Poštnin*» pl-čant» t goto^tni.
Št 5,
Ljubljana, rise
Leto I.
Ljudski rednik.
Glasilo Narodne EJudslce Stranice.
Izhaja vsak četrtek.
Cena za Jugoslavijo: 20 Din asa. celo leto. Za inozemstvo 50 Din za celo leto. Posamezne številke stanejo po 1 Dinar.
Uredništvo: Ljubljana, Breg št. 12. Telefon St. 119.
Uprava: Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. Telefon St. 423.
Proč od besed — delo velja!
Vkljub živahni volivni agitaciji je opaziti med ljudstvom le malo ; pravega zanimanja za volitve. Kmet j in delavec imata vsakdanje skrbi, | ki ju tarejo, in opravljata vsakda- ! nje delo, ki se ga nikdar ne manjka, j Ne kmet, ne delavec ne pričakujeta, | da bi se njihove dnevne skrbi vsled 1 volitev zmanjšale, ali da bi jima bilo življenje po volitvah na en ali na i drug način olajšano. Čemu bi se te- ■ daj razburjala?
»Politika je samo zato, da pri- j dejo gotovi ljudje do korit.« Te be- i sede se ponavljajo dan na dan po | deželi in v mestu. Ljudstvo smatra j poslanske mandate za »korita«. To je žalostni uspeh političnega delovanja naših političnih strank, zlasti takozvane Slovenske ljudske stranke, da vidi danes ljudstvo v poslancih nekake nepotrebne trote, ki se na stroške ljudstva pasejo iz polnih državnih korit.
Pred vojno nismo bili vajeni slišati takih težkih očitkov na naslov ljudskih zastopnikov. Ljudstvo je imelo do poslancev malo več zaupanja in poslanci so imeli vsedruga-čen ugled pri ljudstvu. Zakaj 1
Pred vojno je ljudstvo videlo uspehe političnega dela na vseh poljih. Gradile so se ceste, zidale šo-le>r zboljšavala živinoreja, melioriran travniki in izdajali za ljudstvo Konstm.zakoni, katerih ugodne posledice je čutil vsak v svojem gospodarstvu. živeli smo pred vojno v lezavmh političnih razmerah; nis mo imeli narodne države in v mno-gih ozirih so nam Nemci rezali kruli m menh politične pravice. Pa je vendar šlo. Delo naših poslancev je hilo plodonosno.
A kaj vidimo danes? Kdo izmed poslancev se briga za resnične Ijud-
Hs ša sisrmjiea je

I ske potrebe? Za to, kar kmeta in j delavca vsak dan boli in žuli? Kaj ; mar poslancem SLS, če draginja j raste, če vse propada, če gazimo po i cestah blato do kolena, če so mostovi podrti, če stari že pred davnimi leti napravljeni načrti za vodovode in javne koristne naprave spe zakopani med starimi papirji?
Poslanci SLS se brigajo za vse bolj važne stvari, kakor je to. Štiri leta so porabili za to, da so nam ustvarili državni centralizem in politično diskreditirali tiste pametne naše može, ki so vedno svarili pred tako neumnim početjem. Koliko bi se bilo dalo narediti tekom štirih let, ko bi bili ohranili nekdanji deželni zastop in razširili njegovo moč? Toda dr. Korošec in nje-' govi tovariši so centralizmu na ljubo vse pravice nekdanje dežele kranjske žrtvovali za vedno. Voli-lec, ki že več let gleda na to politično gonjo, od katere nima nobene koristi, pač pa poleg volivnih sitnosti samo škodo, upravičeno dvo-
mi, ali bi šel na volišče in se vprašal ali ni bolj pametno, da ostane na dan volitev doma za pečjo, če že nima drugega dela.
In če gleda, kaj mu na primer Slovenska ljudska (ljudje ji pravijo: protiljudska) stranka obeta za bodoče, se bo še celo premislil oddati kroglico za to stranko. Ta stranka trdi, da obstoji danes najvažnejše politično delo v gonji za to ali ono obliko države. Prej štiri leta vse za centralizem, zdaj pa morebiti zopet štiri leta vse za federalizem in avtonomijo. Kaj ima ljudstvo od teh besed, ki so tuje in katerim še vsak deseti volilec ne pozna pomena?
Kmeta in delavca teži to, da država nima pravičnega davčnega sistema, da železnice neredno vozijo in so predrage, da denar propada, da so industrijski produkti vsak dan dražji in življenjski pogoji vsakega posameznika vedno težji.
Kmeta zlasti boli to, da se že leta in leta nič ne stori za obnovo nekdaj cvetoče deželne kulture rada tudi ni nobenega izgleda, da bi se kaj v doglednem času v tem pogledu izpremenilo.
Kdaj slišiš na shodih SLS kake besedo, iz katere bi mogel sklepati, da imajo poslanci te stranke volj» tem vsakdanjim potrebam ljudstva posvečati dolžno pozornost? Avtonomija in centralizem, pa zoper centralizem in avtonomija in boj proti dr. Šušteršiču in hujskanje proti Srbom — v tem krogu se giblje politična modrost eselesarskik politikov.
A od te »visoke« politike mladih državnikov SLS, od tega govoričenja in hujskanja, ki se ponavlja na vseh shodih SLS, nima ljudstvo nobene koristi.
Nad takimi poslanci je narod izrekel pravično sodbo, ko pravi, da tem ljudem,gre samo za »korita«.
Upajmo, da bodo prihodnje volitve ,-pravile na površje drugačne može. Može, ki bodo spravili politično delo v naši domovini v nov tir. Tedaj se bo marsikaj obrnilo zopet na boljše in ljudje bodo dobili zopet nazaj zaupanje do poslancev in do države, v kateri živimo.
Morahsl razkroj ¥ SLS.
(Ponatis iz „Ljudskega Dnevnika“.)
Vsa demagogija in politična nemoralnost v Slovenski ljudski stranki se posebno jasno kaže sedaj ob priliki predstojećih državnozborski Ji volitev. Vsakemu, ki količkaj trezno misli, je jasno, da gre voditeljem SLS samo za moč in nadvlado, nikakor pa ne zato, da bi pomogli našemu ljudstvu v boljše razmere, do boljšega in lažjega kruha.
Kar poglejmo njihovo agitacijo v mestih in na deželi. V industrijskih krajih, predvsem v mestih, prihajajo med volilce-delavee z naj ekstremne j šim prevratno-socia listi -enim programom in jim obljubljajo, da bo postal takoj raj na zemlji, kakor hitro bodo imeli oni moč v rokah. Revščina bo kar čez noč izginila iz delavskih predmestij, poleg tega pa se bo delavni čas izdatn) skrajšal. Sedanji družabni pravni red naj zamenja diktaturo proletarijata po ruskem vzoru. Sploh so v svojih zahtevah ravno tako ekstremni, nepopustljivi in intrasi-gentni, kakor komunisti sami. To so v glavnem in v kratkem volilna gesla SLS za delavce-
Ko pa pride agitator SLS h kmetu, govori popolnoma drugače. Njemu ne pripoveduje več o kaki sovjetski republiki, temveč o tem, kako se bodo zvišale cene živini in žitu in kako se bodo zmanjšali davki za kmeta in prenesli na konzumente, uradnike in delavce. Ker tak agitator ve, da se široke plasti našega kmetskega ljudstva prav nič ne ogrevajo in navdušujejo za kako socialno revolucijo, zato molči o njej, ostane lepo konservativen in obljublja samo to, kar si naš kmet želi. Tako skušajo preslepiti agitatorji SLS kmeta.
Volilci pa se ne rekrutirajo samo iz kmetskih producentov in delavcev, temveč v veliki meri tudi iz uradnikov, obrtnikov, trgovcev, z eno besedo iz takozvanega meščanstva. Ker so ti volilci, kot smo že omenili, tudi precej številni, jih SLS v volilni borih seveda ne more
; prevzeti in mora najti zanje pri-! merna privlačna gesla. Ker trpi uradnik in delavec največ vsled vedno večje draginje, mu SLS objub-Ija prepoved izvoza živil, široko zasnovano protidraginjsko akcijo, dvig dinarja, zvišanje plače in še marsikaj podobnega. Tudi uradnik bo. pod eselesarsko vlado doživel svoj raj na zemlji in konce bo njegove bede, v katero se pogreza čimdalje bolj. Tako govori klerikalni I agitator sestradanemu uradniku.
Obrtnika in trgovca bo klerikal-! na vlada ščitila z prohibitivno ca-: rino in sploh z izboljšanjem in ure-! ditvijo vsega carinskega poslova-! nja. Ščitila ga ho pred konkurenco j velekapitala, veletrgovine in vele-I industrije. Tudi tem stanovom se I ho pod SLSarsko vlado godilo tako : dobro na svetu, da nikoli tega — i seveda po besedah klerikalnega volilnega agitatorja.
Ali nuj naštevamo eselesarske obljube še ,za druge stanove? Mislimo, da bi bilo odveč, ker že našte-! te kažejo, da je nemogoče uresničiti injzpolniti obljube, ki mrgole protislovij. Da pa bi eselesarji svojih obljub ne izpolnili niti tedaj, če bi jih lahko, zato jih predobro poznamo.
Vse eselesarske obljube so torej navadno volilno slepilo, ki naj premoti volilce, da 18. marca nasedejo Slovenski ljudski, stranki. Upamo pa, da bo naše ljudstvo toliko pametno, da ne bo več zaupalo stranki, ki je v zadnjih štirih letih na-gromadila slovenskemu ljudstvu toliko gorja.
Matija Škevbec, župnik:
Dr„ Tawöar m tir, Šušteršič.
(Ponatis iz „Ljudskega Dnevnika“.)
Dr. Tavčar in dr. Šušteršič! — j Bilo je jeseni i. 1916. Sedeli smo zvečer na vrtu pok. kanonika Grudna. Več prič je še živih in kanonik Gruden je pravil sledeče: „Bil sem pri županu Tavčarju radi Vincencijeve družbe v zadevi revežev in sirot. — Ko sva o tem razgovor končala, me pridrži in.pravi: Kaj pa v vaši stranki delate? Mene sicer razmere v vaši stranki toliko ne interesirajo, ampak v današnjih časih je ta boj proti Šušteršiču narodni stvari škodljiv, on je danes voditelj Slovencev in najbolj zmožen slovenski politik, katerega dr, Krek daleko ne dosega,“
V tisti dobi je bila nekaka parola slovenske javnosti „Koncentracija slovenskih strank“. Dr. Šušteršič in
; dr. Tavčar sta bila glede njene pod-j läge popolnoma istih nazorov. Te j vem iz pripovedovanja pok. Evgena I Lampeta, ki je takrat imel precej I opravka z ljubljanskim županom.
Tisti, ki niso svojega spomina j zaprli nalašč v kako staro škatljo, ^ se bodo še spominjali, kako so ta-I kratni „mladini“ delali „štimunge“, j češ, dr. Šušteršič je proti koncen-j traciji slovenskih strank.
Pok. Evg. Lampe je pisal dnevnik; vsak večer je ali kratko napisal ali natipkal, s kom in kaj je govoril in kaj delal tisti dan. Za moralno stran vsega „mladinskega“ boja proti tedanjemu načelniku stranke je značilna sledeča notica v Lam-petovem dnevniku:	11. okt. 1916.
„Dr. Tavčar rekel, da je bil pri njem g. N. N. (ime izpustim, da ne bcm oseben. Šk.) in ga nagovarjal, naj klerikalna stranka ne pritrdi pogo-i jem koncentracije slovenskih strank, da bo Šušteršič blamiran“.
Na zunaj so agitirali, da Šušteršič noče koncentracije, skrivaj so pa rovali člani vodstva SLS proti delovanju načelnika stranke za koncentracijo. To je politična morala! Isto postopanje so zagrešili klerikalni nasprotniki dr. Šušteršiča glede kampanje za majniško deklaracijo. Vedeli so, da je on sodeloval pri njeni sestavi, da se je zanjo izjavil in jo podpisal; v začetku so se lagali, da dela proti njej, kasneje, ko jo je že tolikokrat podpisal in se zanjo izjavil, so pa zavijali, češ „v srcu je proti njej — na zunaj se pa dela za njo“. To je politična morala!
Boj proti dr. Šušteršiču je dr. Tavčar takole karakterizirah ,.Da smo mi liberalci proti njemu, je jasno, ampak tega ne razumem, da njegovi lastni pristaši, za katere je toliko storil, tako proti njemu rujejo. i Tudi pri nas nekateri mladi rujejo proti nam, ampak jaz jih že držim nazaj..
V zvestobi do Avstrije sta bila Tavčar in Šušteršič oba na istem stališču, oba enakih nazorov — in drugače nista mogla, ne smela. A proti Tavčarju so se njegovi „mladini“ obnašali taktno in zelo obzirno, tudi SLSarji so ga pustili precej v miru, očitali so mu le znane „srebrne“ rogove — a dr. Šušteršiča so pogosto njegove lastne kreature slikale kar največ mogoče črno kot izdajalca in narodnega škodljivca.
Dr. Tavčar tega postopanja ni mogel umeti! — Da so bile politične diference, to ni nič čudnega in to je dr. Tavčar dobro umel — ampak besnosti in nemoralnosti v boju proti načelniku lastne stranke — tega ni mogel umeti.
V začetku že je bila gonilna sila vsega noja: vsesti se k bogato obloženi mizi, ki sta jo napravila pok. Lampe in dr. Šušteršič in potem igrati „sijajne“ vloge narodnih — ljudskih politikov in voditeljev. Kjer pa izviia političen boj iz egoističnih ozirov, tam je najbolj — umazan.
Živel sem 1, 1916., 1917. in 1918. skupaj z Lampetom in vem, da je posvetil vsako minuto delu za svoj narod. Kolikokrat se je potožil: Midva z dr. Šušteršičem garava, da iztrgava. kar se da iztrgati iz rok nemške soldateske, da ohraniva gospodarstvo našega kmeta, in se celo izpostavljava, da naju obesijo — ti pa v Unionu sede, zabavljajo in blatijo“.
Zadnjič se je v „Slovencu“ g. dvorni svetnik šuklje izrazil, da ni Šušteršič ničesar storil, da je vse napravil dr. Lampe. Smejal sem se tej blamaži „Slovenca“ in Šukljeta, ko sem se spomnil na Lampetove besede: ..Ce bi ne bilo Šušteršiča, bi jaz ne mogel storiti ničesar“. Lampe je bil velik gospodarski talent, a se je večkrat izražal: „Jaz nisem politik — edini politik pri nas je dr. Šušteršič, kadar kaka reč ne gre, pa jo mora vzeti on v roke.“
V	Ljubljani je med vojsko na stotine ljudi prejemalo brezplačno ali po^ znižani ceni meso od deželnega odbora. V Tržiču se je vsak teden pol vola mesa razdelilo zastonj med revno ljudstvo od dež. odbora — Šušteršiča in Lampeta. Kranjsko živinorejo sta samo ta dva rešila popolnega propada. To je dr. Tavčar dobro vedel, zato je po pravici rekel: „Jaz te gonje ne razumem.“
V	Ljubljano so prihajali pogosto duhovniki iz dežele, ki so me nered-ko povpraševali, kdaj bo prišel dr. Šušteršič nazaj? „Naj pride nazaj in naj vzame vajeti v roke; današnji voditelji so popolnoma nesposobni, vse so zafurali.“ Dr. Šušteršič je prišel v domovino na prigovarjanje svojih prijateljev; še predno pa je stopil na domača tla, so ga že blatili. Pozitivno vem, da ni ne on ne mi še bij na jasnem, ali nastopimo politično ali ne in že so lopnili po njem: »Srbski hlapec“. Lagali so se, da je Y zvezi s „kmetijaci“, da je pisal cez^ škofa v ..Narod“ in „Kmetijski j da je podkupljen od radikalcev, da. je napravi! z njimi pakt itd. Pozitivno vem, da so vse to gole laži. I
Dr. Lamne je zapisal v svoj | dnevnik: ..Prej sem spoštoval in ce- j m! or. Šušteršiča, danes ga spoštujem j m cenim se bolj, ko vidim, kako se j inu dela krivica in kako on nosi kri-Vico.“ Pri meni Notranjcu in Kra- ! sovcu, ki sovraži hinavščino, je tudi i
to velik psihološki moment, zakaj grem z njim, dokler bo njegovo delovanje v skladu s katoliškimi načeli. Krivic, ki so se mu delale in umazanega boja proti njemu ne morem odobravati.
Volilna borba se nadaljuje. Stranke pridno prirejajo shode, ki so ponekod jako burni. V Sloveniji so shodi jako temperamentni, vendar pa do dejanskih spopadov ni prišlo, ali pa so bili malenkostni. Volilni shodi v ostalih delih SHS pa so semtertja podobni malim bitkam.
Narodna ljudska stranka je imela tri dobro uspele shode; v Borovnici, Črnomlju in na Vinici pri Črnomlju. O teh shodih poročamo na drugem mestu.
V Sremu so se invalidi zvezali z dobrovoljci in ustavili svojo kandidatno listo. Nosilec liste je Mihajlo Majstrović iz Čačke. Imeli so že precej jako dobro uspelih shodov in so izdali volilni proglas, ki poziva vse malkontente (nezadovoljneže), da glasujejo za invalidsko listo. Po drugih krajih invalidi in dobrovoljci niso postavili svojih kandidatov in se tudi niso odločili načeloma, s katero stranko pojdejo na volišče. Za enkrat jih vabijo vse stranke z raznimi obljubami. Do sedaj še nobena stranka ni izpolnila svojih obljub, ki jim jih je dala.
Vojvodinski Mažari, ki so bili iz-prva sklenili, da sc volitev ne bodo udeležili, ker so biii baje prikrajšani pri vpisih v volilne imenike, so se I sedaj nogodili z Nemci, da bodo od- | dali svoje glasove za Nemce. Zato ! so se Nemci obvezali, da bodo naj- i energičnejše zastopali interese Ma- j žarov skupno s svojimi. Kakor tudi ; sploh interese narodnih manjšin v ! naši državi.
Italijani so v soboto izpraznili j Sušak. Mussolini jc sicer hotel de- | lati težave in zahteval, da se poprej j urediti promet z Reko in luko Baroš. Ministrski svet se je pa postavil na stališče, da ne sme na Reko niti en vagon, preden se ne izvrši evakuacija. Izpraznitev se je izvršila v redu. K sprejemu naših čet je prišlo na tisoče ljudstva iz celega Primorja. Navdušenje je veliko.
V	Nišu sc vrši konferenca med našimi in bolgarskimi delegati, da se urede mejni odnošaji med obema državama.
V	Splitu so se vršile med bolgarskimi komitaši in našimi orožniki in četami prave bitke. Na obeh stra-
neh je ostalo precej mrtvih in ranjenih. Točnih vesti ni, kar jih pa je, so najbrže pretirane.
V Mariboru je Kmetijski svet Narodne Radikalne stranke začel izdajati tednik „Naša Vas“. Prva številka je izšla 1. t. m.
Turški narodi in vsi mohamedanci sploh, smatrajo Angorsko vlado za predstavnico muslimanskega sveta v mednarodni borbi za obstanek. Angor-ska narodna skupščina šteje 840 poslancev, ki se dele v štiri stranke. Po številu najmočnejša je vojaška stranka, ki jo vodi Kemal paša. Stranka s sličnim programom je narodna stranka, ki podpira Kemal pašo. Predstavniki inteligentnih krogov, zlasti mlajših, so združeni v Narodni demokraciji, ki je stranka največjega političnega vpliva in ima večino časopisja v rokah. Opozicija šteje le 20 poslancev. Zbornica ima samo 200 sedežev, tako da mora najmanj 140 poslancev manjkati pri vsakem zasedanju. Prvi dve stranki sta za pameten sporazum z za-padnimi velesilami, ker sta prepričani, da se brez pomoči zapadne kulture ne morejo ne gospodarsko in ne kulturno vzdržati. Kemal paša se na vso moč trudi, da povzdigne šolstvo, obrt, industrijo in trgovino, posebno še, ker so inozemci pozaprli svoje institute in so morali armenski in grški obrtniki in; trgovci bežati pred krviželjnimi muslimani. Na ta način upa odvrniti svoj narod od slepega nacionalnega šovinizma in zgolj političnega udejstvovanja. Zato misli tudi ustanoviti enotno ljudsko gospodarsko stranko.
Narodni demokrati so pa nasprotno najzagrizenejši sovražniki Zapada in propagirajo z vso silo združenje muslimanov v Indiji za boj proti Zapadu.
Verske manjšine, ki so v drugi polovici preteklega stoletja in še do nedavna tako grizle Turke, so domala izginile s površja angorske republike, še celo iz Carigrada se že umikajo.
Kristjanov je skoro zmanjkalo. Začela pa je rasti nova krščanska Cerkev s turškim cerkvenim jezikom. Ustanovil jo je preteklega leta pravoslavni duhovnik Pappas Elthyni. Imela je že svoj cerkveni zbor. Angorska vlada ne nasprotuje novi narodni cerkvi, najbrže pod uplivom Rusije, ki ima številno poslanstvo v Angori g celim parkom avtomobilov, in ki ne štedi zlatih rubljev.
Z begom Armencev in Grkov iz turških predelov se je odprlo široko polje udejstvovanja Židom. To SD španski Židje, imenovani Sefardim, ki
lase skrinjica na Kranjskem je tretja - 3.
so že par stoletij naseljeni v zemlji in so že docela prevzeli turške običajo. Branijo se pa Turki Židov, ki se hočejo sedaj naseliti in nočejo sprejeti turškega podanstva. Nezaupanje do tujcev je splošno. Državni jezik je turški, celo inozemske tvrdke morajo voditi svoje knjige v turškem jeziku. -Poleg Kusov imajo še največ upliva Amerikanci, zlasti na gospodarskem polju.. Šolstvo je pod močnim uplivom ameriških profesorjev in učiteljev. Vrše se tudi že pogajanja in Amerikanci bodo prevzeli zgradbo ali obnovitev cele vrste železnic, pristanišč, trdnjav, da, celih mest, kar vzbuja veliko nevoščljivost pri zastopnikih tujih vlad. Angora, ki je varna pred invazijo tujcev, ostane najbrže prestolnica, Carigrad ya bo samo sedež kalifa. Zdi sc, da vstaja Turčija k novi moči.
Kaj je klerikalizem?
(Iz; duhovniških krogov. — Iz »Ljudskega dnevnika«.)
V prvi številki letošnjega »škofijskega lista« daje ljubljanski škof (Ir. Jeglič duhovnikom navodila v dušnopastirskih in političnih zadevah. Okrožnica je pisana v tem smislu, da naj bodo duhovni med seboj složni in v ljubezni zvezani s škofom. Prav tako. Toda iz te ljubezni škof nekako izvaja posledico, da naj vsi duhovni njemu sledijo tudi v političnih nazorih. Vprašanje nastaje, če je to umestno in ec je mogoče pri takih duhovnih, ki se sami precej pečajo s politiko in ki imajo tedaj v političnih vprašanjih svojo utemeljeno sodbo.
Škof podaje v omenjeni okrožnici najprej to-le trditev:	»Dober
duhovnik ne bo popraševal, je li to ali ono strogo zapovedano, temveč ho rad tudi utemeljene želje škofove izvrševal, prepričan, da za vsestransko vodstvo ljudstva na potu izveličanja ima škof od Boga poklic in za poklic potrebno moč, ne pa posamezni duhovniki. Pod tem vsestranskim vodstvom ljudstva škof baje misli duhovno pasti-rovanje. Alco hi omenjena trditev veljala tudi za strogo politične zadeve, bi bilo tako vodstvo prava bogevlada. To pa Kim odklanja. Papež in naš nuncij razglašata politično svobodo v okviru strank, ki niso cerkvi nasprotne. Pa tudi dru gače biti ne moro, saj bi bilo protivno besedam izveličarja:	»Moje
kraljestvo ni od tega sveta« in hi utegnilo rodit i nepregledne posle-dive v škodo cerkve in verskega življenja.
Fevdalni srednji vek je poznal samo gospodarje in hlapce, a tačas se je svet vladal tako, kakor dandanes ni več mogoče. To oči-vidno tudi škof spoznava, samo »Slovenčevi« uredniki se vstrašijo, če omenjamo izjave papeža in nuncija, tedaj poklicanih predstavnikov vesoljne cerkve.
O razmerju med škofom in duhovniki v političnih zadevah piše ljubljanski škof v okrožnici dalje:
»Toda v politiki ne more škof nič zapovedovati! Distinguo (razločujem). Kaj pa, če je škof prepričan, da bi ta ali ona politična struja škodovala ljudstvu, škodovala ugledu duhovnikov, ako bi jo podpirali, čeravno ni naravnost proti-cerkvena, protiverska, pa jo primoran po okolnostih in po vesti obsodi in povabi, nujno povabi duhovnike, naj ne sodelujejo, naj se je otresejo! In ako ravno tako nujno in utemeljeno vabi v drugo strujo, ker je prepričan, da bo po njej mogel varovati ugled Cerkve, ugled in zaupanje duhovnikov? Kaj bo storil dober duhovnik? V luči gornjih izvajanj se mi zdi jako sumljiv in nekako predrzen sledeči stavek, ki sem ga nedavno cital: »Škofje nimajo pri tem (n. pr. v pogledu na stranke) druge dolžnosti, kakor da v posameznih slučajih razsodijo načela in ravnanje te ali one stranim so v nasprotju s katoliškimi verskimi in nravnimi načeli, zato katoličan ... ne more sodelovati. V vseh drugih vprašanjih je pa tako duhovnik kakor laik popolnoma svoboden. O laikih ne govorim, pač pa bi vprašal duhovnike, ali ni po potrebni disciplini včasih vezan, da sledi navodilu in željam škofa, ako-ravno ne gre naravnost za verske zadeve, marveč za take, ki bi po prepričanju škofa posredno ali nekako zdaleč vanje posegale? In ali niso najgloblji nagibi za to ali ono politično strujo ravno verski nazori?«
Iz tega odstavka se vidi, da je postal škof glede vprašanja, kako naj duhovniki v političnih zadevah slušajo škofa, precej prijenljiv. Le po okolnostih in po vesti obsoja škof to ali ono strujo, recimo centralistično ali avtonomistično, le j nujno vabi duhovnike, da naj gre- | do za njim v eno ali drugo strujo, ■ le nekako »sumljiv in predrzen« se ; mu zdi stavek, ki zahteva za duhov- I ne in laike svobodo v političnih re- j čeh, in nazadnje pravi, da je le : vsled discipline duhoven včasih ve- ;
zan, da sledi navodilu in željam škofa.
Odkod ta škofova prijenljivost? Skušnje človeka izuče!
Pred petimi leti je bil škof bolj strog. Odločno je bil zoper samoodločbo narodov, rekoč, da je to neprestano vir prekucij. Svaril je pred širjenjem misli, da se uvede v Avstriji republika in je dostavil: »Ali bi ne izzival prekucije mož, kateremu ne bi bila pri nas po volji hiša I habsburška, ampak bi imel rajši hi-! šo Kara g j org j e vice v ?« To je proglasil škof dne 28. avgusta 1917 v uradnem svojem listu. Dne 24. novembra 1917 je pa škof duhovnom izdal to-le pojasnilo: »Nekdo me je na Dunaju v ministrstvu vprašal, zakaj sem (majniško) deklaracijo podpisal. Odgovoril sem dotičnemu gospodu: To sem storil kot odločen ugovor zoper naklepe onih izvenav-strijskih slovanskih krogov, ki hočejo Jugoslovane odcepiti od Avstrije, zato naj ves svet ve, da mi Slovenci te naklepe od sebe odbijamo, ker hočemo ostati v avstrijski monarhiji in pod žezlom naših vladarjev iz habsburške hiše.«
Gotovo je škof povedal ministru svoje iskreno prepričanje. A to prepričanje se je precej potem iz-premenilo, ko se je škof v politiki oklenil ideologije dveh duhovnikov : Dr. Kreka in dr. Korošca. Škof je hitel v Belgrad z največjo naglico.
Ker je vera nekaj stalnega, politika pa nekaj izpremenljivega, je že napredek, ako škof sedaj trdi, da je duhoven le včasih vezan, da sledi v političnih rečeh navodilu in željam škofa. Sčasoma utegne naš škof še priti do rimskega naziranja, da je najbolje, če si škofje in duhovni v strogo političnih zadevah prisvajajo le tako oblast, kakršno jim nudita razumnost in politična izvežbanost brez ozira na njihov stan. Seveda bo potem tudi konec klerikalizmu v SLS in »Slovenec« nas ne bo več popraševal, kaj je klerikalizem. Skupno bomo obsojali tistega, ki bi rabil besedo klerikalizem kot istovestno s katoličanstvom in s škofom vred bomo hvalili onega pisatelja, ki je zapisal »sumljivi in nekako predrzni« stavek: Škofje nimajo pri tem (v pogledu na stranko), druge dolžnosti, kakor da v posameznih slučajih razsodijo, da so načela in ravnanje te ali one stranke v nasprotju s katol. verskimi in nravnimi načeli, da zato katoličan ne more sodelova-
ti, v vseh svojih vprašanjih pa da je tako duhovnik kakor iaik popolnoma svoboden. Ni ga boljšega stališča v prid Cerkve, jasno ga zavzema tudi Sveta Stolica.
Iks, župnik:
Dr. Evgen Lampe.
Ko sem prebral v „Slovencu“ z dne 27. februarja t. 1. članek o „Avtonomiji Slovenije po prevratu“ in v njem dr. Brejčevo izvajanje, sem moral priznati, da so v sedanji jugoslovanski (ne več katoliški!) tiskarni izborni mojstri v zavijanju. Vse hočejo utajiti in slepiti ljudstvo, kakor so ga slepili v 1.1918. V onem članku se nahajajo trije značilni stavki:	Zvestoba za zvestobo —
Šušteršič jo je popihal iz dežele — in zapustil prazne blagajne. Na te tri stavke stavim za odgovor samo eno vprašanje:	Kaj pa dr. Evgen
Lampe?
Zvestoba za zvestobo — pravite! Da, poznali smo jo in držali. Ljudstvo je izkazalo zaupanje dr. Šušteršiču — in dr. Lampe in dr. Šušteršič sta neumorno dejala v zvestobi za ljudstvo. Vsaka žarnica n a Gore n s k e m kliče dr. Brejcu in njegovim partizanom: obrekovalci. Gorenjski kmet in delavec vesta, da sta jima dala to velikansko dobroto dr. Lampe in dr. Šušteršič. — In izborne ceste — vodovodi — gospodarske naprave — če-gavo delo je? Dr. Lampetovo in dr. Šusteršičevo! Zadnjo vas je dr. Lampe obiskal, da je videl potrebo kapnice, gnojne jame itd. Vrnil je zvesto delo za priznanje! In 1. 1918?! Kolovodje in nahujskano ljudstvo je vplio nad dr. Lampetom in dr. Šušteršičem: izdajalec! Človeka je sram prizora, ki mi ga je slikal moj ranjki svetnik, ki je bil takrat do dna duše potrt: kako so celo v „Katoliški tiskarni“ vpričo škofa vpili nad Lampetom duhovniki:	L u m p , baraba, gol j u f.
Kje ste pustili dr. Lampeta, ki je bil namestnik dr. Šušteršiča, v oktobru,^ novembru, decembru 1. 1918? Nihče ni vpraša! ne ljudstva — ne Lampeta! Kolovodje SLS so pozabili na zvestobo. Ogoljufali so ljudstvo in ga zapeljali v današnje neznosne razmere — zatajili so vero — saj so vzeli Lampetu dobro ime, vzeli dr. Šušteršiču čast. premoženje, dom in z lažjo bi mu tudi ver o radi vzeli, češ da je brezverec in framazon!
Gospodje — ali vas res ni prav nič sram? Ali se res ne zavedate, da ste krivi Steletove — in Lampe-
tove smrti S? Pa si še upa priti dr. Brejc in govoriti o zvestobi? O zvestobi dovolj govori in kriči Koroška in Slovenci! Resnica je, da sta bila Lampe in Šušteršič z v e -s t a do zadnjega Eogu in narodu — herostrati pa naj molče o zvestobi.
Dr. Šušteršič jo je popihal“ pravi koroški junak dr. Brejc! Pozabil je popolnoma na dr. Evgena Lampeta, ki je bival v Ljubljani, v stolnem župnišču. Tega moža je „Slovenec“ v štirih letih omenil samo parkrat, dasi ga v podlistku ime-nuie „velikega talenta“, ki je po splošni izobrazbi nadkrilil Kreka“. Ta mož je bil namestnik d r. Šušteršiča — pa se ni nihče brigal zanj, nihče ga ni vprašal — šli so preko njega, proti njemu — proti ljudstvu. — Edini „Kmetovalec“ je imel v takratni dobi hujskanja pogum, da je zapisal besede: „Pred-sedstveno delovanje dr. E. Lampeta pri c. kr. kmetijski družbi je bilo v stvarnem oziru vzvišeno nad vsakim dvomom in se ne trdi preveč, da je bil on eden njenih najbobših, najmarljivejših in najpožrtvovalnej-ših predsednikov, in sicer to v težkih vojnih časih, ko ni bilo lahko varovati kmetijskih koristi napram brezmejni vojaški brezobzirnosti. — Kot predsednik je bil v tem času cel in neustrašen mož (podčrtal pisec), in če ga je sedaj zavratna bolezen tako hitro pobrala, ni brez vzroka njegovo neprestano potovanje na Dunaj, kjer je z vso silo in izbornim uspehom v imenu družbe zastopal kmetijske koristi sploh. Vsikdar dobro poučen o obravnainih predmetih izboren govornik, ki ni prišel nikdar v zadrego, si je pridobil na Dunaju veljavo, ki jo je znal spretno izrabljati v korist našemu kmetijstvu. Le tisti, ki pozna vse podrobnosti medvojnega časa, more pravično oceniti zasluge Lampeta, za katerega koli brez razlike mišljenja. Po nepristranski sodbi je imela c. kr. kmetijska družba v ranjkem dr. Lampetu predsednika, na katerega je smela biti ponosna.“
In tega moža — pridnega kot Čebela, neustrašenega in trdnega — izrazitega na vseh poljih, torej tudi v politiki je prva Narodna vlada popolnoma pozabila — a ne samo pozabila, temveč odstavila od predsedstva Kmet. družbe. Prva Nar. vlada, v kateri je bil tudi dr. Brejc, si je lastila pravico, kakršne niti cesar ni imel, ampak samo občni, zbor, da je bila prva ki je kršila zakon. Dr. Lampe je bil odstavljen !
Vprašam sedaj — ali ni to brezmejna hinavščina dr. Brejca — če
govori, da jo je Šušteršič popihal, ko pa je bilo celo življenje tir. Šuster-šičevih pristašev v nevarnosti, kakor njegovo. G. Brejc! Ali veste, kaj se je zgodilo po deželi proti dr. j Šušteršičevim starim prijateljem I duhovnikom? In če veste — kako sr I sploh upate odpreti usta — ko ste Vi ! prvi zbežali s Koroškega in za Vami i Smodej. — Svetopisemski najemniki!
Zakaj niste povabili dr. Lampeta,
! da vam pomaga? Zakaj ne Pegana.
! zakaj ne Zajca itd?
G. dr. Brejc! — Vaša je slava pr-i ve obznane — Dr. Lampe pa j živi v ljudstvu vkljub vašim krivicam i naprej!
„Zapustil je prazne b 1 a-I gaju e“, tako nekako se> hoče fino i izraziti dr. Brejc o dr. Šušteršiču.
Še živi j o pošte n jaki, ki pod j prisego lahko potrdijo, da je dr. Š u-I s t e r š i č zapustil p o 1 n e b 1 a-! gaj n e in popoln red. Ko ne bi bil' i sam slišal iz ust poštenjakov, ki so : bili navzoči takrat i. 1918, bi me mo-! goče tudi dr. Brejc omajal, kakor jih ! omaja toliko zapeljiva pisava „Slo-! venca“ in „Domoljuba“. Tako pa kli-I čem kot duhov n ik, kot sin trpin i kmečkega delavskega slovenskega ; naroda g. dr. Brejcu: N e pačit c ! resnice! Kranjski dežel n i I odbor, v katerem pa takrat niste j bili vi, g. „junak“ celovški, je ob ča-! su vojne delal in skrbel za vso de-] želo, brez izjeme na stan in mišlje-! nje. Enako dr. Šušteršič in Lampe In ! Tavčar in Triller in Zajc in Barbo.
: V s i so se zavedali, da gre za vse.
: Dr. Šušteršič in Lampe se nista strašila ne Dunaja ne Postojne! Lampe in Šušteršič sta branila kranjskega kmeta in delavca, branila Kranjsko avtonomijo. Ohranila sta Kranjski deželi tudi p r em o ž e n j e. ki ste ga v prvi in drugi Narodni vladi zapravili. Kar na takrat niste mogli, ste pa potem, ko je bil dr. Korošec kot minister sokriv, da se je zamenjal 1 dinar za 4 krone. Zato so pa zdaj blagajne prazne, kmet je zadolžen, delavec in uradnik pa strgan in lačen.
Prva in druga narodna vlada oziroma Pogačnik in Brejc sta dobila polno satovje s panjem in čebelami: zapuščino dobrih čebelarjev dr. Lampeta in dr. Šušteršiča. V zahvalo pa ste dr. Šušteršiča spravili iz domovine, dr. Lampeta pa ste avtonomistično odstavili in pognali v smrt. — i Danes pa zagovarjate avtonomijo in I očitate dr. Šušteršiču dezertacijo:
I Gospodarska zveza in Zadružna zve-i za bi znale govoriti še cele knjige o dr. L a m petu in dr. Šuster š r-
Vrzite 18= marca kroglico ¥ tretjo — 3. skrinjico.
č u , ki sta ostala oba Bogu in n a-t o d u zvesta.
Cele knjige pa bi tudi lahko govorile o vas, ki ste zapravili slovenskemu ljudstvu vse, kar so mu drugi z neumorno pridnostjo pridobili.
Bliža se čas, ko bo ljudstvo spoznalo tiste, ki "mu hočejo dobro — in takrat bo z Vami temeljito obračunalo.
iz »Ljudskega dnevnika«.
p Mi in »liberalci«. Od duhovnika smo prejeli sledeči dopis: »Slovenec« zadnje čase prav rad izprašuje, zakaj »Ljudski Dnevnik« ne napada liberalcev in drugih strank, ki niso katoliškega svetovnega nazora, in po svoji čudni logiki namiguje, da smo v zvezi s svobodomi-selci. Da komunistov in socialistov ne napadamo, je čisto razumljivo, ker so vaši zavezniki. Zakaj bi jih mi napadali, če gredo pri volitvah z vami in vi z njimi? Glede liberalcev pa eselesarjem par skromnih vprašanj: Zakaj vi niste napadali »liberalcev«, ampak le dr. Šušteršiča in nas, predno je napravil le en političen korak? Zakaj ste od leta 1916. do 1918. napadali le nas, ne pa liberalcev? Mi danes delamo v tem oziru podobno, kot ste vi delali v navedenih letih. Za nas je to smrtni greh — vi ste imeli pa odpustke —ne? Toda mi delamo le temu podobno, kar ste delali vi. Ne izdajamo pa katoliške stvari, kot ste jo izdajali vi. Šušteršiču ne morete dokazati niti enega izdajstva nad katoliško stvarjo, dočim ste jih vi nešteto zagrešili. Šušteršič ni zapravil niti ene pridobitve, dočim ste vi zapravili vse! V ilustracijo tale dogodek : Po prevratu je šel k nekemu mladinskemu poverjeniku naš mož in ga opozoril, naj neke ustanove ne da v roke svobodomiselcem, ker je bila v krščanskih rokah. Esel-esarski poverjenik pa ga je nahrulil: »Kaj ste še tako neumni, da mislite, da so še liberalci in klerikalci.« Če hoče »Slovenec«, mu postrežem z imenom; omenjeni nekdanji poverjenik je še danes vnet esel-esar in velik prijatelj Remca. V tistih časih je bil za nas največji očitek, da smo mi naredili liberalce in klerikalce, da smo mi krivi »bratomornega« boja! Danes nas pa isti gospodje pode v boj proti liberalcem, da bi nam ob prikladnem času zopet očitali, da smo mi povzročili klerikalni boj. Gospodje okrog »Slovenca« in »Domoljuba« le korajžo in v boj proti svobodomiselstvu, iz-vojujte nazaj, kar ste zapravili. Za-
kaj v »Slovencu« napadate bolj Šušteršiča kot liberalce, komuniste in socialiste? Gospodje, ki ste govorili »liberalci so se spreobrnili«, bodite potolaženi, da se bomo mi bolje borili za katoliško stvar, kadar bo ta v nevarnosti, kot ste se in kot se boste vi.
p Mož-beseda dr. Šušteršič. Zadnji „Domoljub“ piše pod tem naslovom :	„Le v politično strat karsko
življenje ne grem pod nobenim pogojem več.“ To je zapisal dr. Šušteršič v pismu na dr. Korošca 16. decembra 1918, ko ga je prosil, naj mu preskrbi kako poslaniško mesto v katerikoli tuji državi. (Glej dr. Šuster šičevo brošuro, stran 51.) Tako je takrat pisal, ker mu je tako kazalo, danes ravno nasprotno dela, ker mu drugače kaže. In na besede takih „mož“ naj zida slovensko ljudstvo? — Podobno očitanje je izrekel borovniški g. kaplan na shodu NLS v Borovnici. Dr. Šušteršič je ob tej priliki prebral svoje tedanje pismo na dr. Korošca, ki je tudi ponatisnjeno v dr. Šusteršičevi bromri „Moj odgovor“ ter pristavil nastopno: „Na to pismo dr. Korošec še odgovoril ni ter je samo sporočil po mojem prijatelju, da „sedaj nič ni.“ Mislim, da je treba besedo tudi sprejeti, ako jo komu dam. C e bi dr. Korošec res kaj storil, da bi se lahko vrnil v domovino, bi se ne vtikal v politiko, razen, ako bi me ljudstvo samo ne klicalo. Dr. Korošec pa ne samo, da ni nič storil, zgodilo se je ravno nasprotno, — vse obmejne straže so dobile nalog, mene ali kateregakoli člana moje družine na meji takoj prijeti in poslati v Belgrad. Vrnil sem se domov popolnoma prost, ker nihče od tistih, na katere sem se obračal in o katerih sem mislil, da bom našel pri njih nekoliko krščanskega srca, ni storil zame niti koraka.“
p SLS je izdala brošuro: „Sodite po delih!“ Ker smo bili zelo radovedni. kaj je SLS po prevratu napravila, ko nam ni znano niti eno pozitivno delo te stranke, smo poslali po brošuro in jo hoteli plačati. Brošure ni^ imela ne knjigarna, ne uprava „Slovenca“, zato smo poslali po njo v tajništvo stranke. V tajništvu pa so izjavili, da brošure ne dajo, ker je mož, ki je šel ponjo, somišljenik NLS. S tem je SLS neizpodbitno dokazala, da je vsebina brošure prav debelo zlagana, ker se boji kritike.
p Advokatu! Dr. Brejc je na šentviškem shodu javno izgovoril to, kar je že dolgo pred nastopom naše
stranke brnelo v klerikalnem ozračju: dr. Šušteršič da je bežal v najtežjem času slovenskega naroda, ko bi moral ostati na krmilu; odtod izvira slovenska nesreča, ker je manjkalo sposobnih mož... Ali mislite, da smo res pozabili na oni čas, ko je bila njegova glava tako po ceni na prodaj? Tudi danes je dovolj težak čas, nič manj kot takrat, ker vi našega naroda niste rešili. Zakaj se ga zdaj branite? Hinavci!
p Župnik z dežele pošilja v od-! govor dr. Brejcu: „Ko sem bil ob I prevratu v Ljubljani, so nekateri ; iskali dr. Šušteršiča in dr. Lampeta j —- da bi ju obesili.“ (Op. ured.) Go-I spod župnik naj bo prepričan, da to g. Brejc sam dobro ve.
p Moje napake. Tako kot se v I pošteni debati ne sme delati, nava-I ja »Domoljub« poglavje iz brošure i »Moj odgovor«, kjer dr. Šušteršič : z bridko ironijo govori o svojem iskrenem delu za stranko, ki se mu je pač na »poseben« način zahvalila za to. Ali je ta način debate za vas dovoljeno sredstvo ?_ Nekje stoji zapisano: Po njih delih jih boste spoznali.
P Kdor se hoče prepričati, kakšen sadove rodi politični klerikalizem, ki ga bomo pobijali ob vsaki priliki, ta naj čita „Domoljuba“, ki ga više in urejuje duhovnik. Izgleda pa, kot da bi ga urejeval vsekdodrug.
p S Posavja nam piše duhovnik : Dobro jo je pogodil Vaš gorenjski dopisnik, ko je ožigosal lažnjivo, hinavsko in obrekljivo pisavo „Slovenca“ in „Domoljuba“, ki se bijeta zadnje čase tolikrat sama sebe po zobeh. Neizpodbitno je dokazal, kako ti ljudje zatajujejo svoj tridesetletni program, ki so ga leto za letom ponatiskovali in razpošiljali nam duhovnikom v koledarju „Katoliškega tiskovnega društva“. Silno boli in peče to ostudno počenjanje zlasti nas starejše duhovnike, ki smo bili priče vsem dogodkom, ker smo stali pred 50 leti ob zibeli „Slovenca“, pred 43 leti ob zibeli „Katoliške bukvanie“, pred 40 leti ob zibeli „Katoliške tiskarne“, pred 35 leti pa ob zibeli „Katoliškega tiskovnega društva“. — Ne gre nam v možgane, če pomislimo, kako so voditelji uzurpirane SLS z nekako mrzlično naglico delali ob prevratu za centralizem, za tisti centralizem, ki nam sedaj tako preseda. Dokazov za to trditev imamo več kot dovolj, zlasti pa so izvajanja gorenjskega dopisnika tako jasna, da jim ni kaj dostaviti. — Ker je pa potrebno, da zlasti mi duhovniki —
osobito pa mlajši gospodje, ki osebno niso bili priče vseli označenih dogodkov — moremo do dobrega presoditi ves položaj, naj dodam še jaz en dokaz, ki z bengalično lučjo osvetljuje pehanje današnje SLS za sedaj obsovraženi centralizem. Preden pa to storim, naj omenim še presenetljivo „iznajdbo“, ki sem jo odkril, ko sem kontroliral dokazila dopisnika z Gorenjskega. — Pokojni župnik Jožef Jerič je umrl dne 12. julija 1888. Ko je bil še živ, mi je pravil, da je izročil oba zavoda: „Katoliško buk-varno“ in „Katoliško tiskarno“, ki jih je ustanovil s pomočjo požrtvovalnih duhovnikov, na novo ustanovljenemu „Katoliškemu tiskovnemu društvu“. Sedaj pa čujte in strmite! — Po koledarju „Kat. tisk. društva“ ta dva zavoda še sedaj nista last tega društva, kajti v koledarju za leto 1922. čitam na str. 59. v nedatiranih pravilih „Kat. tisk. društva“ paragraf 3„ ki se glasi: „V dosego tega namena bo skrbelo društvo pridobiti si že obstoječo katoliško knjigarno v Ljubljani.“ Torej leta 1922. „Katoliško tiskovno društvo“ še ni bilo lastnik „Kat. tiskarne in knji-7 garne“, čeprav ju je župnik Jerič že pred 35 leti istemu izročili Kaj naj porečemo k temu dejstvu ? Kako naj si ga razlagamo? Ali si je mogoče misliti, da sedanji absolutistični društveni predsednik tako dobro pozna pravila KTD, da jih — vkljub temu, da načeluje društvu že blizu 20 let — še prebral ni? — Stvar pa se glasi še bolj zagonetno in naravnost smešno, ko stoji v pravilih še vedno odstavek, „da si bodo skušali pridobiti že obstoječo „katoliško tiskarno in kni'>arno“, katerih pa več ni. — Zakaj pa jih ni? — Čujte in strmite! — Tisti, ki sedaj z avtonomijo krošnja-rijo po prodani Sloveniji, so vrgli centralizmu v žrelo najdražje, kar so imeli: Katoliško tiskarno in Katoliško bukvarno. Mudilo se jim je neizmerno, hitro in korenito izbrisati in zabrisati vsak spomin na preteklost, hiteti v centrom ter temu maliku Molohu vreči v nenasitno žrelo svojo drago deco: Katoliško tiskarno in Katoliško bukvarno. Zdelo se jim ie namreč nujno potrebno, pred ce- ; hm svetom dati spričevali je svoje- I mu iskrenemu centralizmu! — Šli so j namreč in so tisto „Katoliško tiskar- i no“ in tisto „Katoliško bukvarno“, ki j jih glasom pravil še imeli niso, pre- j krstili v „Jugoslovansko tiskarno“ in „Jugoslovansko knjigarno“. V večje potrjenje tega veledržsvniškega centralističnega akta so vrgli s strešnega pročelja na poslopju „Katoliške tiskarne“ velike težke črke, ki so značile besedo „Katoliška“ ter jih
nadomestili z drugo, naravnost nemogočo — ali če hočete značilno — besedo, da čitate sedaj na veličastni stavbi doslovno: „Jugosiov tiskarna“!! — S tem napisom so žalostno ovekovečili svoj goreči centralizem. — Tako so hkrati poteptali z nogami pieteto do rajnih ustanoviteljev, ki so upravičeno upali, da bo njih ustanova vedno ohranila častno katoliško ime, in kruto v srce zadeli mnogoštevilne še živeče ustanovnike, dobrotnike in ude „Katoliškega tiskovnega društva“. O, ko bi rajni župnik Jerič vstal in videl to razdejanje na mestu, posvečenem krščanskemu!!) tisku, ko bi videl in čital, koliko nekrščanskih laži se pošilja v svet iz tega zavoda, ki si ga je zamisli! kot neprestan vrelec resnice... vidim ga, kako bi mrklo pogledal in v sveti jezi s „korobačem“ pognal lažnjive kljukce iz uredništev „Slovenca“ in „Domoljuba“!
p Pod naslovom »Koroški dezerter« je prinesel »Ljudski dnevnik« članek, ki vsebuje zanimivosti vredne, da se jih ne pozabi. — Dr. Janko Brejc je bil svojčas voditelj koroških Slovencev. Nakopičil si je sicer veliko premoženje, a koroške Slovence je tako vodil, da jih je spravil ob ves politični ugled, vsled česar so mu pokazali hrbet in je moral dezertirati na Kranjsko. — Kat navadno taki ljudje, je imel srečo, kajti postal je ob prevratu poverjenik za notranje zadeve in celo predsednik slovenske vlade. Kot tak pa je izmed glavnih krivcev nesrečnega koroškega plebiscita zopet zapustil. -— Ker ga pa vsled njegovih neprijetnih lastnosti nihče ne mara, je moral, če tudi ne rad, dezertirati v pozabnost, iz katere pa sedaj zopet sili. Akoravno ga nikjer ne marajo, ga vendar njegov prijatelj D v. Korošec usiljuje ljubljanski okolici za kandidata. — Na Zabretovem volilnem shodu je koroški dezerter očital dr. Šušteršiču, da je ob prevratu dezertiral — ker se je umaknil in se ni dal od ljudi dr. Brejčeve vrste navadno pobiti. — Kakšnega značaja je dr. Brejc naj pove sledeče dejstvo. Dr. Šušteršič se je obrnil na dr. Brejca ob prevratu kot poverjenika za notranje zadeve, pismeno v prošnjo, da mu omogoči_ povratek v domovino. — Dr. Brejc pa v čutu hvaležnosti, na to pismo ni samo nič odgovoril, marveč ga je pri vladni seji in javno v kavarni »Union« v pričo svojih enakovrednih prijateljev osolil s takimi opazkami, iz katerih se je zrcalilo veliko veselje nad nesrečo svojega dobrotnika. — Lepega kandidata ima ljubljanska okolica!
Volilci so lahko prepričani, da jim bo dr. Brejc za njih glasove ravno tako hvaležen, kakor je bil hvaležen dr. Šušteršiču za neštete dobrote. — Tak kandidat ne zasluži drugega, nego da ga volilci dezertirajo in ga prisilijo, da tudi on dezertira v zasluženo pozabnost.
¥ spomin mlademu prijatelju t Andreju Kajdižu.
i
Bilo je leta 1918. ob preobratu. Takrat so svojo zmago slavile tudi vse orgije sovraštva in maščevalnosti. Gorje mu, kdor je imel takrat sovražnike! Ob času one svobode — revolucije se je lahko maščeval In kdo je brez sovražnika? Zlasti, če je v javnosti, ali vsaj kak malo-pomemben predstojnik. Nič ni lažje kot nahujskati ljudstvo s to ali ono parolo proti svojemu neljubemu sodržavljanu. In tako je bilo tudi v Kranjski gori. Tam je imel seveda tudi župnik svoje nasprotnike. Zato je bila takrat prilika maščevati se - nad njim. In gotovi elementi so naščuvali množico, da je šla razgrajat pred župnišče in preganjat župnika.
In takrat se je blagi pokojni Andrej izkazal kot dober, blago s r č e n kaplan n a p r a m svojemu preganjan emu predstojniku. Ni se ustrašil mase. Brez strahu je stopil med nahujskano, razgrajajočo množico ter očital krivico, ki jo dela svojenm duhovnemu očetu — župniku. — Ib potem je spremil, kakor more spremiti le dober sin svojega očeta, potrtega župnika v Ljubljano, ter na j višjem mestu zanj zastavil moško besedo v njegovo obrambo. Da, g. j Andrej ni sledil veljavni in protežirani metodi nagajati svojemu šefu ..., ne, on je um el in v dejanju izvrševal četrto božjo zapoved tudi kot kaplan napram svojemu župniku, kar je danes žali bog redko in jr mnogim ljubši nemir v domači hiši. j Kaj potem, če trpi morala... še trpi vera? Lahko je umeti, da si j upa dandanes nastopiti mladi gospod javno proti svojemu župniku, ker ima zaslombo na višjem mestu.
Gospod Andrej pa je bil tudi ze ; lo ponižen! Še se ga spominjajo v i Smledniku kot gorečega vzglednega duhovnika v cerkvi in v šoli. Ravne tako v Kranjski gori. In kaj naj i pišem šele o n lego vi zadnji službi r i Šmartnem? — V lepi harmoniji I je živel s svojim župnikom in s fn j rani, zelo so ga vsi ljubili in spe I štovali.
Blagi Andrej! — mlad si nas zapustil, mnogo dobrega si storil s svojim vzgledom, zato pa uživaj za Tvoje delo večno plačilo nad zvezdami !
NARODNA LJUDSKA
STRANKA.
n Skladi NLS. Izvršilni odbor NLS je ustanovil dva sklada: 3. tiskovni sklad NLS. Ta sklad je namenjen za vzdrževanje naših listov „Ljudskega dnevnika1 in „Ljudskega tednika“. Požrtvovalnost nekaterih naših ljubljanskih somišljenikov je preskrbela za začetek. Toda misliti moramo naprej in skrbeti za to, da naš tisk ne le izide, temveč tudi ostane. V ta namen je treba, da vsak somišljenik kaj žrtvuje po svojih močeh. Tudi najmanjši donesek je dobrodošel. Sicer pa smo ustanovili temeljne kamne po 50 Din. Kdor daruje en kamen, plača 50 Din. Trdno pričakujemo, da bodo imovitejši somišljeniki darovali po več kamnov, po 5,	10, 20, 50, 100 kamnov iti.
Meje ni nobene, ne na zgoraj in ne na spodaj. Vsak dar je pa prostovoljen in je tedaj resnična zasluga za ljudsko stvar. 2. akcijski sklad NLS. Ta sklad služi organizačnemu in propagandnemu delu NLS. V podrobnem ima ta sklad služiti vzdrževanju strankinega tajništva, kritju poštnin, potrebnih potovanj za organizacijo in propagando stranke, letakov in drugih tiskovin, izvzemši onih, ki spadajo v področje tiskovnega sklada. Umevno je da bodo ti stroški veliki, osobito v času volitev. Apeliramo torej na največjo požrtvovalnost .-c mišljenikov. Doneski za oba navedena sklada se začasno pošiljajo na uredništvo „Ljudskega dnevnika“, Ljubljana, Breg 12. K vsaki denarni pošiljki je treba pripomniti, za kateri sklad je namenjen.
Lepo uspela shoda »Narodne ljudske stranice« v Belo-krapi,
SHOD V ČRNOMLJU.
Pretečeno nedeljo je priredila Narodna ljudska stranka v Črnomlju votivni shod, ki se je sijajuo obnesel.
Shod je otvoril sklicatelj in nosilec liste NLS dr. Šušteršič, kateremu je podelil soglasno izvoljeni predsednik g. Gesolj takoj besedo.
Dr. Ivan Šušteršič je omenil, da je vesel, ker je pripomogel, da teče skoz Črnomelj glavna proga.
Skrinjica Narodna ljudske
treti;
Govorniku ni bilo usojeno sodelovati pri zgradbi naše domovine po prevratu, a zasledoval je razvoj z vso ljubeznijo do domovine. Od nikogar ne zahteva, da voli z NLS, kajti vsakdo naj voli po svojem prepričanju, ker gre za stvar ljudstva.
V	naši državi je veliko nezadovoljstva, vsled česar je treba veliko dela, da se doseže zopet zadovoljstvo in zdrave razmere, za to je pa treba ljudskega dela, kajti ljudstvo ostane, vse drugo pa je izpremenljivo. Javne razmere urediti je treba tako, da pride ljudstvo do samoodločbe in samouprave.
Po prevratu smo dobili pravice političnega naroda, a gospodje, ki so se polastili vlade niso vprašali ljudstva za njegove želje, marveč so delali, kar so sami hoteli. Posledice čutimo še danes.
Pred vsem moramo urediti finance tako, da bomo lahko živeli, kar danes ni mogoče, ker ima država velik deficit, katerega niti z visokimi davki ne more kriti in ker draginja raste in vrednost denarja pada.
Posnemati moramo Francijo pod Colbertpm, ki je rekel, da bogastvo obstoji v zlatu, katerega se mora dobivati od zunaj s tem, da se veliko izvozi, a malo uvozi, da se ustanavljajo šole, povzdigne kmetijstvo in industrija ter krijejo vse potrebščine z domačimi izdelki. — Na tej podlagi je postala Francija bogata.
V	Jugoslaviji imamo pogoje za razvoj mogočne industrije, a inciativa za to mora iziti od vlade.
Žalibog nimamo pravih mož, ki bi znali urediti naše razmere, kajti za to je treba velike državniške in zlasti gospodarske modrosti.
V	demokratski državi je vsakdo soodgovoren za vse, kar se v državi godi, zato naj si volivec ogleda može, katerim hoče zaupati in od katerih pričakuje, da ima potrebne zmožnosti.
Glavno je, ne blagor posameznika ampak splošni blagor, za to je samo delo, kar ustvarja moč ljudstva in naroda.
Država mora štediti. Kar danes opravi 20 ministrov, bi storilo isto 7—9. V javnih službah je preveč osebja, ki naj se skrči, res bo imelo več posla, a naj se bolje plačuje .
Uprava bodi kolikor mogoče jednostavna, vsled česar naj so posameznim oblastim odkaže večje območje, da sami zamore j o reševati zadeve svojega okraja in ne bo treba za vsako malenkost odločbe iz Bel grada.
stranke na Kranjskem je
- 3.
Sedanja država je zgodovinsko dejstvo in vsakdo, ki pravi, da jo bo prevrnil je fantast.
Dr. Šušteršič je konečno naglašal, naj voli vsak po svojem prepričanju, tako, da služi oddana krogljica javnemu blagru. Ne smemo živeti v osebnem hujskanju in častikraji, ker bomo sicer le v zasmeh drugim narodom. Z delom za ljudstvo stojimo in pademo. —- Govor dr. Šušteršiča je napravil globok vtis.
Nato je govoril Radešeek, bivši urednik pokojne »Sedanjosti«, ki je pogreval »Slovenčeve« in »Domoljubove napade na dr. Šušteršiča — toda brez uspeha.
Kandidat NLS g. Škrbec je v svojem govoru odbil napade na dr. Šušteršiča. Slovenski narod ima pravico ; do vlade in samouprave. Še bolj važno I pa je, da zahtevajo volivci od poslan-I cev obračun, kam gre ljudski denar.
Do samouprave, vlade in sodelovanja pri vseh oblastih ljudstvo ne bo prišlo s hujskanjem ampak s treznim j delom.
Vsem je znano, da je nekdanja SLS pod vodstvom dr. Šušteršiča gradila ceste in ljudstvu koristne naprave. Zatorej poziva tudi danes na delo za splošni blagor. — Volivci naj volijo j po svojem prepričanju, vendar naj zahtevajo od poslancev od časa do časa i obračun.
Poslušalci so vsi odobravali izva-1 janje ga. Škrbca.
Dr. Šušteršič je zavrnil Radešeko-ve očitke. Naglašal je, da je bila SLS. katero je vodil nad 25 let vsa druga i kot danes. Razsula se je. Nečuveno pa j je, da se po štirih letih očita njemu, da i je odšel iz Ljubljane, ko bi ga najbolj ! rabili, ko je vendar splošno znano, da je bilo ljudstvo zoper njega nahujskano in bi ga ubilo.
SLS je izdala sedaj brošuro: »Sodi te po delih«. Človek bi mislil, da naštevajo v njej svoja dela — kako pač, ker niso ničesar dosegli in to tudi ne kot ministri.
Voli naj vsak po svojem prepričanju, a pametno, tako, da se volivcem ne bo zgodilo, kakor tistim, ki so se prišli pritoževat zoper svojega župana. Dobil je namreč po naročilu dotičnega kneza vsak 25 batin. Na vprašanje zakaj jih kaznuje so dobili odgovor: »Za to ker ste župana sami dvakrat volili.
Kandidat NLS g. Zajc je v svojem govoru govoril o državni upravi in o razmerah, v katerih žive državni nameščenci, kajti krušno vprašanje je danes prvo in ljudstvo ne zahteva dru-
gega nego primernih življenskih pogojev.
Končno sc je oglasil še dr. Malne-rič, kandidat radikalne stranke, katero je zagovarjal in priporočal brez uspeha.
Po končanem govoru ga. Škrbca je predsednik zaključil zborovanje.
Eadešček je sicer stresal še nekaj sitnosti, a poslušal ga ni nihče, kakor tudi ne zagovornika dr. Koroščevih svilenih nogavic iz Amerike. Dr. Brejčevih žrtev na Zaloški cesti, zapravljene avtonomije in drugih dobrih del SLS.
Ljudstvo se je zgražalo nad surovostjo agitatorjev SLS, pač pa se pohvalno izjavilo o pravnem in treznem nastopu zastopnikov NLS.
Poročilo v ponedeljkovem »Slovencu«, o tem shodu je torej popolnoma ziagano.
SHOD NA VINICI.
Popoldne je imela NLS shod na Vinici, ki je bil isto tako zelo dobro obiskan. Poselili so ga tudi pristaši Eadičeve republikanske stranke.
Dr. Šušteršič kot sklicatelj je vodil shod, ker mu je bilo soglasno poverjeno predsedstvo in je v svojem govoru pozdravil brate Hrvate in naglašal, da nova NLS hoče delati za ureditev razmer v državi, da bo ljudstvo zadovoljno. On ne obljublja ničesar, ker delo i» ne obljube je merodajno.
NLS stoji na stališču samouprave ia samoodločbe .
Treba je kompromisa med vsemi tremi narodi v Jugoslaviji in ureditev gospodarskih razmer. Brez dobrega državnega gospodarstva ni mogoče dobrega narodnega gospodarstva. Krivica je bila, da se je krona zamenjala 1 : 4. Prvi činitelj v državi je kmet, a treba tudi močne industrije, da zmore velikih davkov. Bodočnost in zboljšanje razmer pa je le v skupnem smotre-aflm delu.
Kandidat g. Škrbec je naglašal, da zahtevamo svobodo za vse tri narode, ne agitiramo niti za republiko niti za monarhijo, kajti hujskanja je že preveč. V delu je rešitev, kakor bomo delali, tako bomo živeli.
Kandidat Eadičeve stranke Malja-vec je naglašal, da je treba upoštevati vhljo naroda.
Po sklepni besedi ga. Škrbca, ki je ugotovil, da se je baš na tem shodu pokazalo, kako zna ljudstvo ceniti svobodo, se je lepo uspeli shod zaključil. Dr. Koroščevi agitatorji so zopet pokazali, da jim je dostojnost nepoznana.
I^asa skrinjica na Kranjskem le tretja — 3,
RoročojfB io razširjajtB „Ljodski tediili“!
+ Izjava. »Slovenec« z dne 28. febr. št. 47. ima med »Političnimi vestmi« pod naslovom »Šusteršiče-ve metode« tudi to - le : »Samo enega ne bo mogel utajiti (namreč Šušteršič), da je njegov okrajni kandidat Janez Jereb podpisal kandidatno listo le prisiljen ...« — Na to izjavljam: Nikakor ni res, da bi bil podpisal kandidatno listo i le prisiljen. Kdo bi me bil pa prisilil? Samo eden je vedel za ta moj korak. Ta bi me nikakor ne bil mogel prisiliti, č e bi me bil tudi hotel. Pač me je k temu nagovarjal, ker sam od sebe bi jaz ne bil silil v ta vrvež, kakor sili Brodar. — Nagovarjanje pa še ni sila. — Pa tudi nagovarjal me ni oddaleč toliko, kakor me je 24. februarja Brodar, naj kandidaturo umaknem; ali pa njegov oproda šenčurski Makovec, ki me je plašil s tem, dami b o d o p r i š 1 i razbijat in bo n a s t a 1 a c e 1 a revo 1 u c i j a , če se ne odpovem. — Ako sem pri taki nadležnosti, ki je mejila na pravo nasilje, izustil kako besedo, ki jo sedaj razlagata po svoje, da mene sramotita, naj izve vsa javnost, kamor sta ona prva raznesla privaten razgovor v moji hiši, še to-le: Tudi če bi bil po onem razgovoru mislil ustreči njuni zahtevi, me je ta misel popolnoma minula, ko sem prebral skrajno žaljivo in surovo pismo, ki mi ga je pisal Brodar iz Belgrada in sem ga jaz šele dan po tem razgovoru prejel. Imam pa že raje »Šusteršičeve metode« kakor pa Brodarjeve ali Ma-kovčeve. — V Praprotni Polici, dne 4. marca 1923.	— Janez Je-
r e b 1. r., župan v Velesovem.
+ »Slovenec« se za svojega dr. Brejca silno jezi, ker je dr. Šušteršičev shod v Črnomlju tako dobro uspel, med tem, ko se dr. Brejc v Črnomelj na kak shod niti pokazati ne upa. Črnomeljčani namreč tega gospoda zelo dobro poznajo in se že naprej smejejo tistim, ki ga bodo voiiii v ljubljanski okolici. Volil ga bo pa vsak, kdor bo oddal svoj glas za SLS.
+ Dr. Brejc, ki je na shodu v Št. Vidu. blatil dr. Šušteršiča, jo je temeljito izkupil v »Ljudskem dnevniku«, in se vsled tega sedaj neverjetno razburja. Kakšna firma je dr. Brejc, sledi najbolje iz tega, da ga niti v SLS noben človek ne mara. Segli so po njem le v sili, ker jim manjka potrebnih ljudi. V ; prihodnji številki homo prinesli | nekaj prav zanimivih anekdot, iz
katerih je razvidno, kaj lahko pričakujejo volivci od koroškega junaka dr. Brejca.
4- Uganko, ki smo jo stavili „Domoljubiv1 že pred štirinajtimi dnevi, gospodje nočejo in nočejo rešiti. Damo jim še teden oS.loga, mogoče da jo vseeno rešijo še zadnji trenotek. Če pa le ne bo rešitve, jim bomo pa prihodnjič nekoliko pomagali.
”SKE VESTI.
*	Novi škof za Trst. Kakor se čuje iz Kima je sedanji škof dr. Bartolo-massi imenovan za škofa v Pinerolu, vsled česar bo za škofa za Trst imenovan mons. Celso Constantini, apostolski delegat na Eeki.
*	Avstrija dobiva kredite od povsod. Po izjavi guvernerja švedsko državne banke je sklenila švedska vlada prevzeti garancijo za 1 miljon angleških funtov kredita, ki naj se določi Avstriji. Emisija ali večji znesek v čistem se izda v švedskih kronah. Za eno polovico emisijske svote garantira švedska državna banka, za drugo polovico pa konzorcij privatnih bank. Z ozirom na malo svoto se ne razpiše javna emisija.
*	Nepriljubljenost Ljeniua. Dne 28. februarja so se delavci zbirali v velikih masah pred moskovskim Krem-lom, kjer so demonstrirali proti Lje-ninu. Slišali so se klici: Doli z novim carjem itd. Ljudstvo je nejevoljno radi naklonjenosti Ljenina gospodarskim krogom, ki zahtevajo revizijo zakonov socialno gospodarskega značaja. Potolažila sta množico šele Eadek in Kalenin, ki sta izjavila, da so vse te in enake vesti neosnovane.
*	Neznosna draginja v Poljski. Iz Varšave poročajo o neprestanih nemirih prebivalstva, ki ne more več zdrže-yati navala draginje. Tekom dveh mesecev so se cene za nad 100 odstotkov povišale. V tekstilnem središču Lodžu so se izvršili zadnjega februarja kar štirje bombni atentati na znane veletrgovce, ki neprestano navijajo cene. Atentate povzroča tajna organizacija, ki je proglasila boj za življenje in smrt proti vsem oderuhom in verižni-kom. Justično ministrstvo je ustanovilo posebno sodišča proti navijalcem cen.
*	Mezopotamske železnice. Iz Londona poročajo, da namerava angleška vlada odstopiti svoje železnice v Mezopotamiji domači vladi, ki bi naj prodala železnice zasebnim družbam. Angleška vlada zahteva le povrnitev stroškov, ki znašajo 3 in pol milijona liber.
DNEVNE VESTI.
—Dr. Ivan Šušteršič, načelnik Narodne ljudske stranke, sprejema stranke v običajnih uradnih urah v pisarni odvetnika dr. Ivana Benkoviča na Miklošičevi c. št. 6, I. nad. (poslopje Ljudske posojilnice).
— Umrl je 2. tega meseca zla-tomašnik Karel Klinar, vpoko-jen ekspozit, ki je bival zadnji čas v Ribnici. Pokojni je bil roj. 4. nov. 1836 v Tržiču, v mašnika posvečen 1. 1863. Letos bi obhajal biserni jubilej mašništva, a ga je smrt po dvadnevni bolezni prehitela. Služboval je kot kaplan na Jesenicah in v Košani, nato je bil 6 let kurat v Šturi ji na Vipavskem. Bil je 40 let duhovni oskrbnik v božjepotni cerkvi pri Novi Štifti. Glazbeno nadarjen se je tudi bavil z godbo do zadnjega, dasi sta mu vid in sluh docela opešala. Na harmonij je igral še v sredo popoldne. Kot komponist-samouk se je proslavil z znano pesmijo »Le enkrat bi videl...« — Pogreb bo v ponedeljek v Ribnici ob polenajstih dop. — R. i. p.!
— Predčasen odpust od vojakov. Vojno ministrstvo je odredilo, da se vsi oni aktivni vojaki, katerih rok poteče 15. junija, odpuste že 15. marca.
— Srečko Magolie. Dne 1. marca je slavil g. Srečko Magolič, ki je sedaj vodja Zadružne tiskarne, 50 letnico svojega tiskarskega poklica. Dolga so ta leta in v naših časih je malo ljudi, ki bi ostali svojemu poklicu zvesti toliko let. Še manj pa je takih, ki bi se s tako vnemo posvečali tudi drugim poklicom in kot samouki dosegli take uspehe kot jih je dosegel slavljenec g. Srečko Magolič. Zato je treba res velike nadarjenosti, vztrajnosti in pridnosti. Magdičevo življenje kaže tako mnogoličnost in pestrost, da ji je v sodobnem svetu težko najti primere. Udejstvoval se je in se še udejstvuje kot izboren slikar, kot umetniški fotograf in kot pisatelj. — Kljub svojim triinšestdesetim letom je Še vedno svež, poln veselja do dela in življenja. Naj ga nam Bog ohrani še mnogo let!
— Policijsko ravnateljstvo razglaša: Ker stojimo tik pred volitvami v narodno skupščino, opozarja policijsko ravnateljstvo znova na določila § 23 tisk. zak., glasom katerega je nalep-Ijenje lepakov dovoljeno samo na krajih, ki so oblastno nalašč v ta namen določeni; nedopustno pa je vsako tako lepljenje na raznih javnih kakor privatnih poslopjih in napravah. — Ker so pri zadnjih občinskih kakor tudi prejšnih volitvah posamezne stranke
z agitatoričnimi napisi in naleplje-njem lepakov hudo poškodovale razna poslopja in celo posamezna volišča, se objavlja, da'bo policijsko ravnateljstvo pri predstojećih volitvah vsako poškodbo tuje lastnine, za katero je odgovorna poleg storilca tudi politična stranka, po katere nalogu, oziroma v katere interesu se je izvršila, najstrože zasledovalo.
— Ponesrečenje otroka. Te dni se je igral sinček rudarja Pungerška iz Hrastnika v sobi na mizi. Ker ni bil pod nadzorstvom, je padel z mize na štedilnik in zadobil take opekline, da jim je tekom ene ure podlegel.
— Pašić v Ljubljani. Večkrat je bilo že čitati, da pride ministrski predsednik g. Pašić tudi v Ljubljano. Sedaj pa se poroča, da je g. Pašić opustil ta namen. Koliko je na tej vesti resnice, bomo v kratkem videli.
— Železničarska stanovanja v Zagrebu. Zagrebško železničarsko ravnateljstvo bo na spomlad zgradilo dve trinadstropni hiši za stanovanja pod-uradnikov in pomožnega osobja. Kljub temu bo treba za železničarje v Zagrebu, ki stanujejo v vagonih, še najmanj 250 stanovanj.
— Dobro je pogodil neki kmet iz sarajevske okolice, ki je moral 1915 leta k vojakom. Pri »Zemaljski banki« v Sarajevu je naložil 6000 K v zlatnikih in si izgovoril, da se mu mora založeni denar tudi v zlatnikih vrniti, kar mu je banka tudi potrdila. Ko se je leta 1918 vrnil domov, je zahteval izplačilo naložene gotovine, ki je narastla na 9000 K. Banka je hotela izplačati ta znesek, a ne v zlatu. Pravda, ki je nastala, je končala za kmeta ugodno in mu je morala banka izplačati 500.000 Din ter poravnati vse pravdne stroške.
— Komitaška nadlega na bolgarski meji. V Belgrad prihajajo redno poročila o neprestanih vpadih bolgarskih komitadžijev v naše ozemlje. Naše ljudstvo radi tega veliko trpi, ker si posamezniki niso nikdar svesti življenja. Te dni se je zbrala ob meji pravcata vojska, broječa 1500 mož, ki se je porazdelila na posamezne oddelke, da napade na več krajih obmejna sela. V svrho obrambe je naša vlada poslala na mejo večje število vojaštva, ki ima nalogo ščititi naše ljudi. Bolgarski ko-mitaši imajo dobro organizirano špi-jonsko službo, Ker imajo tostran- meje nebroj tistih pripadnikov, ki jih o vsakem ukrepu naših oblasti redno informirajo. Naša vlada bi morala z energično roko poseči vmes in z ostri-
mi odredbami napraviti red, da »e ustvarijo na našem jugu že enkrat redne razmere.
— Invalidska knjižnica. Udruženje vojnih invalidov namerava ustanoviti v Belgradu svojo lastno veliko biblioteko.
— Visoka starost. Pred nekaj dnevi jo umrl v Cetinju kmet Djordje Bu-rašković v visoki starosti 116 tih let. Zapustil je okrog 60 potomcev, sinov, vnukov in pravnukov. Boril se je skoro v vseh bojih, ki jih je imela Črna gora v 19. stoletju.
— Kaznovana požrešnost. Vdova Stefanovič iz vasi Petinjec, je bila povabljena na gostijo k svoji sestri. Koso bile na mizi na izbiro velikanske množine dobrih jedi in pijače, si je vsega privoščila v taki meri, da je vsled tega umrla.
— Iz žalosti radi izgube hčerke Šla v smrt. Milici, vdovi Stevana Nešića, je predkratkem umrla edina hčerka. Uboga mati ni mogla preboleti te izgube in si je sama končala življenje.
— Izgredi v volivni borbi na Hrvat-skem. V Čukovcu in Belfanu bi imel biti te dni shod Radičeve stranke. Kmetje so v ta namen postavili slavolok. Prišli pa so nacionalisti, ki se pričeli žagati stebre slavoloka. Ko so hoteli kmetje to preprečiti, so pričeli nacionalisti nanje streljati z revolverji ter težko ranili enega kmeta, drugega pa lahko.
— Lakota v Črni gori. Iz Črne gore poročajo o strašni lakoti, zlasti v sa-vinačkem in gorskem okraju. Ljudje umirajo od gladu, ker je zmanjkalo tudi repe, s katero so se ljudje zadnje čase hranili. Oblasti so brzojavno opozorile notranje ministrstvo na te razmere. Notranje ministrstvo je zahtevalo od ministrstva za socialno politiko, naj ukrene nujne korake, obenem pa je bilo brzojavno odrejeno upravi skladišča živil, naj takoj razdeli živil v vrednosti milijona dinarjev.
— Poneverjen je v železniški upravi. V Cetinju so zaprli inšpektorja ministrstva za promet Frana Matiea, ki je poneveril 150 do 200.000 dinarjev na škodo železniške uprave.
— Brezposelnost v Sarajeva. V Sarajevu je okoli 500 delavcev brez posla.
— Čevlje kupujte od domačih te-varen tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznan® najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg št. 20, ter Aleksandrova cests štev. 1.	i2
Skrinjica Narodne ljudske strarke na Kranjskem ja
tretja — 3.
Ooplsi.
d Naše geslo je Resnica in Pravica! Iz ljubljanske okolice nam piše župnik: Pregovor pravi, da resnica v oči bode. Res je to. Pa bode tudi pravica. Bile ste doma v Sloveniji — ali če hočete po starem -na Kranjskem v tisti nekdaj srečni deželi, kjer je naš kmet in delavec srečen jedel svoj kruh in zabeljene žgance in bil s svojo družino 'pošteno oblečen. Resnica in pravica sta bili doma v bajti in na gruntu — pri kmetih in v mestu. Pa je prišel dr. Korošec na Kranjsko in vzel vso oblast v roke ter pregnal obe iz kranjske dežele. Stari zagovornik kmečkega in delavnega stanu »Domoljub« je izbrisal svoje geslo, ga zatajil in izdal. Dom je izdal Korošec 1. 1919 in 1920, ko je bil minister v Belgradu. Takrat je Kranjce, Štajerce, Korošce in Primorce prevaril za ogromno narodno in materjalno premoženje. Vero je zatajil, ko je podpisal protiverski turški zakon. Resnice in pravice ni bilo več v deželi — zato pa je bil gospod Korošec železniški in trgovski minister in — oče domovine ! Domovina brez pravice in resnice je Koroščev ideal! Sedaj vse godrnja in zabavlja, zdihujejo Primorci in Korošci, bolj kot kedaj in če v Celju in Mariboru vstajata Orjuna in Protiorjuna — zakaj vse tol! Ker je Korošec zapravil avtonomijo, prodal pravico in zaba-rantal resnico. Danes vlada hinavščina, laž — ker je Koroščev štab nagnal mlade gospode v boj proti obema. — Ko je bil Korošec minister, so vpeljali po postajah srbščino, zdaj bo pa zato odgovoren Šušteršič! Kot minister se je dr. Korošec bal slovenskih fantov, zato je potrdil srbski zakon in poslal slovenske fante v Makedonijo in med Arnaute — zato bo sedaj najbrž tudi dr. Šušteršič odgovoren. Kot minister je dr. Korošec kupil »žajfe in štrumpanteljne« m zapravil milijone zato pa sedaj le po dr. Šušteršiču, da svet tiste »nedolžne« kupčije pozabi. »Slovenec« in »Domoljub« pa bosta o dr. Šušteršiču lagala naprej — če pa bomo mi povedali resnico — potem Pa joj! Seveda: resnica in pravica bodeta gospodo v oči.
d Kako smo na Dobrovi za 10 let izgubili „Mlekarsko zadrugo! Letos bo menda poteklo 20 let, odkar je pokojni nad vse požrtvovalni posestnik Fr. Oven izpod Smreke ustanovil za našo občino toliko potrebno „Mlekarsko zad’ ugo“. Ustanovil jo mož ni iz osebnih sebičnih namenov, ker te-
Naša skrinjica na Kranjskem je tretja — 3.
ga on ni poznal. Bil je značaj, kakršni so danes redki. — Dobro se še spominjam, ko sem še kot mlad fantič hodil v šolo, s kako vnemo in požrtvovalnostjo je delal kljub takratnim mnogim starokopitnežem, ki so ga pri tem delu bolj ovirali nego podpirali. Toda mož ni odnehal. Zavedal se je predobro velikega pomena, ki ga bo imela tukajšnja mlekarna ne samo za njene zadružnike, ampak za kmete cele ljubljanske okolice. Kajti zadruga je od ustanovitve pa do svetovne vojne ves čas s prav dobrim uspehom, pod spretnim vodstvom brata g. Ovna, izvažala mleko v Trst in je s tem veliko pripomogla k poštenejšim cenam na domačem trgu Ta zavest mu je pomagala do jeklene vstrajnosti, da je kljub premnogim oviram spravil „Mlekarsko zadrugo“ k življenju. — Preteklo bo od takrat že 20 let, in Ti naš blagi dobrotnik, počivaš v hladnem grobu, v katerega Te je spravila Tvoja po-žrtovalnost, Tvoja ljubezen do soto-varišev, nas nekdaj tako izkoriščanih okoliških kmetovalcev... Za Tvoja dela uživaš plačilo pri Bogu! — Naša dolžnost pa je, da Te ohranimo v hvaležnem spominu, dokler bo obstojala mlekarna — plod Tvojega nesebičnega dela. — In če bi prišel danes njen ustanovitelj pogledat svoje delo!! — Zadruga, ki je bila pred vojno poseben blagoslov za male, kakor za večje posestnike, je postala danes po krivdi sebičnih in za gospodarsko povzdigo našega kraja popolnoma nesposobnih mož —- žrtev kapitalistične „Gospodarske zveze“, ki je postala prava izžemalka nas revnih malih posestnikov. (Op. uredn. Kje pa naj bi sicer jemali eselesarji milijone, ki jih porabijo za svojo agitacijo ? Požrtvovalnih ljudi SLS nima, treba toraj izžemati reveža — to je jasno.) Kakor mora, ki duši in tlači človeka v spanju k tlom, tako tlači tudi danes našo zadrugo tista nesrečna pogodba, ki se je vkljub odločnemu protestu zadružnikov, toraj z osebno odgovornostjo o-otovih mož, napravila za dobo deset let z „Gosp. zvezo“! Po njihovi odgovornosti je danes kapitalistična „Gopodarska zvez a“, vsled „velike“ zasluge, da nam je spravila stroje zopet v obrat — naš gospodar in narekovalec cen! Druge pametnejše poti si pač niste mogli izmisliti!! — Razmere, ki vladajo danes v naši mlekarni, so nam v jasen dokaz, kaj hočejo možje „Slovenske ljud. stranke“, ki so
danes delničarji „Gosp. zveze“ napraviti iz nas ubogih kmetov, malih posestnikov. Nekaj dokazov: Ko je v jeseni 1. 1922 pričela mlekarna z obratom, je plačevala liter mleka brez razlike po 7 kron, medtem ko je bilo mleko v Ljubljani po 12 kron. Novim gospodarjem se je zdelo, da imajo pri svojem „napornem delu“ preveč dobička, zato so sklenili — prav gotovo v našo korist — cene preurediti in sicer na ta način, da se bo plačevalo mleko po % tolšče. ..Strokovnjaško“ so toraj odločili ceno enemu % tolšče na K 2.20 in dodatek K 2.—K vsakemu litru. Tako smo dobili za liter dobrega mleka s povprečno 3.30% tolšče K 9.26, medtem ko se je mleko mnogo slabše kakovosti prodajalo v Ljubljani po 14 kron liter, ki pa je bila za mleko dobre kakovosti (3.30—3.40 %) še vedno mnogo prenizka v primeri s potrebščinami, ki jih moramo kmetje kupovati. Kaj še, če bi upoštevali proizvajalne stroške. Kako pa se je sicer plačevalo mleko, pa vemo najbolje tisti, ki smo bili primorani oddajati dnevno male množine mleka zadrugi. Ko nam je bilo le preveč, smo milostno dosegli (menda po zaslugi g. Brica) ceno — K 11.50, brez razlike na množino tolšče, če tudi se splošno trdi da imaZveza pri izvozu mleka in izdelkov skoro polovico dobička. Kaj boste gospodje pri Slov. ljud. stranki rekli na to!? Ali ste res popolnoma zavrgli in pohodili ideje, ki so spravile k življenju „Gosp. zvezo“, to nekdaj tako dobrodelno dr. Krekovo soc. gospodarsko ustanovo! Ali Vam res ni prav nič pri srcu blagor nas kmetov, za katere imate vedno, posebno pa ob volitvah, vse polno sladkih besed!? Po Vaših takih in podobnih delih, ki jih opazujemo vse povsod. Vas pač mi kmetje, ki uživamo Vaše dobrote, ne moremo soditi najboliše! Ali ste slepi, da ne vidite, da zalagamo zadrugo z mlekom večinoma sami mali revni posestniki, ki se danes vzdržujemo ob tej draginji izključno od teh ubogih kronic, katere prejmemo za mleko ! Nam, ki ga donašamo, se pač ne izplača, da bi ga postavljali v Ljubljano, kjer je danes dnevna cena 16 kron za liter. — In Vi odbrani možje, ki ste v 10 letni dobi pohodili v blato geslo o samopomoči, ki bi moralo biti danes veliko bolj na mestu nego kdaj poprej, geslo o medsebojni stanovski ljubezni in požrtvovalnosti, za katero je pred 15 leti legel v grob ranjki Verbojnov oče, oče naše mlekarne, ali ne čutite res nobene od-
govor n o s ti za svoja nespametna dejanja?! In kakšna bo po Vaši krivdi šele naša bodočnost? Težak odgovor Vas še čaka! Človek bi se skoro zjokal nad Vašo modrostjo. —
Dobrovski kmet.
d Iz Sodražice:	»Nehvaležnost
je plačilo sveta«, je marsikdo vsklik-nil, ko je bral v zadnjem »Domoljubu« dopis iz Kočevskega okraja, v katerem se dopisnik usaja nad našim Bartolom, ker kandidira na listi dr. Šušteršiča. Zgražali smo se nad podlim dopisom, ker vsi poznamo Bartola kot globokovernega moža, ki malo govori, pa toliko več dela. Nismo pozabili njegovih zaslug, ki si jih je pridobil za razvoj kulturnega in gospodarskega napredka v naši občini. Že kot mladenič je ustanovil pevsko društvo, pod njegovim županovanjem se je prezidala šola, preuredilo župnišče, ustanovil je živinorejsko zadrugo ter z mnogimi žrtvami nakupil svet in napravil ograje in hleve na zadružnem pašniku, ki je najboljši in najmoder nejši v celi Sloveniji. Še dobro nam je v spominu njegovo ljudomilo postopanje z ubožci ter njegova pripravljenost pomoči vsakemu, ki je bil v potrebi. Zato mu tudi kličemo: Francelj, ko bi bil še ti v Sodražici, bi bilo marsikaj drugače, nego je sedaj. Gotovo bi se bili tudi že glasili novi zvonovi iz farne cerkve, kakor pri sosednih farah. Upamo, da se na podli dopis ne oziraš, mi pa ti bomo dne 18. marca izkazali svojo hvaležnost.
d Dr. Brejc — razdiralec cest. — Iz Črnomlja nam pišejo: Z velikim začudenjem čitamo, da SLS kandidira v kmetskem okraju ljubljanskega advokata in odstavljenega vladnega predsednika dr. Brejca. V našem okraju bi bila taka kandidatura sploh popolnoma nemogoča, kajti imenovani gospod je v našem kraju predobro znan kot brezobziren kapitalističen podjetnik, ki je iz zgolj sebičnih namenov svojega osebnega dobička razdrl eno naših najlepših in najvažnejših cest: lepo deželno cesto, ki pelje iz Črnomlja proti Kočevju. To je bila res krasna cesta in v najboljšem stanju, dokler ni začel dr. Brejc iz svojih kočevskih gozdov izvažati les na tovornem avtomobilu. Cestni odbor ga je pozval, da plača za to cesto vničujočo porabo v smislu cestnega zakona primeren prispevek, a ta »prijatelj ljudstva« se je ustavil z vsemi advokatskimi sredstvi temu plačilu in mirno gledal propadanje ceste. Cestni odbor nima sredstev, da bi mogel cesto primerno zdrževa-ti ob taki izvanredni zlorabi in ni
Skrinjica Narodne ljudske stranke na Kranjskem jg
tretja - 3.
upravičen, naložiti Belokranjcem izvanredne cestne naklade samo zato, da bi bogat špekulant na stroške ljudstva množil svoj dobiček. Tako je gospod Brejc naprej razdiral cesto in jo pop ol no m a porušil, ker je cestni krov docela razdejan in se morajo pešci in vozniki z največjim naporom prerivati skozi razorano ilovno tam, koder je bila začasa po dr. Brejcu razbite deželne avtonomije lepa cesta. Že je oblast zaukazala Brejcu, da plača za cesto po 200 K za vagon za ves čas nazaj, a mož, ki je spravil mastne dobičke, se krčevito brani vsakega plačila. Na eni strani večkratni milijonar — na drugi revni belokranjski kmetje — težaki. Kako se more belokranjski kmet Nemanič tako spozabiti, da stoji njegovo ime na eni in isti kandidatni listi z razdiralcem naših cest? Po našem volivnem redu velja vsak belokranjski glas, ki se odda za listo SLS dr Korošca, na kateri stojita Breje in Nemanič, posredno tudi za Brejca. Torej, B e -1 o k r a n j č i, pozor, dane pomagate k izvolitvi k a p i tali s t i č n e g a r a z d i r a 1 c a n a -šib cest!
msFmmim.
g Gnojenje koruzi. Marsikateri kmet ravna pri gnojenju koruze napačno, ker gnoji prepozno. Če gnojimo tik pred setvijo se hranilne snovi gnoja ne nahajajo v takem stanju, da bi jih mogle nežne poganjajoče koreninice že vsrkavati vase in mnogo hranilnih snovi gnoja gre radi tega v zgubo, posebno pa dušika in baš tega potrebuje koruza ob pravem času največ. Če hočemo torej, da nam koruza dobro rodi, moramo gnojiti ob pravem času, ne tik pred setvijo, temveč v pozni jeseni ali v zgodnji pomladi. Če se ravnaš po tem pravilu se bo koruza bujno razvila in ti bo rodila obilo zrna. — Gnojenje tik pred setvijo povzroča predvsem pomanjkanje dušika, korenino ostanejo vsled tega šibke in namesto, da bi koruza bujno rastla, le hira. Če izruješ korenino take koruze, boš opazil na njej ne-številno uši, ki izsesavajo sok in tako onemogočijo uspešno rast koruze. Če pa ob pravem času gnojiš in če se vendarle pojavijo uši ob koreninicah, ne bodo od daleka toliko škodovale, nogo če gnojiš prepozno. Korenine imajo dovolj moči in vsrkavajo toliko
hrane, da premagajo škodo, ki jo povzročijo uši. — Pravi čas za gnojenje koruze je torej pozna jesen ali zgodnja pomlad.
g O dobrem semenu. Pomlad se bliža in skrajni čas je že, da si priskrbi kmetovalec dobra semena za setev. Čim boljše seme uporabljamo pri setvi, tem boljša bo letina. Iz slabega semena bo rastla le šibka rastlina, ki bo hirala in bolehala. — Semensko žito je treba vzeti z onega mesta, kjer raste najlepše in lepo enakomerno. Dobro je, če si jeseni dotično žito posebej požel in posebej shranil. Dobro seme nudi tudi tisto zrnje, ki se samo osnje iz klasja na podu, ker je to najtežje in najbolj zrelo zrnje. Seme dvomljive kakovosti je treba preizkusiti, če je še kaljiv«. Položi 100 zrn na krožnik med pivni papir in poskrbi, da ostane papir vedno vlažen. Krožnik postavi nad štedilnik ali nad pečjo. Čez nekoliko časa poglej, ali se je kaj zrnje izkalilo, nji hovo število znaša kaljivost semena v odstotkih. — Semenski krompir naj bo debel in težak, ker je kaljivost takega semena mnogo močnejša. Seveda mora biti tudi popolnoma zrel vi lepo napet. — Semensko t u r š i e je najbolje odbrati že jeseni na njivi. Vzemite storže, ki so zgodaj dozoreli in imajo dobro zdravo zrnje. Od te?,;; izberite le najdebelejše, ta majhen trud nam bo ob novi letini obilno poplačan. — Tudi pri grahu in fižol je treba izbrati samo najboljše zrnje. ki mora biti popolnoma zdravo in zrelo. Čim debelejše je zrnje, tem lažje se bo ubranila nova rastlina raznim vre menskim nezgodam in boleznim.
g Sovražniki v žitnih shramfeait. Mnogokrat se zgodi, da se nam žito v shrambah skvari in da ni potem za nobeno rabo več. Prodati ga ne moremo in tudi kot seme je manj vredno, kolje izgubilo velik odstotek svoje kakovosti. Sovražniki naših žitnih zalog so razni metuljčki in črvički, ki se vgnez-dijo med žitom. — Kako se jih pa ubranimo? Prvo in glavno sredstvo je tudi tu snaga! Brez snage ne boš nikdar ubranil svoje zaloge pred sovražnikom. Predno shraniš žito, moraš shrambo do dobrega osnažiti. Vse razpoke v zidu, na tleh, v tramovju ali kjerkoli, moraš zadelati in pomazati z apnom ali katranom. Posebno pa je treba paziti, da ni v kotih nobene nesnage in da zadelaš tudi tam vse razpoke. Če tako ravnaš, ne bodo našli sovražniki tvojega žita nobenega zimskega zavetišča in s tem si jih že shi raj premagal. Zelo dobro je tudi, da prebelimo včasih žitnico in da prime-
Samo apnu nekoliko karbolne kisline. T tem slučaju je treba seveda čakati, da se žitnica do dobrega osuši, šele potem smeš v njej shraniti žito. — Spomladi in poleti je treba žito večkrat premetati in žitnico dobro prezračiti. Metuljčke je treba poloviti in uničiti. De se pa pojavijo žužki, položi ovčjo kožo z volno navzdol. Pod kožo je toplo in kmalu se naberejo pod njo številni žužki, katere lahko potem uničiš v mešanici vode in petroleja. — Glavni škodljivci naših žitnic so črni ali žitni žužek, žitni molj in francoski molj. — Žitni žužek je približno BG do 414 milimetre dolg hrošček temnorjavc ali skoraj črne barve. Samica znese 189 do 200 jajc in jih odlaga v prav majhne luknjice, katere izdolbe s svojim rilcem v zrno. Čez par dni se izvali in jajčka črviček, ki se hrani od zrna iti ga tako razje, da ostane sama lupina. Čim gorkejša je žitnica, tem bolj uspeva črviček. Ker polagajo samice 4 do 5 krat na leto jajčka, se žitni žužki silno hitro množijo. Jeseni pa, ko pritisne mraz, se poskrivajo v razne luknjice in v razpoke zidovja ter tam prezimujejo. Škoda, ki jo lahko povzroči žitni žužek je ogromna, ne samo da izgrize neštevilno zrn, temveč se včasih tudi zgodi, da postane žito snetljivo in vlažno, polagoma prične plesniti in koncem koncev ni za nobeno rabo več. — Žitni molj. Drugi nevaren škodljivec v žitnicah je žitni molj, to je metuljček, ki ima na srebrnih krilih črne pege. Pojavlja se v žitnici spomladi in poleti. Podnevi čepi mirno ob zidovju, a ponoči se zbudi in polaga jajčka na žito. Iz teh jajčk se razvijejo majhne gosenice, ki se hranijo z zrnjem in ga polagoma s pajčevino tako zapredejo, da najdeš cele klopčiče skvarjenega žita. Jeseni se poskrijejo gosenice v razpokah zidovja, so zabubajo i« spomladi izfrfota nov molj. — Francoski žitni molj je bolj redek. Tudi to je majhen metuljček s srebrnimi krili a brez črnih peg. Pojavlja se posebno na koruzi, iz jajc se izvalijo majhne gosenice, ki izjedo zrno a ga ne prevlečejo s pajčevino kakor navadni žitni molj. Na prostem znese samica le enkrat letno jajčka, a v shrambi dva in celo trikrat. Sredstva proti škodljivcem smo navedli že po-preje, ponovimo pa še enkrat, da je glavno sredstvo snaga v žitnici in da jfc treba zadelati vse razpoke v zidovju.
drobtinice za gospodarje in
GOSPODINJE.
gd Duh po plesnobi. Če diši vino po plesnobi, deni v sod na vsak hi % kg bukovega ali hrastovega oglja in pusti ga v sodu 6—8 tednov. Po preteku tega časa pretoči vino.
gd Kako hranimo prazne sode? Po »porabi moramo sod zažveplati, zabiti,
! in ga na suhem hraniti. Pazi, da ni sod \ na vetrnem porstoru. Če se ravnaš po i tem pravilu, ne bo vino nikdar dišalo ! po plesnobi.
gd Kako hranimo surovo meso? Nekatere gospodinje imajo navado, da pustijo ležati surovo meso delj času na leseni deski. To je napak! Les vzame mesu ves sok. Radi tega je boljo, da soliš meso šele tedaj, ko ga rabiš, predno ga deneš kuhat ali peč.
gd Kako obvarujemo mleko, da sc ne skisa. Položi v mleko list od hrenu, na ta način se ohrani mleko sladko celo poleti za več dni.
gd Kako čistimo pohištvo? Poglej-! mo najprej, kako in kaj dela mizar! i Ko ima pohištvo zaželjeno barvo, ga i namažejo z oljem in voskom ter prevlečejo vse vkup s polituro, ki sestoji ! iz šelaka in špirita; špirit izpuliti in ; ostane tenka plast šelaka. Dober šelak j da pohištvu lepo polituro, pohištvo se ! lepo sveti. Tako pohištvo pa je zelo I občutljivo in prav lahko dobi kake ma-! deže, dobisi od vode ali na kak drug i način. Te madeže odpraviš s tem, da jih pokriješ z novo polituro, ki jo lahko kupiš v prodajalni. A tudi sami si lahko pripravimo to polituro. V steklenico denem nekoliko šelaka in nalijemo toliko špirita, da je ves šelak pokrit. Steklenico pa moramo čez dan večkrat stresti ali raztopino dobro premešati, da se ves šelak raztopi. Z volneno krpico, pomočeno v raztopino, drgnemo mesto, ki ga hočemo nosvežiti. Pri tem je najboljše, da drgnemo s krpico v krogu. Tako izginejo madeži in pohištvo dobi nov blesk.
i
r Skrivnosti »Doline kraljev«. Z mrzlic .o napetostjo bere svet o bajnih zakladih, ki jih odkriva angleški egiptolog v »Dolini kraljev« v bližini Luk-sorja v Egiptu. Vrhunec napetosti pa jc doseglo odprtje tretje sobe, kjer leži v krasnem sarkofagu mumija kralja Tutankhamena, kateremu sta prisostvovala tudi belgijska kraljica in egiptovski podkralj. — Prva soba se je otvorila že pred kakimi štirinajstimi dnevi in se je izvršil ta čin z nekako svečano diskretnostjo v zavesti, da se moti mir mrtvecem, ki počivajo tu že nad 3090 let. Oficijelna otvoritev pa ••e je izvršila mnogo živahneje v prisotnosti mnogih visokih gostov iu kinooperaterjev. Arheolog Carter je pričel odstranjevati pečate, ki so čuvali sarkofag faraona. Ko je bil narejen zadosten prehod, je stopila belgijska kraljica v temno sobo, katere stene so
I
i
obložene iz cedrovine in obite s suhim zlatom. Ko so bila nato otvorjena mala vrata katafalka, se je nudil prisotnim diven prizor. Tla od vrat do stene so bila vsa posuta z prekrasnimi dragulji in zlatom, ki predstavljajo neizmerno vrednost. Med ostalim so se našle male omarice izgotovljene iz najlepših brušenih kamnov, o katerih eni, narejeni iz jaspara, se meni, da je najlepša na svetu po delu in lepoti. V prostoru se nahaja še ena mala sobica, kjer se vidi cele kupe zlata in zlata gondola, na kateri naj bi se razveseljevala duša faraonova. Vesla te gondole so prislonjena v prvi sobi na ka-tafalk, na čigar vratih sta naslikani dve boginji Isis in Nefitis, katerih naloga je, da čuvajo mrtvega faraona. Tudi v notranjosti katafalka se nahajata dva kipa obeh boginj, ki imata v znak žalosti povešene peroti, in sta podobni angeloma serafinoma. Kakor poročajo angleški listi, je lord Car-navon za nekaj časa ustavil izkopavanja, da se tem temeljiteje pripravi za nadaljno delo. O tem bomo našim bralcem še poročali.
r Kakor poroča »Journal des Debets« je v departmanu Morhibau neka triinsedemdesetletna žena svojega moža, ki je prišel domov pijan, živega sežgala. Žena je bila predana sodišču.
i
r Svetovna telefonska statistika. Koncem leta 1920 je bilo na svetu preko 20 miljonov telefonskih stanic. Dolgost telefonskih vodov je znašala 52 mil. in pol angleških milj. Amerika poseduje skoro 70 odstotkov vseh telefonskih naprav, a Evropa 25 odstot-kov. V Zedinjenih državah pride na vsakega osmega prebivalca ena telefonska stanica. O razširjenosti telefona v Jugoslaviji ne vemo ničesar.
r Brezžični telegrafski promet med Ameriko in Evropo je najbolj razvit z Nemčijo, ki ima 37 odstotkov7 vsega prometa. Anglija ima 32, Norveška 16 iu Francija 15 odstotkov7. Da ima Nemčija tako obsežen promet, sledi iz tega, k V v j c. zgubila med vojne svoje . podmorske kable. Podmorskih transatlantskih kablov7 je sedaj 15, a brezžičnih telegrafskih linij 5.
r Prebrisana opica. Na prav pose-1 bon način se je posrečilo spraviti na I varno pred kratkim v7 Londonu nekega ■ nevarnega zločinca. Dva zakonca, ki sin večerjala usodni dan zunaj, sta prišla i o polnoči domov. V strahu sta opazilo, j «la so vrata njunega stanovanja odprta I na stežaj, v sobi pa je bilo vse v neredu. ] O vlomilcu pa ni bilo nikakega sledu I in tudi ukročene opice, ki sta jo imela, j ni bilo videti nikjer. Slednjič jo vidi go-! spodar, ko je stopal v drugo sobo. sede-

Skrinjica Narodne ljudske stranice na Kranjskem je i
tretja - 3.
ti pred zaprtimi vrati jedilne shrambe. Kornaj je opica svojega gospodarja opazila, mu skoči nasproti, ga potegne za rokav in vsa razburjena kaže s šapico proti vratom jedilne shrambe Gospodar se je oborožil z revolverjem in previdno stopil v shrambo. Našel je notri res nekega tujca, ki ga je za božjo voljo prosil, naj ne strelja. Nesrečni vlomilec je pri aretaciji pripovedoval gospodarju, kako ga je opica, ko je prestopil prag shrambe, pahnila naprej, nato pa brž zaprla vrata in zavrtela ključ, ki je tičal v ključavnici. Nato je stražila pred vrati, dokler se ni gospodar vrnil.
r Luther se je enkrat ob priliki nekega govora, ki ga je imel v letu 1540, izrazil, da razen človeka samo pes in krokodil lahko jokata, pa da so krokodilove solze povečini neodkritosrčne in potuhnjene. Nikakega dvoma ni, da je verjel na to bajko. Srednjeveški naravoslovci so namreč učili, da krokodil pri požiranju svoje žrtve toči solze. Od kod je izvirala ta bajka, še danes ni razjasnjeno.
r Ustnice izdajo značaj človeka. Največkrat se sliši, da odseva značaj iz očij, da je oko ogledalo duše itd. Toda v nekem Angleškem listu beremo dobre nasvete dekletom, ki si izbirajo može. Bati se je takih mož, ki so jim ustni koti povešeni, kar znači zloben in nebrzdan karakter. Varovati pa se mora dekle tudi takega ženina, kateremu so ustni koti zasukani preveč navzgor, kajti to je velik labkoživec in lahkomišljen človek. Prav debele ustnice nosi okrutnež, debela in povešena spodnja ustnica izdaja pomanjkanje čuta dolžnosti. Samoljubni in vlasti-željni ljudje imajo tanke in dolge ustnice. Dekleta naj si izberejo le može, bi imajo primerno debele in simetrično oblikovane ustnice z neznatno navzgor zaokroženimi ustnimi kosti.
r Self-made-man in politika v Ameriki. Stara ameriška tradicija, ki daje prednost tistemu, ki je »self-ma-de«, se udejstvuje tudi v življenju sedanjih ameriških ministrov. President Harding se je rodil na farmi in je začel samostojno življenje kot tiskarni-ški delavec. Vice-prezident Coolidge je živel na očetovi farmi do 19. leta. Državni tajnik Hughes je sin revnega učitelja, vojni minister pa je kmetoval do svojega 17. leta. Francoski sinovi so bili tudi justični minister Harrych Daugherty, minister notranjih del Mr. Fali in poljedelski minister Henry O. Wallace. Minister dela je sin delavca v železarni in Hoover, trgovski minister, je sin kovača. Velika večina čla-
nov ameriške vlade je tedaj kmetij- j skih starišev ali pa'starišev delavskega j stanu, a niti enega niso šolali svojci, I da bi poslal to, zakar jih je postavilo i zaupanje sodržavljanov. Vidi se, da ! goje Amerikanci največje zaupanje do i ene same visoke šole, to je do trde ; šole življenja.
r Hitrostni rekord v pisanju na stroj. Evropejski rekord v pisanju na stroj je dosegla neka mlada Angležinja, Miss Millicent Woodward. Piše tako hitro, kakor človek povprečno glasno čita in sicer 150 besed na minuto. To hitrost obdrži tudi pri pisanju z zavezanimi očmi. Miss Woodward dobiva najvišjo plačo, ki jo je doslej imela kaka strojepiska v Angliji, namreč 1000 funtov šterlingov, t. j. okrog 500.000 naših kron mesečno. Ob priliki tekme za mojstrstvo Evrope je dosegla 173 besed na minuto. Ta hitrost traja pri njej celo uro. Piše popolnoma brez napake in je tvrdka, pri kateri je uslužbena, zavarovala njene »dragocene« ročice za 5000 funtov šterlingov, t. j. v našem denarju 2,500.000 K.
r Pomanjkanje stanovanj in Ijud-
I ska politika. Sedanja stanovanjska be-: da jako škoduje življenski moči naro-I da, ker ovira zdravljenje raznih bole-i zni in pospešuje nove, kar more biti ; usodepolno za narod. Prenapolnjena in ! zamazana stanovanja vplivajo unieu-: joče na mladino, tuberkuloza kosi med ! njo. Taka stanovanja so kotišča alko-I holizma, raznih kožnih in veneričnih bolezni in predvsem tudi nalezljivih. Pomanjkanje stanovanj ovira ustanavljanje in razvoj družin. Jasno je, da tvorijo le zdrave družine zdravo jedro države. Da pada število otrok in da so otroci mnogočlanskih družin telesno ali duševno zaostali, je v veliki meri kriva stanovanjska mizerija. Tudi nezakonski otroci so njen produkt. Ena I prvih dolžnosti državnih krmilarjev je, da odpomorejo stanovanjski bedi in sicer iz narodno-gospodarskega in političnega stališča. Cim hujše je pomanjkanje stanovanj, tem bolj so preobložene bolnice, porodnišnice in siroti-šča, tem bolj je vprežena privatna dobrodelnost, kar vzbuja le nevoljo in srd na vlastodržce in državo. Stanovanjski uradi bi morali pri nakazovanju stanovanj gledati na to, da spravijo v zdrava stanovanja pred vsem družine z otroci. Skrajni čas bi bil seveda, da prične država s širokopotezno gradbeno akcijo za svoje nameščence, ki jih pomanjkanje zdravih stanovanj najbolj tepe.
LISTEK.
Duše iz vic.
Spisal Prosper Merimee. — Priredb F. S.
(Dalje.)
„Beživa zdaj i“ je zaklical đon Garcia. „Zdaj ni več časa za zabavo. Adijo, moji ljubici!“
In potegnil je seboj dona Juana, ki je bil ves prepaden nad svojim junaškim dejanjem. Dvajset korakov od hiše pa se je dan Garcia ustavil in vprašal tovariša, kaj je napravil z mečem.
„Moj meč?“ je vprašal don Juan in šele zdaj opazil, da ga ne drži več v roki... „najbrže sem ga popustil tarn.“
„Prokleto!“ je zaklical don Garcia. „In vaše ime je vdolbeno v ročaju!“
Tedaj sta že zagledala ljudi, ki so prihajali s svetilnicami in se zgrinjali okoli umirajočega. Z drugega konca ulice pa se je naglo bližala četa oboroženih mož, oči vidno obhodna straža, ki jo je priklicalo vpitje godcev in hrušč pretepa.
Don Garcia je potegnil klobuk na oči, zakril s plaščem lice, da bi ga kdo ne spoznal, in se kljub nevarnosti predi do sredine zbrane množice v upanju na meč, ki bi sicer nedvomno izdal krivca. Don Juan ga je videl, kako suje na desno in levo, ligašu je luči in prevrača vse, kar mn pride na pot. Skoraj pa se je prikazal zopet. Z mečem v vsaki roki je bežal na vso moč in vsa obhodna i straža je tekla za njim.
„Ah, don Garcia,“ je vzkliknil don i Juan in zagrabil ponuđeni meč. „Ka-; ko sem vam hvaležen!“
»Teciva, teciva!« je kričal Gar-; cia, »Držite se me! In če Vam pride kateri teh lopovov preblizu, ga potegnite, kakor da lovite ž njim.«
Oba sta torej začela teči z vse hitrostjo njune naravne ognjevitosti, ki jo je podžigala še bojazen pred gospodom koregidorjem, oblastjo, ki je postopala mnogo k releje z dijaki kakor s tatovi.
Don Garcia je poznal Salaman-ko kakor svoj »Deus det.«* Spretne je zavijal krog vogalov ulic in dirjal skozi ozke drevorede. Medte» pa mu je nevešči tovariš le komaj sledil in sapa mu je že začela pohajati, ko sta na koncu neke ulice srečala skupino pohajkujočih dijakov, ki so‘prepevali in svirali na kitare. Brž ko so ti zapazili, da sta dva od njihovih tovarišev preganjana, ‘a segli po kamenju, palicah in vsem.
I * Kakor očenaš.
kar jim je bilo pri roki. Ali docela zasopli lokostrelci se niso hoteli spopasti, ampak so se previdno umaknili. Oba krivca pa sta se zatekla na kratek odpoeitek v neko bližnjo cerkev.
Ker se ni zdelo donu Juanu ne dostojno niti krščansko, da bi stopil v hišo božjo z orožjem v roki, je hotel vtakniti meč v nožnico. Toda ta se je uprla in le s težavo je prodrla ostrina vanjo; skratka, spoznal je, da meč, ki ga je držal v roki, ni njegov: don Garcia je pograbil v naglici prvega, ki ga je našel na tleh, a ta je bil mrtvečev ali pa enega njegovih pomagačev. Težak slučaj. Don Juan je opozoril na to prijatelja, ki se ga je naučil ceniti kot dobrega svetovalca.
Ko je to neprijetnost odkril domu Garcii, je ta mršil obrvi, grizel ustnice, mečkal rob klobuka, hodil sem in tja. Dona Juana pa so mu-
čili žalost, nemir in kes. Po četrt ! urnem razmišljevanju ga je prijel : don Garcia za roko in mu dejal, ne ! da bi mu v svojem viteškem okusu I le enkrat opovrgeb zakaj je izpustil I meč iz rok:
»Pojdite z menoj, vaša stvar je : v mojih rokah.«
Ravno tedaj je prišel iz zakri-; stije neki duhovnik in hitel na uli-I co. Don Garcia ga je ustavil.
»Ali mi je mogoče čast govoriti z učenim doktorjem Gomezom!« je j dejal in se mu globoko priklonil.
»Še nisem doktor,« ga je zavrnil : duhovnik, ki mu je doktorska čast i vidno dobro dela. »Ime mi je Ma-! nuel Tordoja in sem Vam na us-! lugo.«
»Častiti oče,« je dejal don Gar-I cia, »vi ste kot nalašč oseba, s ka-i tero sem želel govoriti; gre namreč I za vprašanje vesti, in če me govorica ne vara, ste vi spisali ono slavno
: razpravo »De casibus conscien-; tiae,«* ki je dvignila toliko hrupa v ; Madridu!«
Duhovnik se je čedalje bolj uda ; jal grehu ničemurnosti. Jecljaje je : odgovoril, da ni on spisal tiste knji-I ge (ki v resnici ni nikdar obstojala), : da pa se mnogo peča s podobnimi i tvarinami. Don Garcia pa je imel svoje vzroke, da ga ni poslušal, in : je zato brž nadaljeval:
* O slučajih vesti.
(Dalle po!».’
Izdaja konzorcij »Ljudskega tednika«. — Odgovorni urednik F r. J e r e b. Tisk J. Elasnika nasl. v Ljubljani.
STARE KOVINE
(BAKER, MEDENINO, ALUMINIJ itd) kupuje po najvišjih cenah v vsaki množini žeSezninsica tvrdka
Velika izbira otroških vo?Mkov> dvokoles in šivalnih stroj, po ceni.
F. BAT.]EL, Ljubljana, Stari trg 28.
Smejemajo se v polno popravo za emajl ranje z ognjem in poniklauje dvokolesa, otroški vozički, bivalni stroji in razni stroji.
========= „TRIBUNA“ •. ...==
brzojavne drogove iz kostanjevega in mehkega lesa, kostanjev les. za tanin, bukove prage, vsako množino tramov in vseh vrst rezanega in okroglega lesa. Denar takoj. Ponudbe z obveznimi cenami in dobavnim časom pod »Prodam« na upravo »Ljudskega tednika«.
Breznik & Fritsch
v	j	Tovarna dvokoles in otroških vož«čkov.
LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje !• j Ljubljana, Karlovška cesta 4. — Zvonarska
ulica 1.




m
m
m
čili
4
Izsieluie weatewstn®
enai
8Ü

rOGV/>
m	~	e
m	m
e	8
k	n*	S

„SIADKÖRI
družila m omelen® Slawen© w Ljuhljasii uljudno naznanja vsem cenjenim tvrdkam,
dl se je preselila v nove pisarniške prostore
zgradba Ljubljanske kreditne banke Dunajska cesta štev. S a, drugo nadstropje.
1
E
m
m
m
m
H	E
II
m
I
m	■# i	1
E E
tovareia sirskega in špirit neg a kisa družba
z @» & v Ljubijatii
91
vmeciT
11 uljudno naznanja vsem cenjenim tvrdkam,
.. -j— ■ “


da se je preselila v nove pisarniške prostore
zgradba Ljubljanske kreditne banke Dunajska cesta štev. la, drugo nadstropje.
E
m
S
m