudi »specialiste«, ki so se tej obrti posvetili.
Združenje trgovcev oblavja, da stopi 1. ju
mPrelepo poje črni kos...*
Naša ljubka narodna pesem skoro ni mogla lepše zajeti zvenečega žvrgolenja črnih kosov. Tudi ne preseneča nas, da si je nepoznan narodni pesnik izbral med pojočimi pliči ravno kosa, ki ima poleg slavca menda najbolj razvito kulturq svojega glasu. — Maribor ima mnogo svoiili posebnosti in lepot, da je postal za nas in tujce pribljubljeno mesto ob Dravi in pod vinogradi. Toda ne v učenih in ne v pesniških popisih Maribora se ni še nihče spomnil naših kosov, ki jih imamo več kot kje drugje, naisibo pozimi, ko leži visok sneg. ali v cvetoči pomladi, ali v bujnem poletju. Sedaj, v najdaljših in toplih dneh pa gospodarijo nad vso drugo ptičjo drobnadjo. ne le po vrtovih, v mestnem parku. tudi ulicam, streham in dimnikom m vtisnili svoje življenje, povsod so doma. gospodarji, in ne morete mimo njih. da jih ne bi čuli. obstali- in poslušali. Prav zgodaj, ko trgajo prvi prameni svetlobe noč, se začenjajo oglašati, eden za drugim, glasno in glasneje pojo. ko se pripelje sonce izza Meljskega hriba in zajame mesto ter ga prebudi. Žvižga krepko, neutrudno, zvonko, ravno vrh strehe, potem Plahuta s perutnicami in posluša kako mu odgovarja drugi tam na veji kostanja iz sosednje ulice, ali oni na konici vitke antene. Sonce vstaja višje in višje, razliva žarko jutranjo svetlobo čez vse vrtove in vpija roso. Kosi so izmenjali svoje strehe dim-
iliia t. 1. v veljava poletni delovni čas v trgo-	.
doma znašajo 20.000 ton, ali dvomesečno po- vin ah, ki bo trajal do 31. avgusta t. 1. Trgo- nike. kostanje in anteni’ in žvižgajo vse vprek. rabo.	vine bodo popoldne odprte od' 15. do 19. utt.mladi škorci drobijo in senice poživljajo jutro
s svojim žvrgoienjem. Ko gredo nameščenci v pisar n t in ropoltajo po ulicah motorji, se umaknejo kosi v zatišje. Šele zvečer zopet oživijo pod rumeno zarjo, ki sc zliva preko temnega Pohorja in Kozjaka v šumečo Dravo. Kakor da bi hoteli prosjačiti končano delo predolgega dneva, zapojo na veji, visoko tam. kjer se stikata strehi in nekje v dalji odgovarja drug koketno skrit v grmovju in še tretji naprej tam pod vinogradom Piramide, i~ parka, kjer prhuta labod in se ponosno ziblje na ribniku — vsi pojejo, da zveni in zveni pesem v še tako zakrknjeno duše in razganja celo temo današnjih dni. Pa smo jim hvaležni, četudi nam je lažje pri srcu samo za tiste trenutke. Ko je že ugasnila poslednja zlata lisa na vrbah ob potoku, v ribniku in zajema mrak liste dolge, otožne veje. kos še žvižga, še poje in nas prepeljava v noč. v spanje in morda tudi zaziba v sanje.
Vsake lepe pesmi pa je enkrat konec. Tudi kosi bodo skoro utihnili, a ostalli bodo med nami in pozimi jih bodo dobre duše, največ stari vpokojenci, neločljiv inventar mestnega parka, stari železničarji, pitali in jih prehranjevali. da se nam pomladi zonet vrnejo s pesmijo, radost jo do življenja. Kosi ne odhajalo jeseni, ampak ostajajo z nami tudi v mrazu in bodo gotovo peli zopet prihodnjo pomlad in poleti. Le. kako bo Človek takrat z njimi prepeval?
„Molk le zlato“
Starši, vzgojitelji često kriče nad otro-!jati le, če je človeški materijal duhov-
ci, če v svoji radovednosti in žlotmdra-vosti izprašujejo to in ono, češ, molči, si še preneumen, ker otroci ne smejo govoriti, kadar govore dorasli. Te metode vzgoje so zastarele, ki ne pripravljajo mladega človeka za praktično življenje. Otrok logično misli, želi delati po razumu in logiki. Zato hoče poznati vzroke, zveze in namene posameznih pojavov, da ne bo ustrelil kozla ali kako neumnost s svojim govorjenjem' ali s svojimi dejanji. Priroden ponos mu to 'veleva. In kdor ne podpira ta mladi ponos in ne uvaja mladino s stvarno vzgojo v praktično življenje, ta se pregreši nad generacijami in njih napredkom, ker ne daje pravih, jasnih instrukcij novemu rodu za življenje. V tem oziru imamo danes dovolj strašnih posledic, predvsem nam manjka stvarnost in plemenitost srca.
To poudarjamo zaradi tega, ker vemo, da molk ni nikdar zlato, razen na kakšno neumnost. V vseh drugih primerih je pa dobra in pametna beseda zlata. To bi z drugimi besedami povedali tako-le:
Zlati so nauki za praktično življenje v detinski dobi, zlati v življenju, ker se more življenje pametno in prav razvi-
no in fizično pripravljen na to, da zavestno, to je, s prepričanjem vrši svojo nalago v razvoju. Logično teinu na-ziranju, ki ga ne more noben, vzgojitelj in tudi ne objektiven politik zavreči, postavljamo tezo, da je zlato le delo, le lojalno sodelovanje sil, ki jih narod zmore in ima. Za to delo in sodelovanje pa mora biti vzgojen in pripravljen, ker je sicer podoben teletu, ki se vsak hip lahko zaleti v nova vrata ali zrcalo, ki ga mu nastaviš.
To je važno načelo vzgoje im koristnega sodelovanja v vsem1 javnem in drugem praktičnem življenju.
Čisto nekaj drugega je zlorabljanje notranjega in mednarodnega položaja, v kolikor gre za lažnjive, razkrajajoče in vesti s sovražnimi nameni. Te vesti je treba zavračati. Zavračanje teh vesti je tudi delo in zlate besede so pošten in odkrit odgovor na malomarno in zlohotno klepetavost elementov, ki s svojim sadizmom zastrupljajo zdravo mišljenje prebivalstva. Tu je beseda zopet zlato. To zlato moramo* ceniti, ali pripravljeni moramo biti, da ga porabljamo po načelu svobode in demokracije.
Jč&tlCClt
Težka naloga delavske žene-matere
Pretežna večina moških nekako z omalovaževanjem gleda na udejstvovanje ženske, zlasti če se skuša uveljaviti v javnem življenju. Dejansko pa moški radi prepuščajo ženskam najbolj težavna opravila oziroma vprašanja. Tako morajo matere skrbeti za gospodinjstvo in često z najskromnejšimi sredstvi preživljati
pa tudi brez teh dodatkov. Na maslo daj gobe, kadar so že precejene, potem ravnaj kakor z omako.
Bržola z gobami.
Kakor imajo nekateri radi mnogo čebule na bržoli, tako ji daiejo gobe poseben, dober okus. Pripravi gobe s čebulo, kakor kaže gornje navodilo. Kadar je bržola skoraj go-
številno družino. Istočasno jim je prepuščena j	i®
tudi vsa skrb za vzgojo otrok. Če pomislimo,! da morajo številne matere vrhu tega še delati v tovarnah, da s svojim zaslužkom pomagajo preživljati družino, pač ne pretiravamo, ako rečemo, da so nekatere ženske naravnost
Zasedanje izvršilnega odbora Švicarske socialnodemokratske stranke
Na prehodu v nov svet
Te dni se je vršilo zasedanje izvršilnega odbora švicarske, socialno demokratske stranke'. Kongresu je predsedoval strankin predsednik s. dr. H. Oprecht. Švicarska socialno demokratska stranka je zavzela svoje stališče o aktualnih notranjepolitičnih vprašanjih. Kongres je trdno sklenil, da švicarski socialisti ne bodo trpeli defetizma v svojih vrstah. Nihče ne more vedeti, kaj bo s Švico, eno je pa, kar lahko trdijo socialisti z vso gotovostjo: Kar se
danes godi v svetu ne pomeni konca, ampak prehod iz propadanja v svet boljše bodočnosti. Da se ta prehod vrši v morju krvi in solz, je tragična krivda tistih sil, ki v svoji slepoti niso pravočasno spoznale pravih krivcev. Socialisti morajo zastaviti vse sile za pripravo novega sveta.
Kongres je tudi sklenil, da švicarska socialna demokracija ne bo dovolila odprave svobode tiska.
mučenice. Niti otroci, niti rnciž pa v neštetih slučajih ne znajo pravilno ceniti tega dela in> brezmejne Požrtvovalnosti žene-matere, ki se žrtvuje dan za dnevom za družino tiho in ponižno, kakor suženj.
Tako otroci kakor mož pa seveda še vrliu-tega stresajo svojo nevolio nad tem bitjem, ki je dolžno le skrbeti za udobnost drugih, dočim samo sme imeti nobenih zahtev. Seveda ni na srečo po vseh-družinah tako. So tudi družine ki vedo ce.iiti mater ozir. ženo in ji ob vsaki priliki skušajo z ljiubeznivostjo vsaj delno povrniti dobrote, ki jim jih izkazuje kot mati in skrbna žena. Samo v takih družinah vlada potrebna harmonija, kjer žena-nr)ti ni sužnja svoje okolice, temveč ono bitje, okrog katerega se s spoštovanjem in ljubeznijo zbira vsa družina v težkih pa tudi veselih dneh življenja.
*
Gobova omaka.
Najboljši so za to omako jurčki ali pa šampinjoni. Tudi mavrahi niso slabi. Dobro očisti pet jurčkov in jih drobno zreži. Razgrej v kozici za pol jajca masla in vrzi vanj drobno zrezan peteršilj in čebulo, potem pa gobe. Pokrij in praži. Ko se osuše, posuj z žlico moke, dobro premešaj, zalij malo z juho in posoli. Ko so gobe kuhane, dodaj žlico kisle smetane in pusti, da malo povre. Daj na mizo z mesom.
imeti prepečeno, jo posuj z gobami in pokrij* Lahko dodaš malo kisle smetane. Tudi teletina je prav dobra z enako prirejenimi gobami.
Gobe z jajci.
Očisti približno en liter gob in jih nareži. Kuhaj približno četrt ure v samem kropu. Potem jih odcedi in polij s čisto vo-do. Dar v kozico za drobno žlico .masla ali masti. Ko se raztopi, vsuj gobe, posoli in popopraj. Ubij dva ali tri jajca, jih stepi in vlij na gobe, pa premešaj. Ko so jajca dovolj ocvrta, je vse gotovo. — To je za štiri porcije.
Gobe s čebulo.
Očisti, zreži in skuhaj gobe kaikor po gornjem navodilu. V kozici raztopi dobro žlico masti ali masla, zreži dve večji čebuli in zarumeni na masti. Vsuj v to pripravljene gobe. Te* mu lahko dodaš nekaj drobno zrezanega peteršilja in dve zeleni papriki.
Kisle gobe.
Očisti, zreži in skuhaj gobe kakor prej. Zreži tri krompirje na kose. Daj v kozico za dobro žlico masti ali masla, ko se raztopi, dodaj dve žlici moke in mešaj, da se lepo zarumeni, pa ne prismodi. Vsuj v to gobe in krompir, posoli, popopraj, dodaj malo kisa ali pa limoninega soka in nastrgane limonine lupine in zalij z vodo po potrebi, pa ne preveč, zakaj ostane naj gosto.
Fižol v stročju v gobami.
Obreži fižol kakor vselej, kadar ga kuhaš. Če ima niti, jih povleci iz njega. Zreži ga kakor ti najbolje ugaja, srednje dolg fižol najbolje na tri kose. Skuha) ga v slanem kropu, da bo do-
Misli ob francoski katastrofi
Švicarska »Arbeiter-Zeitung« piše:
»V teku zgodovine je Francija zdaj zopet enkrat premagana. Ali pa je s tem premagana tudi demokracija ter ideja bratstva in enakosti? Prepričani smo, da ne. Premagana ni demokracija, ampak nezvestoba demokraciji, kajti Francija je do zadnjega časa ohranila svobodo v političnem in duhovnem življenju, ni pa mogla izvesti svobode in demokracije v gospodarskem življenju. Tako so bili Francozi svobodni državljani, obenem pa v gospodarskem oziru odvisni podložniki zloglasnih »200 familij«. Da se je vrinil med Pariz, parlament in francoski narod mrtev uradni birokratizem, da nekaj let sem najboljši francoski zakoni niso mogli
postati živi, da so državo majali finančni škandali in da je mnogokatero idealno stremljenje ostalo nepopolno, vse to je izraz velikanskega protislovja. Protislovja med idejami enakosti in svobode ter med vladajočo neenakostjo v gospodarskih zadevah. Vse to je imelo odmev v zunanji politiki Francije, tudi tu je bila nezvestobai. v bitno francoskih lastnostih: sami kompromisi, k	* Iti: — • ’>i <»•♦•*-* itw
To je treba s krvavečim srcem povedati, ravno tako, kakor je gotovo, da bo notranja veličina francoskega duha ostala večna. Premagano je le polovičarstvo in nezvestoba. Narodi bo pa katastrofo preživel.«
Kal pravi predsednik Jugorasa
Politična izpoved
soglasju z onim pojdemo po tisti poti, da ideologija »Jugorasa«, ideologija našega gibanja pride do polne veljave.«
Glavni odbor Jugorasa je imel v Beogradu plenarno sejo, na katero je prišel v četrtek, dne 20. t. m. tudi predsednik »Jugorasa« Dragiša Cvetkovič. Cvetkovič je imel na seji daljši govor, v katerem je na koncu rekd, da se mora kapital v interesu delovnega sveta okrniti. To pomeni, da mora biti razdelitev dober pravičnejša. Vse napetosti se morajo nivelirati. Socialna nivelizaci-ja države se vsiljuje v vseh 6zirih. Narodno gospodarstvo mora postati res državno in narodno ter služiti samo interesom nacije. To je naš program bil vedno in za tak program’ smo se zavzemali vedno in se bomo vedno. Šli smo postopoma, polagoma. Bilo je mnogo težkoč. Tolikokrat sem; poslušal vaše spomenice o vaši nezadovoljnosti, poslušal toliko delegacij. Rekel sem pa vsem delegacijam: »Polagoma, potrpljenje.« Verujem, da pridemo v kratkem do takih reform, da pridejo po njih do izraza glavne linije naše delavske politike. S tega odgovornega me sta se bom potrudil, da po zgledu onega. kar je bilo napravljeno v1 velikih državah, ki so v temelju izpremenile fizijonomijo svoje socialne strukture, v
»Trdno sem prepričan, da današnja Evropa ne uresničuje duha krščanstva, ampak duha satana. Satan ima pa največji uspeh, če ima na ustnicah božje ime. Minula svetovna vojna je razgalila satansko naravo evropske civilizacije, ki bo sama sebe uničila.*
Mah'tima Gandhi.
kuhan, pa ne preme-ha*. Potem ga stresi na re~ Gobova juha,	j	šeto, Razgrej v kozici maslo, vrzi vanj malo
To narediš kakor omako, le da jo bolj zali- i drobno zrezanega peteršilja in čebule, Ko zaješ. Gobe zreži zelo drobno. Najbolje je, če jih i rumeni, posuj z moko in mešaj, Ko zarumeni sesekljaš. Kadar so gobe skuhane, jih vsuj na . še moka, zalij z juho, če pa te nimaš, z vodo. sito in jih kolikor mogoče stisni skozi. Kar o- V to stresi gobe, ki si jih pripravila kakor p° stane na situ, stresi nazaj v juho. V to juho gornjih navodilih, in fižol. Rahlo premešaj ib lahko zakuhaš riža ali pa rezancev. Dobra je' dodaj malo kisle smetane.
Delavski pravni svetovalec
važnih razlogov. Takšno mezdo lahko delavec izterja še za tri leta nazaj, torej tudi še za tanko leto. — Za vrečico opekarna ne me odtegovati ničesar in mora vsakemu delavcu tistiK
odtegnjenih 25 par vmi'i z zamudnimi obrestmi vred. — Nobenemu delavcu ni treba pri izplačilu ničesar podpisovati, posebno ne praznega listka, ker mora delodajalec izplačati mezdo koncem vsakega tedna po zakonu, torej brez podpisa in se tej pravici delavec veljavno niti ne more odreči. Postopanje opekarne, če tako dela, je popolnoma nezakonito. Vsak delavec lahko tak podpis odkloni..
Obljuba zakona. (Dravska dolina). Vprašanje: Že preko šest let se poznam s svojim zaročencem, ki je orožnik, s katerim: imam že štiri leta starega sina. Ves čas mi je zaročenec obljubljal, da me bo poročil in mi je rekel, da je vložil na žandarmerijsko komando prošnjo za dovoljenje poroke. Sedaj sem nat žandarmerijski komandi ugotovila, dla ni vložil nikake prošnje, pa tudi sicer se me izogiba. Ali lahko od njega zahtevam kako odškodnino v-iei ;.l)''ube zakona?
Odgovor: Obljuba zakona sama na sebi ne-more voditi do odškodninskega zahtevka. Nekaj drugega ipa je, ako je prišlo med vama do intimnih odnošajev, če vam je pri tem obljubljal, da vas bo poročil, V tem primeru ima ženska pravico zahtevati primerno odškodnino, ker je s tem, da je imela intimne odnošaje, možnost' za poroko z drugim zmanjšana. Ta primer je podan pri vas, vsled česar 'ahlto zahtevate od" nezvestega zaročenca odškodnino, čije višina zavisi od raznih okolnosti, vsled česar vam višine same ne moremo nasvetovati.
Odpovedna doba ioierjev. (Maribor).
Vpraianje: Bil sem v službi pri lastniku zasebnega avtomobila kot šofer ido 10. t. m., ko
me je službodajalec ibrez vsak. vzroka odpustii. Predmetnega dne mi je hotel znižati plačo za din 50,— mesečno, na kar nisem pristal in mislim, da me je vsled tega odpustil. Kakšno .pravico imam?
Ogovor:	Službodajalec	vas	je	brez	vzroka
odpustil, vsled česar imate pravico zahtevati, da vam plača za ves čas odpovedne dobe. Dne 4. maja t. I. zišla uredba za šoferje, ki so zaposleni pri privatnih lastnikih osebnih avtomobilov, določa, da znaša odpovedni rok za, šu-* ferje osebnih avtomobilov, ki so zaposleni pri privatnih osebah, najmanj 30 dni, da se mora izplačevati plača v mesečnih obrokih, da ni dopustno izplačevati v krajšem časovnem razdobju ter da se ne smejo plače takih šoferjev znižati. Plače ne morejo biti nižje, koti so bile dne 10. novembra 1939, ko je izšla uredba o omejatvi tekočega goriva. Službodajalec se tudi z n-ovim uslužbencem ne more pogoditi za manjšo plačo, kot pa jo je dajal svojemu uslužbencu na dan razglasitve navedene uredbe. Iz navedenega razvidite, da lahko zahtevate prejemke za 30 dni, ker je na dan odpusta naredba že bila v veljavi.
Orožne vaje, — izplačilna vrečica. (Rače).
Vprašanje: V rački opekarni, ki je last dedičev dr. Pipuša, je zaposlenih okrog 50 delavcev. Že lani je bilo več delavcev poklicanih na orožne vaje in ravno tako letos. Nobeden pa ni dobil od tovarne izplačane nikake mezde za ta čas. Ko so delavci to terjali, so v pisarni izjavili, da za nje ta zakon ne velja. Pri izplačilu mezde so naenkrat začeli odtegovati tudi še po 25 par za izplačilno vrečico. Nadalje mora vsak delavec pri izplačilu podpisati prazen listek. zakaj, ne vemo. Ali je vsa to upravičeno?
Odgovor: Opekarna je obrtno in industrijsko podjetje ter velja za vso tam zaposleno delavstvo obrtni zakon in tudi § 221 o. z., ki določa, da mora doibiti delavec po enoletnem službovanju plačane orožne vaje za največ 4 tedne. Če je v službi manj kot eno leto, po 5 219 o. z. mezdo vsaj za en teden, ker ni mogel delati iz
Za vse žene in dekleta! Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din 10.— zbirko preizkušenih receptov, ki jih je spisala poklicna kuharica po dolgoletnih izkušnjah? Razne juhe, navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do najfinejše mesne specijali tete, od navadne močnate jedi do najfinejše torte, razno pecivo za vse prilike, razne likarje in razne barske pijače tler tuje specijalitete lahko skuha po tej knjigi okusno vsaka žena in dekle. To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih in ki je prebrodila že pol sveta. Kuhajte po teh receptih in vaša družina bo z vašo kuho zadovoljna. Nakažite din 10.— na rftčun poštne hranilnice št. 14.259 ali pa pošljite v znamkah na spodnji naslov in pošljem vam knjižico poštnine prosto, Deziderij Mizerit, Zidani mostit, 16.
NOGAVICE
NAJNOVEJŠE BARVE PRI „LIMA“, MARIBOR
PERILO, AtJ
VELIKA IZBIRA PRI J.	HABIBOR
Hranilno In posoiilno društvo delavcev v Mariboru
reg zadruga z omejeno zavezo
Frankopanov« ul. 37 (v lastni hlll) - Telef. 26-35
Račun pri Poštni hranilnici št. 131.43
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4% °dn. 5 °/0 proti odpovedi. Daje posojila po ugodnih pogojih na menico in vknjižbo. Zadružni delež znaša Din 200-—
Uradne ure vsaki dan od 17. do 19. ure
Za konzorcij izdala in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.