PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 40 lir Leto XXI. Št. 172 (6150) TRST, četrtek 22. julija 1965 VČERAJ NA ZASEDANJU_ KOMISIJE^ POSLANSKE ZBORNICE Po poročilu zunanjega ministra Fanfanija debata o Vietnamu in evropskem sodelovanju V' Žolčne polemike o glasovih, ki so omogočili prekinitev postopka proti Trabucchiju - Proglas tajništva KPI - Sindikalne vesti RIM, 21. — Danes je bila pred komisijo za zunanje zadeve poslanske zbornice daljša debata o italijanski zunanji politiki in to predvsem v zvezi z dvema trenutno zelo perečima vprašanjema: Južnim. Vietnamom in evropskim združevanjem. Debata se je razvila v komisiji, ker večina ni pristala na komunistični predlog, da bi razpravljali o zunanji politiki še pred počitnicami v poslanski zbornici. Zunanji minister Fanfani je v svojem obsežnem poročilu go- voril o krizi v San Domingu, ki se je sicer nekoliko omilila, ki pa je še vedno ostra. Vedno o-strejša pa je kriza v Vietnamu, ki vzbuja upravičeno zaskrbljenost. Fanfani je dejal, da je i-talijanska vlada podpirala poskuse pogajanj in mirno rešitev. Tako je Italija upala na u-speh sovjetskega predloga o konferenci v Kambodži, ki bi bila prilika za koristne stike, podprla je posredovanje generalnega tajnika OZN in stališče ZDA, ki ga je v znanem govoru v Bal-timori orisal predsednik Johnson. Neuspešnost vseh teh poskusov priča, da Hanoj in njegovi podporniki ne pristopajo k pogajanjem z zadostno dobro voljo. Vietnamska vojna priča tudi o obstoječih odnosih med SZ in Kitajsko ter da gre tudi za vprašanje svetovnega ravnotežja. Minister je nato govoril o italijanski pobudi za sklicanje odbora za razorožitev, kar pomeni nedvomni korak naprej k mirnemu reševanju sporov in bo lahko imelo ugodne posledice tudi za rešitev spora v Vietnamu. Drugi del svojega govora je Fan- fani posvetil evropskemu združevanju in sporu s Francijo. Obsežno in podrobno je orisal razvoj pogajanj, pri čemer se je ustavil prvenstveno na zunanjelormalnih vprašanjih, ker očitno ni hotel poseči v jedro vprašanj, kot je to že naredil v senatu, ker se pogajanja še vrše. Zaključil je, da se bo Italija še nadalje trudila da bo šest prizadetih držav iskalo primerne načine in oblike gospodarskega so delovanja, da pri tem ne bo prekinjen proces političnega združevanja. Za KPI je posegel v razpravo Pajetta, ki je obžaloval, da se o zunanji politiki ni razpravljalo v skupščini. Nato je kritiziral stališče ZDA in njih vojaško intervencijo ter ugotovil, da Amerikanoi ne morejo zmagati, pa četudi pošljejo 300 tisoč vojakov. V sedanjem položaju obstajata dve zelo nevarni možnosti: 1. Nacionalna osvobodilna fronta Južnega Vietnama in voditelji demokratične republike lahko skušajo pritegovati stalno večje ameriške sile, ki se bodo izčrpale in s čimer se bo izkazal neuspeh ameriške politike. 2. ZDA pa lahko iščejo druge načine vojne, kar se je delno že pričelo z bombnimi napadi. Toda drug način vojne ne pomeni, da se v vojni zmaga. Nujno je priti do miru, ki ga je niiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiinui,),miimi,, PO DEVETIH DNEH BIVANJA V MOSKVI Drugi razgovor Kosigin ■ Harriman Harriman bo danes odpotoval v Bruselj in Bonn, kjer so se že pripravili na razgovore z njim - zlasti o jedrskem > rožju MOSKVA, 21. — Danes se je ((potujoči« ameriški veleposlanik Ave-rell Harriman drugič sestal s predsednikom sovjetske vlade Iz sporočila ameriškega veleposlaništva sledi, da je Harriman ozna- Nova grška vlada skuša z uporabo grobe sile preprečiti nadaljnji val demonstracij. Tako je včeraj policija pričela z brutalnimi napadi na manifestante, ko se je pred univerzo zbralo več tisoč študentov. Prišlo je do prave bitke po središču mesta, med katero je bilo 150 oseb ranjenih, eden demonstrant ubit, in okoli 200 oseb aretiranih. O nadaljnjem valu manifestacij poročajo iz vseh grških •nest in se je na stadionu v Solunu obralo 20.000 oseb. Grški sindikati so proglasili za ponedeljek splošno stavko. Spor med grškim ljudstvom, ki v veliki večini podpira odstavljenega ministrskega predsednika in kraljem ter desničarskimi krogi se vedno bolj zaostruje, tako da je rešitev krize vedno težja. N o vas bo v parlamentu, ki se bo sestal •Ul- julija, le s težavo zbral potrebno večino, kljub temu da se bo Poslužil tudi glasov skrajne desni-®e. Kaže, da postaja vedno bolj tcalni dve možnosti: ali nove volitve, ali pa državni udar desni-ce, ki bo za nekaj časa ukinil demokratično notranjo ureditev. V komisiji senata za zunanje za •leve je minister Fanfani poročal 0 italijanskem stališču do Južnega Vietnama in o vprašanjih evrop-skega združevanja. Kaže, da namerava francoska vla-da izvajati resne posledice zaradi Preleta ameriškega letala čez francosko atomsko središče in da se bo tega incidenta poslužila kot Pretvezo za zahtevo po nadzorstvu had poveljstvi NATO. Govori se ce-*o, da bodo zahtevali umaknitev Sedežev NATO iz Francije in da s* bodo lahko ameriške oborožene sjio posluževale francoskih opo-r'šč samo na osnovi bilateralnih dogovorov. yoditelj ganskega «odposlanstva miru*, ki ga je danes povabil sever-^••vietnamski predsednik Hočiminh, )e dal zelo optimistično izjavo o j*idu svojih razgovorov v Hanoju, .ainor danes potuje. Johnson pa se Je v Beli hiši «na najvišji ravni* m*govarjal o možnosti povečanja fevila vojakov na podlagi zelo pe-^mističnega poročila svojega tajni-Mc Nam are o položaju v Južnem ^'rtnamu. Predsednik laoške vlade ‘ l|Vana Fuma pa je po razgovoru , 'Villonom in Stevvartom v Lon-0»>u izjavil, da se oba strinjata , hiijnosti sklicanja nove ženevske 'mference, toda sklicanje bo mo-*°re, kq bodo na to pristali drugi. čil današnji razgovorov s Kosigi-nom «kot logično nadaljevanje prvega razgovora« in dodal, da o vsebine današnjega razgovora ne bo komentiral.« Harriman, ki je že devet dni v Moskvi, je izjavil, da bo odpotoval jutri v Bruselj. Iz Bonna pa poročajo, da pričakujejo nato Harrima-na v Bonnu in so o tem razpravljali skoro ves čas na današnji seji vlade, ki Ji je predsedoval podkancler Mende, ker je kancler Er-haru odsoten. Politični krogi trdijo, da bo Harriman v Bonnu obravnaval položaj v Vietnamu in vprašanja, ki so povezana z razorožitvijo, zlasti pa načrt pogodbe za preprečitev širjenja jedrskega o-rožja. Bonski vladi je pri srcu zlasti zadnje vprašanje in zelo razširjeni list «Bild Zeitung« pa opozarja z velikim naslovom, da «naša varnost ne sme biti sredstvo za ba-rantanije«. V članku se poudarja, da je baje Harriman v Moskvi v zamenjavo za jamstva Vietnamu, obljubil, da je Ameriška pripravljena podpisati sporazum proti širjenju jedrskega orožja. Nato list poudarja, da je bila večstranska jedrska sila« pokopana že pred rojstvom« in dodaja: «In mi, ki smo z Japonci skupaj obljubili, da ne bomo izdelovali jedrskega orožja, se moramo sedaj odpovedati tudi skladiščem skupnega atomskega orožja. Pred dvema tednoma je minister Schroeder opozoril, da mora biti svet zaskrbljen zaradi 700 ramp za izstrelke na srednjo daljavo, ki nam grozijo iz Vzhodne Nemčije ter da je treba zaradi tega zajamčiti nemško varnost na ta ali drugi način. Američani naj vedo, da se zaradi zbliženja med Moskvo in Washingtonom ne smejo žrtvovati nemški interesi«. možno doseči le s pogajanji, je podčrtal Pajetta in navedel tri bistvene pogoje: 1. Priznanje ženevske pogodbe iz 1954. leta, 2. priznanje pravic ljudstva v Južnem Vietnamu in 3. nedvoumna izjava, da se prične pogajati z nacionalno osvobodilno fronto. Angleški poskus ni mogel uspeti, ker v spopadu sodeluje Avstralija in ker je težil za opravičevanjem intervencije ameriških čet. Pajetta je zaključil, da mora Italija vreči na tehtnico svojo «čeprav majhno težo« in da naj italijanska vlada izjavi, da je ženevska pogodba o-snova za pogajanja in naj izrazi željo, da tuje čete znpuste Vietnam ter da se prično mirovna pogajanja. S Pajetto je polemiziral demokristjan Bettiol, ki je dejal, da gre v Južnem Vietnamu za pravo agresije Severnega Vietnama in njegovih zaveznikov. Branil je Amerl-kance češ da so osvobodili številna ljudstva v Afriki in Aziji ih da so za položaj krivi oni, ki niso pristali na Johnsonove predloge. V svojih izvajanjih je šel tako daleč, da je obsodil neuspešne poskuse za pričetek pogajanj, kot igro v korist komunistov in da se pogajanja ne smejo pretvoriti v nov Muen-chen. Glede odnosov s Francijo pa je rekel, da se z njo ne sme prekiniti razgovore in če danes ni mogoče ustvariti enotne Evrope, je treba doseči vsaj tesnejše in koordinirano sodelovanje. Vecchietti (PSIUP) je obtožil italijansko zunanjo politiko, da vztraja na konceptih «atlantizma In evropeizma« ter da se ni mogoče boriti z reakcionarnimi stališči de Gaulla s stališča polne podpore reakcionarne politike Johnsona. Vecchietti in nato liberalni govornik Gaetano Martino sta zahtevala pojasnila glede stališča PSI, seveda vsak z drugačnega zornega kota. Gaetano Martino Je ugotovil, da je stališče PSI bistveno drugačno, kot so izjave ministra za zunanje zadeve in vprašal, če bo vlada upoštevala ali ignorirala uradno staliSte PSI glede Vietnama. Glede evropskega sodelovanja pa je obžaloval, da se Je povezalo gospodarska vprašanja z oblastjo in pristojnostmi evropskega parlamenta. Socialistični poslanec Dl Primo se je strinjal s Fanfanijevo analizo položaja v Vietnamu in z njegovimi zaključki. Polemiziral je s Pajetto, češ da je sklicevanje na ženevski sporazum iz 1954. leta preveč formalno, saj se je od takrat mnogo spremenilo. V enajstih letih je Kitajska postala svetovna sila, kt ima atomske bombe. Prav tako je polemiziral o sklicevanju na volitve, ki naj bi združile oba Vietnama, češ da ni razumljivo, zakaj bi bil tak način primeren v Vietnamu, ni pa primeren v Nemčiji. Socialistični poslanec je nato ugotovil, da izvira celotno vprašanje nedvomno iz teženj vietnamskega ljudstva po neodvisnosti in svobodi. Okrog tega pa se prepletajo razni interesi in mednarodni konflikti, v katere so zapletene Kitajska, SZ in ZDA. Zato se strinja s Fanfa-nijein, da bo mogoče rešiti spor samo z obnovitvijo razgovorov med vzhodom in zahodom. Johnsonovo politiko ne moremo oceniti kot popoln preokret stališč Kennedyja, čeprav so nekatere pobude amer! škega predsednika zaskrbljujoče Kitajci skušajo rešiti spor na ha čin, ki ustreza zaostalim področ jem, pri čemer so pripravljeni tu di na riziko tretje svetovne vojne Prav pri tem rlziku pa prihaja do nasprotja med sovjetskimi in kitaj sklmi stališči. Po neuspehu angle škega posredovanja je še bolj očlt no, da nima nobenega smisla ita lijansko posredovanje, pač pa mora Italija podpreti vsak poskus pogajanj, ki naj privedejo do mirne rešitve spopada. Di Primo je nato dejal, da je treba upoštevati dejstvo, da de Gaulle nasprotuje političnemu združevanju Evrope. V takih pogojih je treba težiti k doslednemu izvajanju gospodarskih določil rim. skega sporazuma. ((Primer Trabucchi« se Je sicer OB SODELOVANJU URADNIH ZASTOPNIKOV Bonska televizija spodbuja ustaše Ogorčenje jugoslovanske javnosti (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 21. — Jugoslovanska javnost je z ogorčenjem sprejela vest, da je zahodno-nemška televizija predvčerajšnjim posvetila eno svojih oddaj razgovoru z zloglasnim u-staškim zločincem Brankom Jeličem, posebno še, ker so se te oddaje udeležili tudi uradni zastopniki Zahodne Nemčije. Po ponovnih zagotovilih uradnih zastopnikov Nemčije, da bodo povečali nadzorstvo nad delovanjem ustaških elementov v Zahodni Nemčiji, kaže ta dogodek, da je v Zahodni Nemčiji, kar se svobodnega delovanja u-staških elementov in njihovega rovarjenja proti Jugoslaviji ti- če, ostalo vse po starem. Jugoslovanska javnost postavlja upravičeno vprašanje, kdaj bodo zahodnonemške oblasti podvzele odločne ukrepe in pričele preprečevati protijugoslovansko delovanje ustaških in drugih elementov in čemu služi propaganda dela zahodnonem-škega tiska, kateremu se je sedaj pridružila tudi zahodno-nemška televizija. S svojo popustljivostjo ustaškim zločincem prevzemajo zahodnonemške oblasti nase težko odgovornost in istočasno potrjujejo, da tudi danes, 20 let po porazu na-cifašizma, nočejo odločno obračunati z ostanki fašizma. B. B. zaključil z včerajšnjim glasovanjem parlamenta, niso pa se polegle polemike. Očitno je namreč, da so za oprostitev bivšega ministra glasovali tudi nekateri poslanci in senatarji skupin, ki so zahtevale kazenski postopek. Preprost račun pove, da je bilo prisotnih demokristjanov in socialdemokratov premalo. V tej zvezi je predsednik socialistične skupine senatorjev Tolloy izjavil, da skušajo s skrajne levice in desnice obtoževati socialistične parlamentarce, češ da so na tajnem glasovanju oddali glasove v korist Trabucchiju. Tol-loy ugotavlja, da je moralo glasovati za Trabucchija poleg prisotnih demokristjanov še 64 drugih parlamentarcev in da je verjetno 24 prisotnih socialdemokratov po intervenciji tajnika stranke Tanas-sija prav tako glasovalo za Trabucchija. Ostane štirideset glasov, ki jih je treba iskati na desnici, kot to izhaja s stališča liberalca Bergamasca in misina Nencionija na zasedanjih preiskovalne komisije. Ta izjava je vzbudila ogorčene preteste. Liberalec Veronesi pravi, da je samo PSI zaradi svojega položaja kot vladna stranka imela interes, da se debata prekine ter da liberalci tega interesa niso imeli. Socialdemokrat Bertinelli pa pravi, da so njih poslanci in senatorji glasovali popolnoma svobodno in da ni nihče izvajal nobenega pritiska ter da zaradi tega ne morejo vedeti, kdo in za koga je glasoval. Med misini pa Je pri-š'o do pravih sporov, saj se čuje-jo tudi drugi očitki, da so nekateri poslanci in senatorji glasčvali v korist Trabucchija. Tajništvo KPI je zvečer izdalo proglas o skupnem zasedanju poslanske zbornice in parlamenta, v katerem podčrtuje, da je bil opro- ščen bivši demokristjanski minister. Gre za težak primer, saj bi vsak drugi državljan, ki bi ga obtoževali takih zločinov prav gotovo prišel pred sodišče in bi bil gotovo obsojen. Tako pa se ni zgodilo z demokristjanskim ministrom, pa čeprav so ugotovili, cta obstajajo razlogi za sodni proces najvišji sodni organi: običajno sodišče. državni svet, računski dvor, državno pravobranilstvo in končno večina v parlamentu. V proglasu se ugotavlja, da je za to odgovorna KD, ki ji gre za lastne nizkotne interese in ne za pravičnost. Sindikalne organizacije so podpisale novo delovno pogodbo za us'užbence pivovarn, ki predvideva 10-odstotno zvišanje plač in preureditev normativnih določb. Tiskovni urad ministrstva za zdravstvo je sporočil, da je bil rešen sindikalni spor z uslužbenci bolnišnic in da zato ne bo napovedane stavke. Dogovorili so se za prvo fazo poenotenja plač, o drugi fazi pa se bodo pogajal: v začetku septembra. Med predilnico Valle di Suša in dvema finančnima zavodoma iz Turina je bila sprejeta okvirna pogodba o posojilu 350 milijonov lir za ižplačanje prejemkov 8.000 uslužbencem, ki že dva meseca niso prejeli plač. Uslužbenci rimskih tramvajev, avtobusov in filobusov so danes dvakrat stavkali: dopoldne od 9 do 11, popoldne pa od 16 do 18. V petek bo stavka trajala 24 ur. Do stavke je prišlo, ker se podjetja niso hotela pogajati o obnovitvi delovne pogodbe Sindikat železničarjev CGIL je sporočil, da se prične nedeljska stavka železničarjev že v soboto 24. julija ob 21. uri in se zaključi v nedeljo ob 21. uri. To velja za prometno osebje, ostali uslužbenci pa bodo stavkali 24 ur v ponedeljek 26. julija. VOJNA V VIETNAMU Dolg sestanek v Beli hiši Obtimizem ganskega odposlanstva miru Poudarja se, da je odposlanstvo povabil Hočiminh - Tretji napad na Bien Hoa WASHINGTON, 21. — Tajnik za obrambo McNamara, ki se je vrnil danes v Washington iz Južnega Vietnama, ni hotel govoriti o številu novih ameriških vojakov, ki jih nameravajo ZDA poslati v Južni Vietnam. Glede izjave, ki jo je dal v Saj-gonu, da se je položaj zelo po- slabšal, je McNamara izjavil «Mislim, da je važno poudariti, da položaj tam doli ni povsem negativen.« Povedal je tudi, da se ((elementi najmanj ene redne divizije sevemovietnamske vojske borijo na strani gverilcev«. Izjavil je dalje, da je v Vietnamu 165.000 gverilcev proti pol milijona južnovietnamskih vojakov ter da je to sorazmerje sil «povsem nesprejemljivo«. Ameriški vojaški strokovnjaki so namreč mnenja — kot trdijo opazovalci — da mora odnos znašati 1 proti 10, če (se hoče učinkovito boriti proti gverilcem.« Predsednik Johnson je po proučitvi McNamarovega poročila o Vietnamu sklical v Beli hiši sestanek na «najvišji ravni«. Poleg McNamare so na sestanku sodelovali še: general Earle Wheeler, načelnik Združenih glavnih štabov in novi veleposlanik v Sajgonu Henry Cabot Lodge, ki se je vrnil z McNamaro iz Sajgona, državni tajnik Dean Rusk, Mc George Bundy, posebni pomočnik predsednika za državno varnost ter drugi funkcionarji vlade. Sestanek je trajal skoro ves dan in se bo nadaljeval jutri. Predstavnik Bele hiše je izjavil novinarjem, da niso obravnavali vprašanja o nadaljnjem pošiljanju ameriških čet v Južni Vietnam in možnost vpoklica rezervistov, temveč da so obravnavali ameriško informacijsko službo in gospodarska vprašanja «za obnovo in pomiritev v Vietnamu«. Opazovalci v Washlngtonu trdijo, da je McNamara predlagal Johnsonu, naj ZDA pošljejo še 50.000 vojakov za borbene enote že v prihodnjih mesecih, nato še okrog 20 tisoč, prihodnje leto pa še ostale vojake, tako da bi bilo vseh ameriških vojakov v Južnem Vietnamu okrog 200.000. Predstavnik Bele hiše je tudi izjavil, da bo Johnson morda sklical sestanek parlamentarnih voditeljev. Vendar pa ta teden ne bo imel tiskovne konference. Poudarja se, da je bil namen današnjega proučevanja v Beli hiši, določiti «vrsto akcije, ki naj ne bi povečala samo števila vojakov«, temveč tudi omogočila zmago nad ((borbeno in povsod navzočo tajno vojsko«. Opazovalci trdijo, da ie ta formula «na dlani«, no, prav v njeni definiciji leži ključ vojne in kriza v Vietnamu«. Tudi v Londonu so razpravljali o Vietnamu, in sicer v zvezi z laburističnim kongresom, ki bo konec septembra letos. Leva struja laburistične stranke je namreč pripravila okrog 50 resolucij, v katerih se obtožuje Wilsonova vlada, da je eno za drugim zavrgla vsa ((velika načela« socialistične zunanje politike in da izvaja konservativno zunanjo politiko. Izdajstvo vseh volivnih obljub pa pomeni zlasti VVilsonova zavrnitev pogajanj za brezatomsko cono v Evropi. Resolucije zahtevajo od vlade, naj se javno loči od ZDA glede Vietnama in zahtevajo, naj Anglija izstopi iz vseh sedanjih vojaških zavezništev. Sovjetski veleposlanik v Londonu Aleksander Soldatov pa je izročil Wilsonu poslanico svoje vlade, katere vsebina še ni znana. Razgovor med Soldatovom in Wil-sonom je trajal pol ure in opazovalci zatrjujejo, da sta razpravljala o ženevski konferenci za Vietnam, ali pa o možnosti Wilsono-vega potovanja v Moskvo ali pa Kosiginovega v London. Medtem pa svetovni tisk poudarja potovanje visokega komisarja Gane v Londonu Kvesija Armaha v Hanoj, še prav posebej se po- lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll VEDNO OSTREJŠE DEMONSTRACIJE PO VSEJ GRČIJI Spopadi med policijo in študenti mrtev, 150 ranjenih, 200 zaprtih Predsednik Novas grozi s policijskimi ukrepi - Grški sindikati so proglasili za ponedeljek splošno protestno stavko iiHiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtimiinimni Goldhcrg in Arabci Arthur Goldberg, novi stalni delegat ZDA pri OZN NEW YORK, 21. — Imenovanje Arthurja Goldberga za novega stalnega delegata ZDA pri OZN je povzročilo pri predstavnikih arabskih držav vznemirjenost. Ti predstav niki namreč poudarjajo, da je Goldberg lani v mesecu maju zagovarjal ((neposredna pogajanja za dosego pogodbe o stalnem miru med arabskimi deželami in Izraelom, ki naj bi nadomestila sedanje nezadovoljivo premirje.« Arabski predstavniki so izrazili željo, naj bi jim Johnson zagotovil, da so bili razlogi za imenovanje Goldberga predvsem notranjepolitični ne pa zunanjepolitični. Goldberga so novinarji vprašali, ali bo kot Zid imel težave v odnosih z Arabci v OZN. Odgovoril je, da bi želel «na najboljši način sodelovati s predstavniki vseh držav.« ATENE, 21. — En mrtev, en umirajoč, okoli 150 demonstrantov ranjenih — med katerimi 83 hudo — 11 lahko ranjenih policistov in verjetno 200 demonstrantov aretiranih — taka je neuradna bilanca demonstracije, ki so jo organizirali študentje atenske univerze. Demonstracija se je pričela pozno popoldne, ko so se študentje zbrali pred univerzo, vzklikali Papandreuju in poslušali več govornikov, ki so ostro napadali novo vlado, ki so jo ocenili kot izdajalsko, reakcionarno in desničarsko. Manifestacija je bila povsem mirna in je vse kazalo, da se bo mirno zaključila. Do spopada s policijo je prišlo, ko se je skupina demonstrantov znašla pred dvema policijskima avtomobiloma, ki sta zapirala pot. Pričelo je leteti kamenje in policisti so intervenirali z nepričakovano brutalnostjo. V nekaj minutah se je vnela v središču Aten prava bitka. Policija je uporabila vsa sredstva: o-klopne avtomobile, solzilne bombe, vodne hidrante, pendreke. Končno so poklicali na pomoč še gasilske avtomobile in njih črpalke. Demonstracije so trajale preko polnoči in so bile med spopadi razbite številne izložbe, demonstranti so sežgali dva policijska avtomobila, razbit je bil tudi neki časopisni kiosk. Med -oopadi je bil ubit 23-letni študent'rvišje trgovske šole Soti-rios Petroulas. Policija nadaljuje z aretacijami in ni uradno sporočila števila aretiranih, tako da predstavlja številka 200 zaprtih oceno raznih opazovalcev. Novi predsednik Novas je po radiju izdal proglas, v katerem grozi, da vlada ne bo dopustila manifestacij, češ da odprta vprašanja ne morejo biti rešena na ulicah in da je naloga vlade preprečiti vsako manifestacijo, ki moti javni red. Manifestacije so bile tudi na stadionu v Atenah, kjer se je zbralo več tisoč demonstrantov. O manifestacijah poročajo z vseh grških mest in se je tako v Solunu zbralo na stadionu 20.000 oseb, ki so vzklikale Papandreuju in ki so sežgale leseno lutko podobno Nova-su. Splošna konfederacija dela je proglasila za ponedeljek v Atenah in Pireju splošno stavko, ki bo trajala 24 ur. Stavka je izključno političnega značaja v znak protesta zaradi odstranitve bivšega ministrskega predsednika Papandreu-ja in proti vladi Novasa. Na Cipru se je sestal ministrski svet na izrednem sestanku in je razpravljal o grški krizi. List ((Mahi« piše, da je vlada sklenila ostati nevtralna, list «Philefteros» pa objavlja uvodnik, v katerem predstavlja novega obrambnega ministra Costopulosa kot sovražnika Cipra. Komunistična stranka Cipra v proglasu opozarja, da so grški dogodki verjetno uvod v poskuse, da se s silo odstrani Makariosa Značilno je dejstvo, da predsednik ciprske republike še ni poslal nobene pozdravne brzojavke novemu grškemu ministrskemu predsedniku Novasu. VERONA, 21. — Tukaj je danes že drugi dan svetovni kongres za breskve; na tem kongresu se namreč razpravlja o različnih tehnikah za izboljšanje breskev za industrijsko uporabo, kakor tudi o raznih bolezni breskev itd. Današnjega zasedanja se je udeležil tudi minister kmetijstva iz Rodezije Martin Cassady. Francija zahteva umaknitev NATO? PARIZ, 21. — Po zaključku vladne seje je minister za informacije Feyreffitte dejal, da niso razpravljali o sestanku šestih zunanjih ministrov, ki je predviden 26. julija, da pa je nespremenjeno francosko stališče, da se v sedanjih okoliščinah Francija ne bo udeležila nobenega sestanka organov skupnega tržišča. O potovanju Malrauxa na Kitajsko je dejal, da gre za potovanje ministra za kulturna vprašanja, ki ni v nobeni zvezi s položajem v Južni Aziji. Končno je povedal, da so na seji ministrskega sveta razpravljali o preletu a- meriškega letala. Iz drugih virov pa se je izvedlo, da namerava francoska vlada zahtevati od ZDA, da umakne iz Francije vrhovno poveljstvo evropskih zavezniških sil SHAPE, govori pa se celo, da bodo zahtevali premestitev sedeža NATO. Gre za izvajanje francoskih načrtov, da morajo biti vse tuje čete na francoskem ozemlju pod nadzorstvom Francije in da se lahko poslužujejo francoskih oporišč samo na osnovi bilateralnih pogodb. To stališče je sedaj dobilo nepričakovano podporo zaradi ameriškega preleta. ki je menda razburil generala De Gaulla, zlasti ko Je videl odlične fotografije francoskega atomskega središča, ki jih je posnelo ameriško letalo. Iz Washingtona pa poročajo, da bodo jutri sporočili novinarjem zaključke preiskave. udarja, da je gansko misijo, ki šteje sedem članov, povabil Hočiminh Misija že nosi ime «odpo-slanstvo miru.« Kvesi Armah, ki j* nameraval potovati v Hanoj preko Moskve in je danes prispel v Amsterdam, bo potoval preko Rima, Karačija in Sangaja. V Amsterdamu je izjavil, da je «zelo optimističen glede rezultatov svoje misije, ker vsi, tudi Sovjetska zveza, želijo konec vojne v Vietnamu«. Misija ni mogla odpotovati iz Moskve naravnost v Peking, ker v letalu ni bilo več prostora. Enote osvobodilne vojske pa že tretjo noč zaporedoma napadajo ameriške položaje v Bien Hoa. Pod zaščito ognja iz topov in lahkega oiožja so se izvidnice dvakrat približale ameriškim položajem in se zopet umaknile. Ameriško vojaško poveljstvo Je sporočilo, da so ameriške izgube «majhne». Prav tako so osvobodilne enote ponovile napad na Bu Dop, Dong Kscai in Tal Nlnh. Ti kraji ležijo od 60 do 125 kilometrov severno od Sajgona. Precejšnje izgube so imeli vladni vojaki in ameriški «sve-tovalci« včeraj, ko je neka njihova enota zletela v zrak, ker je naletela na mino okrog 40 kilometrov južno od Sajgona. Nadaljevali so se tudi bombni napadi na Severni Vietnam .Sinoči je 25 letal z letalonosilke idndipenden. ce« odvrglo 20 ton bomb. Okrog 30 reakcijskih bombnikov z otokaGuam pa je danes bombardiralo področje severno od Sajgona. Gre za tretjo letalsko akcijo ogromnih ameriških bombnikov proti tako imenovani «coni D». Na Severni Vietnam pa so danes ameriški bombniki odvrgli še 15 ton bomb. V Hanoju so sporočili, da so sestrelili v zadnjih treh dneh sedem ameriških letal. Američani priznavajo, da je bilo sestreljeno ameriško reakcijsko letalo »Super Sabre F-100», ki je padlo v morje. Sestrelile so ga enote osvobodilne vojske. Ameriško poveljstvo javlja, da je bilo prejšnji teden v boju ubitih 28 Američanov, sto ranjenih in sedem izgubljenih. Včeraj je padlo v bitki za Bu Dop baje sto vojakov osvobodilne vojske, juž-novietnamsko poveljstvo pa trdi, da je imela osvobodilna vojska 250 mrtvih. Iz Hanoja poročajo, da je poveljnik sevemovietnamske vojske gen No Ngujen Giap izjavil, da je bilo sicer nekaj izgub-ljudskth in1 materialnih žrtev, toda se izgube se ne morejo primerjati s hudimi porazi, ki jih doživljajo ameriške čete v Južnem Vietnamu. V London je prispel danes laoški predsednik vlade Suvana Fuma, ki se je sestal v zunanjim ministrom Steivartom. Po razgovoru je izjavil, da je nujno potrebno čimprej rešiti vprašanje Indokine v celoti in ponovno sklicati ženevsko konferenco. Suvana Fuma je vodil razgovore tudi s Wilsonom. Ko so ga vprašali, ali se Wilson in Stewart stunjata z njegovim mnenjem, ja odgovoril pozitivno, toda dodal ie, da je sklicanje nove ženevske konference odvisno tudi od pristanka drugih zainteresiranih držav. MILAN, 21. — Z letališča Linate je danes odpotovala v Dublin prva skupina študentk, ki se bodo udeležile poletnega tečaja angleškega jezika, ki ga organizira šola za prevajalce ter mednarodni licej v sodelovanju v «University Colle-g'.;> iz Dublina. Študentke bodo o-stale na Irskem 2 meseca, od tega zadnji teden dni v Londonu. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VČERAJŠNJE ZASEDANJE KP ROMUNIJE Poročilo o načrtu novega statuta Kardelj poudarja borbo za mir Med govorom albanskega delegata je nastalo v dvorani mrmranje Ovacije delegatu Delavske stranke Severnega Vietnama BUKAREŠTA, 21. — Tajnik OK Zveze komunistov Jugoslavije Edvard Kardelj je v svojem pozdravnem govoru na kongresu Romunske komunistične partije poudaril odločnost Jugoslavije, da se skupno z ostalimi socialističnimi naprednimi silami na svetu bori za ohranitev miru na svetu in uveljavi- tev politike miroljubne aktivne koeksistence. Kardelj je poudaril, da bo mir v nevarnosti, dokler se bodo na svetu javljale tendence, da se drugim narodom vsili imperialistična vladavina in hegemonija, dokler bo obstajal kolonializem in politika vmešavanja v notranje zadeve drugih. Sedanji položaj v mednarodnih odnosih, po besedah Kardelja kaže, da se najbolj reakcionarne sile imperializma vztrajno trudijo, da uničijo dosežene rezultate narodov v borbi za svobodo, za uveljavitev politike miroljubne koeksistence in mir na svetu. Zato Jugoslavija vzdržuje stike z miroljubnimi naprednimi silami, s socialističnimi in nevezanimi državami in z vsemi gibanji in či-nitelji, ki se zoperstavljajo nasilju v mednarodnih odnosih, ki se bore za utrditev miru na svetu, za vsestransko in dosledno politiko miroljubne koeksistence. Na dopoldanskem zasedanju kon. gresa je Georghe Apostol, član političnega urada CK KP Romunije in podpredsednik romunske vlade prebral poročilo o načrtu novega partijskega statuta. Pozneje je kongres pozdravil predsednik CK KP Indonezije Ai- dit, ki je poudaril zlasti izvajanja kitajskega delegata Tengšiaopenga, toda ne v taki meri, kot se je pričakovalo. Dejal je le, naj bi se KP Romunije še nadalje borila za izvajanje marksistično - leninističnih načel proti dogmatizmu in ((modernemu revizionizmu« v skladu «z revolucionarnimi načeli moskovskih izjav iz leta 1957 in 1960. ki jih je podpisalo 80 komunističnih in delavskih strank.« Za Aiditom je govoril poljski delegat Zenon Kliszo. Izjavil je, da motijo svetovni mir imperialistične grožnje in napadi ter da je zaradi tega nujno uresničenje politične enotnosti socialističnih dežel. «V Evropi«, je poudaril Kliszo, «je največja nevarnost v tem, da se želi Zahodna Nemčija, ki izkorišča mednarodno napetost, oborožiti z jedrskim orožjem, da bi u-resničila svoje zahteve na račun Nemške demokratične republike in na račun drugih dežel.« Sledil je pozdravni govor albanskega delegata Ramiza Aliaja, ki je med drugim dejal, da mora »socialistični tabor odgovoriti na vsak udarec imperialističnih napadalcev; ukrepi morajo biti odločni in potrebno je bojkotirati ZDA in vse tiste, ki jih podpirajo.« Ko je albanski delegat govoril proti ((sodobnim revizionistom«, se je sliša- lo v dvorani mrmranje in zdelo se je, da bo prišlo do »nevihte«. Toda govornik se je temu izognil ter obsodil tiste, ki ((poskušajo rušiti sistem blokov, da bi preprečili gradnjo socializma v Albaniji, ter da te nasprotne sile še obstojajo tudi danes«. Ko je govoril albanski delegat, ni bilo v dvorani ne Brežnjeva ne Tengšiaopenga. drugi delegati, med katerimi tudi francoska delegatkinja Jeannette Veermersch-Thorez, pa so očitno pokazali, da govora albanskega delegata ne odobravajo s tem, da niso vstali in ploskali, kot je ob takih prilikah navada. Ko je kongres pozdravil tajnik Sevemovietnamske delavske stranke Duc Tho, so mu delegati priredili velike ovacije. Dejal je: ((Osvobodilna fronta v Južnem Vietnamu je edini predstavnik Južnega Vietnama, saj drži pod svojim nadzorstvom štiri petine ozemlja in tri četrtine prebivalstva. Vietnamsko ljudstvo bo nepopustljivo nadaljevalo borbo. Edini možni izhod i* spopada je, da se Američani umaknejo in pustijo, da Južni Vietnam sam svobodno odloča o svoji usodi. Napori Velike Britanije za posredovanje pa so zgolj krinka. Predsednik britanske vlade Wilson je postal glasnik ameriške politike, ko je sestavil takoimenovano odposlanstvo za Vietnam. Vse to ni nič drugega, kot meglena zavesa za katero se skrivajo napadalni nameni ZDA in za to, da bi se umirilo svetovno javno mnenje, ki taki politiki nasprotuje.« Francoska pri/.iilcvmi j.i za vpliv v državah afriške celine PARIZ. Julija. — Državni sekretar v zunanjem ministrstvu Habib Deloncle Je nedavno posredno opravičil stališče Francije do «črne celine«: ((Afrika je celina, kjer najpomembnejše države poskušajo zavzeti gospodarska in kulturna stališča, katera pogostokrat prikrivajo politične ambicije.. Francija poskuša to preprečiti, da afriška celina ne bi postala torišče krize in boja med velikimi Ideologijami.)) Habib Deloncle je šel še dlje ln je trdil, da Je ustanovitev O-CAM ukrep, «ki omogoča afriškim državam, da se uspešneje postavijo po robu ambicijam, ki prihajajo od zunaj « Iz teh izjav najvišjega francoskega funkcionarja, ki se posebej ukvarja z afriškimi vprašanji, sledi dvoje: prvič, Francozi sl v A-friki prizadevajo preprečiti ((tekmovanje dveh hegemonij« tudi na tej celini, in drugič, značaj francoske akcije ignorira obstoj neodvisnega afriškega faktorja, ki se je pokazal v vrsti manifestacij r.eangažirane politike. Bolje rečeno: Francozi ne verjamejo v u-cinkovitost te politike, saj skušajo najti protiutež v regionalni organizaciji, ki naj bi bila Jedro afriškega združenja. Očitno je, da si je de Gaullova politika do »tretjega sveta« pridobila naklonjenost mladih držav, ziast' zaradi realnega obravnavanja pomoči ter stališč, ki jih Je Francija poudarila na svetovni konferenci o trgovini in razvoju, kjer se je jasno distancirala od zahodnih držav in predlagala ukrepe, predvsem v zvezi s cenami surovin kot najpomembnejšega blaga nerazvitih, kateri so bili žele podobni stališčem «afriških san-skilotov.« Drugo vprašanje Je. ali je to dovolj, da lahko Habib Deloncle izjavi, da «zunaj Afrike ni niti en 3 države, ki bi imela takšno moralno situacijo kot Francija«. Naj bo to res ali ne. dejstvo je, da si Francija prizadeva iz Pariza napraviti »afriško Meko«, v kateri se v zadnjem času nepretrgano vrstijo obiski afriških voditeljev in ne le tistih, ki jih imajo splošno za frankofile, temveč tudi tistih, ki so, kakor na primer čombe, bolj igračke drugih sil, ali tistih, kakor na primer Banda in NJerere, ki so svoj po-litičn' čredo formulirali v ostrem toj’) proti britanskemu kolonializmu. Da se je leopoldvilski Kongo včlanil v OCAM, je vsekakor poteza. katere namen Je rešiti to državo ameriško-belgijskega vpliva. žal pa temu ne botruje želja, da bi ji pomagali najti njeno pravo pot. časopis «L’Express» je na primer zapisal, da tega v Bruslju niso ugodno sprejeli, saj je to de Gaullov poskus, da bi se vmešal v področje, ki Je rezervirano za Belgijo. Pariz Je odgovoril — in odgovor Je priobčil isti časopis — da Je vse to ((narekoval realizem«. Tukaj se ne strinjajo vsi s tem stališčem, prav kakor se ne strinjajo tudi v OCAM. Mavretanija Je na primer dala vedeti, da Kamerun in Togo nista zadovoljna. Poleg tega v Parizu niso vsi takih misli, da bi de Gaulle ravno mora! sodelovati s figuro, kot Je na primer čombe. Pariz pa odgovarja. da ne izbira sam osebnosti, s katerimi bo sodeloval, temveč da samo priznava legalne vlad:, medtem ko se njihova politika ne tiče Francije. S to formulo naj bi pojasnili tudi odnose z Južnoafriško republiko in na drugi celini z LR Kitajsko. To sta- lišče razlikuje sodobno Francijo od ZDA, ki načeloma računajo na vnaprej določeno osebnost ali garnituro in ki redno delajo napake. kar pa še ne pomeni, da Pariz zadene vedno v črno. Predstavniki anglofilskih afriških držav so prišli v Pariz, ne da bi zahtevali finančno pomoč, temveč ko: je pojasnil Habib Deloncle — da bi izposlovali bolj tehnično in kulturno pomoč. Uradni Pariz je mnenja, da se bo na tej podlagi lahko širil francoski jezik in da bodo te države v prihodnje lahko navezale tesnejše stike s franko-filskimi državami. Habib Deloncle je iskreno izjavil: «Kdo v sedanjem svetu ne poskuša pomagati Afriki in si pri tem zagotoviti na tej celini svoj položaj.« To pomeni, da dela isto tudi Francija, vendarle pa počenja to na svoj način. De Gaullov predstavnik v ekonomsko-socialnem svetu OZN v Ženevi Jeanneney je predlagal, da bi sprejeli težo, po kateri sta diverzifikacija in industrializacija neogibna pogoja, da gospodarstvo nerazvitih držav najde pot iz slepe ulice. Zato je predlagal, naj bi tem državam dali tehnično pomoč kot edino sredstvo za povečanje produktivnosti. De Gaullov obrambni minister Messmer je od 1. julija zmanjšal francoske vojaške sile v Afriki od 27.000 na 6000 vojakov, čeravno se prestrašeni zavezniki, kot na primer Ciranane, bojijo ((komunistične subverzije«. De Gaullova vlada se strinja s tem, da bi se OZN zavzela za zahtevo afriško-azijskih držav o razširitvi ECOSOC, kajti nove države zahtevajo svoj položaj in iščejo načine za učinkovito delovanje. De Gaullov predstavnik je parafiral nov sporazum z Alžirijo, na podlagi katerega bo Francija, ki bo dobivala manjše dobičke od saharske nafte kot doslej, pomagala pri graditvi socialističnega gospodarstva nekdanjih posesti. Nekateri francoski poslovni krogi se strinjajo s tem, da bi pomagali ZAR, da bi tako Naser laže uresničil svoj gospodarski plan. Vse to so poteze, ki jih konec koncev neodvisna afriška politika ne more zavrniti. Vendar pa se ta politika zaveda, da gre hkrati tudi za .druga ukrepe, ki jih je le težko mogoče uvrstiti med pozitivne. Ta politika poudarja, da bi Pariz moral bolj zaupati naprednim afriškim silam, kajti bolj vsestransko sodelovanje z njimi bi prineslo Parizu koristi, ki bi jih sicer le težko imel od tistih afriških sil, ki jih je razvoj že prehitel. In prav v OCAM so te sile našle ugodna tla za svojo konservativno politiko. Gre pa tudi za to, ali lahko kapitalistična Francija čeravno še tako realno sprejema stanje stvari, zavestno daje prednost tistim afriškim silam, ki težijo k socializmu. De Gaulle verjetno nima Afrike za področje, kjer bi bila nevarnost za svetovni mir tako velika, da se je treba opredeljevati ne s srcem, temveč z razumom. Afrika Je področje, kjer je čutiti ideje tako od Vzhoda kot od Zahoda. Pariz je verjetno prepričan, da zna bolje kot nespretni Washington braniti zahodno civilizacijo. In prav v tem je treba iskati še en razlog, zakaj Francija tako poudarja, da iz Afrike «vsa pota vodijo v Pariz«. -A-.-.' v„ .gffgli »Hi 3? . /C r, ' :,, j V*' * a < ^ n, ' f; v # •: ir : i : ;§R * % ... mc Ljubljana — Kranj — Jezersko — državna meja in po serpentinah navzdol pa smo v koroški dolini Bele in v Železni kapli. (Na sliki pogled proti jugoslovanski meji; v ozdaju Storžič in Karavanke) ......m,......................................um.. BIVANJE POD VODO POTEKA DOKAJ NORMALNO Portoroški potapljač bo danes po 72 urah prišel na površje Včeraj je pripovedoval o vtisih, ko so ponoči bliski razsvetljevali morske globine - Zaželel si je čevapčičev in - glasbe V sredo se je potapljač, ki živi pod morjem v Portorožu, dobro počutil. Ob 5. popoldne ga Je obiskal zdravnik. Prinesel mu Je članke, ki opisujejo portoroški podvod. ni poskus. Razen branja pa si je danes zaradi vse večje osamljenost; zaželel Pavel Gross tudi glasbe. Telefonski slušalki so pritrdili tran-sistor in potapljač se je takoj čutil precej bolje. Zdravnik se Je zadržal pod vodo uro in pol. Najprej se je pogovarjal s potapljačem o njegovem počutju, poslušal je njegovo pripovedovanje o minuli noči, ko so z neba padali bliski. Pod vodo je bilo, po pripovedovanju Pavla Grossa, precej nenavadno. V trenutkih so se videle vse podrobnosti na morskem dnu. Čudno je bilo zato, ker zaradi umazane vode čez dan skozi okno ni videl skoraj ničesar. Po natančnem pregledu pljuč ih srca Je vzel zdravnik potapljaču 60 ml krvi. Nameril je 76 srčnih utripov na minuto in ugotovil, da je zdravje potapljača po dveh dneh bivanja pod vodo povsem normalno. Edina motnja so majhne duševne depresije, ki se potapljača lotevajo vsako toliko zaradi osamljenosti in dokaj nenavadnih živ- ljenjskih okoliščin. Zraka ima pod vodo dovolj, večkrat celo prosi, da mu zmanjšajo pretok, ker ga moti brbotanje mehurjev. Med zdravniškimi preiskavami pa so za nekaj časa dovod zraka povsem prekinili, da šumenje in brbotanje ne bi motilo preiskav. Kljub temu, da kompresor zraka ni dovajal, je bilo v podvodni hiši dovolj zraka za oba. Razen s poslušanjem glasbe in z branjem se je dopoldne potapljač zabaval tudi z risanjem. Narisal je večjo potapljaško hišo, ki jo bo začel konstruirati, brž ko se vrne nazaj na Češko. Tudi hiša, v kateri prebiva sedaj, je narejena po njegovi lastni zamisli. Dopoldne niso pregledali le potapljača marveč so natahko kontrolirali tudi zrak in vlago v kabini. Namerili so 24,5 stopinj C in 87 odst. vlage. Zaradi stalnega pretoka zraka v kabini ni vlažno. Ko so ga spraševali, kaj bi rad Jedel, si je zaželel čevapčičev za kosilo in ribe za večerjo. Opoldne so mu seveda takoj prinesli čevapčiče, svežih rib pa ni bilo mogoče dobiti niti v Piranu niti v Portorožu. Zato so kolegi sami pogledali v morje in mu nastreljali ne- kaj rib. Vendar večerje ni pojedel, ker mu je bilo zaradi zibanja podvodne hiše nekoliko slabo. Zdravnik mu je dovolil vzeti sredstvo proti slabosti. V četrtek bo Pavel Gross ob 13. uri, natanko po 72 urah bivanja pod vodo, zapustil svoje bivališče. Že pred tem bo 90 minut vdihaval čisti kisik, nato pa se bo ustavil na globini treh metrov, kjer bo počasi dihal navaden zrak. Sele potem se bo počasi dvignil pod zdravniškim nadzorstvom na površje. Zaradi dobre fizične kondicije ne predvidevajo nobenih komplikacij. Preden bo potapljač zapustil podvodno hišo, ga bodo ponovno temeljito pregledali. RAGUSA, 21. —"DVa ‘Stara zakonca sta umrla v kratkem času drug za drugim. Ko so se pogrebci, ki so pokopali 84-letnega Vita Curia-la, vrnili domov, so našli pokojnikovo 85-letno ženo — mrtvo. tjlprlnlS&ce glabbu ^ blihnbbtvo Danes zvečer v Kopru nastop jugoslovanskih in italijanskih pevcev Huda prometna nesreča LATINA, 21. — Na križišču Pon-tinske ceste in pokrajinske ceste v Nettuno se je neki «1500» zadel z neko «simco». V prvem avtomobilu je bilo z odraslimi in majhnimi otroki skupaj 9 oseb. V drugem pa je bil neki kapetan s starejšo žensko. Pri trčenju sta bila takoj mrtva dva majhna dečka, bratranca, stara komaj 11 mesecev. Kapetan je umrl med prevozom v bolnišnico v1 litini. Vseh ostalih osen? oseb so spravili v bolnišnico, ker so vse močno ranjene. Danes ob 21. uri bo na Titovem trgu v Kopru nastop znanih jugoslovanskih in italijanskih pevcev. Prireditev, ki jo organizira Medobčinska turistična zveza. ima naslov ((Mednarodni juke-box». že včeraj popoldne so prispeli vsi pevci, ki jih spremlja ekipa jugoslovanske televizije. Ob tej priliki je prišla tudi reklamna kolona 16 novih avtomobilov Fiat 1600 in 1500 coupč. S temi avtomobili so se včeraj pozno popoldne odpeljali vsi pevci skozi Izolo in Piran v Portorož, kjer jim je vodstvo tamkajšnjega ka-zinoja priredilo v hotelu Palače coctail party in jih povabilo v igralnico. Na današnji prireditvi, za katero je tudi med številnimi ino zemskimi turisti veliko zanima nje, bodo nastopili od Jugoslova nov. Ana Stefok, Nino Robič, El da Viler, Sabahudin Kurt, Berta Ambrož, Zajir Hadžimanov, Zdenka Vučkovič, Lado Leskovar, Anica Zubovič, Gaby Novak, Predrag Gojkovič, Marjana Deržaj, z italijanske strani pa: Paolo Gualdi, Eugenia Foligatti, Mario Zelinot-ti. Fabrizio Ferretti, Lucia Altie-ri, Tony Cucchiara, Paolo Lacom-mare, Didi Balboni, Bruno Filip-pini, Orietta Berti in Luciano Tajah Igral bo zabavni orkester R1V Ljubljana, dirigirali pa bodo Jože Privšek, Amadesi, Cas-sano, Conte, Maronglia, Martelli Borec št. 6-7 Dvojna številka Borca (6-7, junij-julij) je v znatnem delu posvečena pokojnemu slikarju Nikolaju Pirnatu. Objavljenih je blizu trideset reprodukcij njegovih del. Iz knjige Filipa Kalana Veseli veter je ponatisnjen odlomek, ki se nanaša na Nikolaja Pirnata, Matija Maležič pa je objavil pripovedovanje Janeza Pirnata Spomini na očeta. Maks Zadnik je napisal spis Prenos radijskih postaj, ki je zanimiv za zgodovino narodnoosvobodilne vojne na Primorskem. Iz istega razloga opozarjamo na članek Mire Beme Po partizanskih ste- iiiimiiiNiiMiiiiiuiiiiniiUiiiiiiiliiiiiiiuiHiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiivuiiiiiiliiiminimii VESTI l ONSTRAN MEJE Tovarna «Tomos» je v prvem polletju izvozila več kot lani v vsem letu Vrednost izvoženih izdelkov tovarne je do konca junija znašala skoraj milijon dolarjev Jadrnica z novima Tomosovima motorjema LAMO 06-n odplula po Sredozemlju aiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii jBilMPMI—llMIll Hill »T Jadrnica »Vojka«, ki se je v nedeljo s tričlansko posadko odpravila iz Kopra na dolgo pot po Sredozemskem morju. (Gl. več v članku!) ...M.............iiiiitiiiiimiiniiii.........umih.............■»■■•>.n....................... PET LET VELJAVNOSTI SPORAZUMA o maloobmejnem prometu med Avstrijo in Jugoslavijo Pod gornjim naslovom je celovški Slovenski vestnik objavil članek, ki bo verjetno zaradi primerjave s podobnim sporazumom za mejo med Jugoslavijo in Italijo zanimal tudi naše čitate-Ije in ga zato v celoti ponatisku-jemo. Včeraj pred petimi leti Je začel veljati sporazum, ki sta ga podpisali Avstrija in Jugoslavija o maloobmejnem prometu na meji med obema državama. Takrat smo v našem listu mrd drugim zapisali tudi naslednjo ugotovitev: ((Dosedanja mejna črta, zaznamovana vsakih 100 m po mejnikih tudi na grebenih skoraj neprehodnih gora. se je razširila v 20 in. večkllometrski obmejni pas in meja-lo niča je zabrisana, ostala Je le še meja-združevalka in povezovalka sosednih obmejnih področij tostran in onstran mejne črte!« Optimizem, ki smo ga izpovedali v treh besedah, so takrat — posebno pri nas na Koroškem le zelo redki delili z nami. Bilo je to v času, ko so mnogi še vedno raje govorili o ((železni zavesi«, pisali o ((presenetljivo« majhnem številu koristnikov sporazuma v prvih tednih njegove veljavnosti ter celo svarili pred •gospodarsko škodo«, ki jo bo Koroška baje utrpela vsled olaj- šav v prehodu meje. Tako negativno mnenje, ki je bilo takrat še močno razširjeno, se je tekom časa temeljito spremenilo; ne morda zato, ker bi bili nasprotniki tesnejših stikov preko meje spremenili svoje stališče do sodobnih koncepcij sožitja med narodi, marveč je do teh sprememb privedel razvoj sam. Čim se Je začel sporazum o maloobmejnem prometu uveljavljati tudi v praksi, je stalno naraščalo število koristnikov tega sporazuma in v številu prehodov meje so bili leto za letom zabeleženi novi rekordi. Kmalu se je pokazala potreba po razširitvi sporazuma, v območje maloobmej nega prometa so bile vključene nadaljnje občine na obeh straneh meje, odprti so bili novi obmejni bloki, z izpopolnitvijo določil sporazuma pa je prišlo tudi do' povečanja števila dovoljenih prehodov ter podaljšanja časa bivanja na sosednem obmejnem področju. Po petih letih veljavnosti sporazuma torej lahko z zadoščenjem ugotavljamo, da se je naš takrat še za marsikoga pretirani optimizem izkazal kot edino pravilna prognoza. Danes maloobmejni promet med Avstrijo in Jugoslavijo ni le ustaljena in neštetokrat z življenjsko izkušnjo potrjena komunikacijska oblika med dveml obmejnimi področji, marveč velja — kot je bilo ob letošnjem obisku avstrijske vladne delegacije v Beogradu znova uradno potrjeno tudi na najvišji ravni — za enega glavnih činiteljev, ki so omogočili navezavo današnjih tesnih in prijateljskih odnosov med obema državama. Ti odnosi so dosegli tako stopnjo, da upravi čeno veljajo za vzor v širokem evropskem merilu, kajti nekdanja meja-ločnica je v pravem pomenu besede postala meja-združevalka, postala je trden most, preko katerega se uspešno odvija vsestransko sodelovanje — v korist obeh držav . in njunih narodov. Kaj pomeni to v vsakdanji stvarnosti, vidimo na hitro se razvijajočem obojestranskem tu rizmu, ki prispeva h krepitvi gospodarstva; vidimo v čedalje pogostejših medsebojnih obiskih najrazličnejših uradnih in poluradnih delegacij, ki iščejo konkretne možnosti in oblike še tesnejšega sodelovanja; vidimo pa predvsem v prepletanju interesov ln koristi med obmejnimi občinami, ki se posebno vidno manifestira na relacijah Borovlje-Tržič ter Železna Kaplja - Kranj, da omenimo le najbolj značilne primere, katerim bi seveda lahko dodali še celo vrsto plodnih stikov, zlasti na kulturnem in šport- nem področju, med številnimi kraji tu in onstran meje, Ce ob vsem tem omenimo, da avstrijski državljani za tridnevna potovanja v Jugoslavijo od letošnjega aprila dalje sploh ne potrebujejo več vize, potem vsekakor že lahko govorimo o uspešnem uveljavljanju režima »odprte meje« med Avstrijo in Jugoslavijo. Da je v tem razvoju igral in še igra bistveno vlogo ravno maloobmejni promet, je nesporno, kakor Je splošno znano in priznano tudi dejstvo, da je odločilno prispeval k odstranitvi raznih v preteklosti pogojenih predsodkov in resentimen-tov s tem, da je ustvaril ugodne pogoje za osebne stike, za medsebojno spoznavanje in razumevanje preko meje. Zato ob petletnici upravičeno ugotavljamo, da je maloobmejni promet med Avstrijo in Jugoslavijo kljub začetnim težavam in kljub oviram, ki so mu Jih postavljali na pot njegovi nasprotniki, u-spešno prestal svoj zrelostni izpit. Koroški Slovenci pa smemo biti veseli in ponosni, da smo bili od vsega začetka odločni pristaši te politike, katere sadovi so prijateljstvo in vsestransko sodelovanje med obema državama, kar je ne nazadnje tudi v korist miru v tem delu sveta. Tovarna TOMOS iz Kopra je dosegla v prvem polletju letošnjega leta velik uspeh pri izvozu svojih izdelkov. Samo do konca junija je znašala vrednost Izvoza skoraj milijon dolarjev, kar je za polovico več kot v enakem obdobju lanskega leta. Samo na področju konvertibilnih valut so izvozili v prvem polletju za približno 793.000 dolarjev, na področju konkretnih valut 162 tisoč dolarjev in na klirinško področje za okrog 27.000 dolarjev. Ce povečanje izvoza v tovarni TOMOS primerjamo s splošnim Jugoslovanskim gibanjem izvoza vidimo, da je naraščanje izvoza v koprski tovarni za približno štirikrat večje od povprečnega naraščanja Jugoslovanskega Izvoza. To očitno kaže, da se TOMOS čim bolj usmerja v izvoz. Pri tem ne gre pozabiti, da tovarna s tem utrjuje svoj položaj na določenih tržiščih Zahodne Evrope in da tako odpade izvoz na tista tržišča, na katera so doslej izvažali v glavnem le simbolične količine. Tako so v prvem polletju lani izvozili za približno 554.000 dolarjev svojih izdelkov v 23 držav po vsem svetu, medtem ko so letos v enakem obdobju izvozili za skoraj dvakrat več le v 15 držav. Poudarimo naj, da se je zelo dvignila vrednost izvoza zlasti na Švedsko in Nizozemsko medtem, ko se je zmanjšal izvoz na Madžarsko. Od lzvenevropskih držav, v katere Je tovarna TOMOS v prvem polletju prispevala večje količine svojih izdelkov Je treba o-meniti republiko Mali v Afriki in Kambodžo v Aziji. Koprska tovarna TOMOS sl bo tudi v drugem polletju prizadevala za uspešno uveljavljenje na tujih tržiščih. 2300-članski kolektiv tovarne TOMOS bo, kot računa, tudi v drugem polletju dosegel lepe rezultate, saj bo k povečanju izvoza nedvomno prispeval tudi no-voosvojeni izvenkrmni motor znamke LAMO 06-n, za katerega je veliko zanimanje doma in v tujini. Omenjeni proizvod Je tovarna do sedaj v glavnem izvažala, prihodnji mesec pa se bodo manjše količine teh motorjev pojavile tudi na jugoslovanskem trgu. V nedeljo, 18. julija dopoldne se Je iz koprskega potniškega pristanišča podala na dolgo pot po Sredozemlju tričlanska posadka na jadrnici «VOJKA». Številni novinar. Ji in množica obiskovalcev si je pred odhodom z zanimanjem ogledovala jadrnico in se pogovarjala s člani posadke Juretom Sterkom, Juretom Puharjem, študentom iz Ljubljane in novinarjem ((MLADINE« Ferijem Zerdinom. Tik pred odhodom je bila skromna slovesnost, kjer sta udeležence potovanja po Sredozemlju pozdravila in Jim zaželela srečno pot predstavnik »Mladinske knjige« iz Ljubljane in predstavnik tovarne TOMOS Miro Benedejčič. «MLADI MORNARJI-) so na jambor obesili še zastavico časopisa »MLADINA«, se poslovili od znancev, prijateljev in navzočih gledalcev ter izpluli iz pristanišča. Se dolgo za tem Jim le v slovo mahala množica, ki se e zbrala na pomolu. Jadrnica «VOJKA» Je opremljena z dvema motorjema znamke LAMO 06-n, ki jih izdeluje tovarna TOMOS in ima vsak 4 KM. Posadka namerava v približno 50 dneh prepluti 4.100 milj dolgo pot na relaciji Koper, Ancona, Taran-to, Palermo, Palma, Gibraltar, Tan-ger, Alžir, Tunis, Malta, Dubrov- MOS in tednik ((MLADINA«. Kot smo že omenili, Je tovarna prispevala dva motorja LAMO 06-n. Ta dolga vožnja bo tako pokazala tudi na praktičnost in vzdržljivost teh motorjev. O potovanju mlade posadke bomo še poročali. L. M. Zopet nevihte in toča MILAN, 21. — Močne nevihte s točo so to noč divjale na področju Coma. Nadalje poročajo o močni nevihti v okolici Vercellija. Zaradi prekinitve toka Je bil vlak Benetke- nik, Koper. Pluti nameravajo noč •purjn tri ure blokiran na postaji » to“lh!nw‘f bo'nMTsS rž jBg-.SPV jfSSVS SSK- "SSK? Jg15kpl." 1 IIIII I^IIIIIIIIHHIIHIIMMIMII III lil lil MII IIII tlim IIIIIIIIIIIIIŠMIIIIHH lil llllllll lllllllll Hilli IIIIHII lllll IIIIIMIHIHII 340 milijonov je ukradla očetu MIAMI, 21. — Policija Je aretirala 19-letno Mary Jane Hollings-worth Farrell, ki je obtožena, da je svojemu očetu, milijarderju Johnu Holllngsworthu ukradla 550.000 dolarjev (Okrog 340 milijonov lir) v gotovini. Oče je imel to vsoto v sedmih vrečicah iz leopardove kože in usnja; vse skupaj je bilo spravljeno v neki omarici v kopalnici. Denar je bil ukraden za velikonoč zvečer, preteklega leta. V zaporu pa je Mary Jane ostala le nekaj ur. Sodnik je pristal na prošnjo odvetnika, da jo izpusti po položitvi kavcije 2.000 dolarjev. Odvetnik je dejal, da ne gre za tatvino temveč samo za »prepire v družini«. Kot Je povedala hči se Hollings vvorth nikoli ni ločil od velikanske vsote denarja. «Ko se Je zvečer vrnil domov, Je pripovedovala Ma-ry Jane, je imel denar ves čas pri sebi. Ko Je bil pri mizi, ga je postavil na tla poleg sebe. Tudi ko je šel spat, se od njega ni ločil, temveč ga je imel pri sebi.« John Holligsvrorth Je postal milijarder, ko Je Iznašel neko pripravo, ki je Izredno važn8 v tekstilni industriji. Sedaj ima tovarno, ki izdeluje to pripravo. Tistih ukradenih 550.000 dolarjev niso nikoli več našli. Mlada gospa Farren je obtožena nasilja nad zasebnim bivališčem z vlomom in tatvino. Skupaj z njo je v vso zadevo zapletena tudi njena mati ki je sedaj ločena, od moža milijarderja in čaka na razvezo zakona 2enski sta obtoženi na podlagi prijave svaka gospe Farrell 21-letnega Jeffreya Brucea Farrella ki je bil v začetku leta pred procesom zaradi tatvine, pa so ga po gojno izpustili, ker je pričal v korist javnega tožilstva. Jeffrey Farrell je trdil, da se je skupaj s svakinjo polastil denarja s pomočjo nekaterih ključev, ki mu jih je priskrbela žena milijarderja in Ducky Kuper, uradnica v Hollings-vvorthovi tovarni. Povedal je, da sta Hollingsvvorthova in KuperJe-va zelo podrobno pripravili tatvino Pri tem sta se celo informirali, kolikšna je moč Holllngsworto-ve osebne policije in tudi o tem, kdaj krožijo patrulje straže s policijskimi psi. Farrell je še povedal, da mu je bilo obljubljenih 1K..OOO dolarjev (okrog 62 milijonov lir) za nagrado, da pa nikoli ni videi niti centa. zah na tečaj. Ob še svežem spominu na proslavo prekomorcev v Ilirski Bistrici bo gotovo zanimiv tudi spis S prekomorci, ki ga je napisal Bogdan Viskič. S svojo ((domačo maturitetno nalogo» Partizansko gledališče na Slovenskem se je Bojan Kardelj potrudil ter dodal še svoj prispevek k doslej napisanim sestavkom o obravnavanem vprašanju. V tej številki je precej prevodov pesmi, katerih avtorji so francoski pesniki Pier-re Vielhomme, Jean Rousseau, Gilbert Kaluski, Paul Pecech, Jean Garamond in Louis Aragon. V reviji pa sodelujejo še Miško Kranjec, Matevž Hace, Vladimir Krivic, dr. Nikola Nikolič, Franc Hribar, Koča Jončič, Ada Škerl, Fiance Bevk, S(lavko) R(upel) in Ivan Kreft. BEOGRAD, 21. — Požar, ki je izbruhnil sinoči v skladišču u-metniškega paviljona Cveta Zuzo-nc na malem Kalemegdanu v Beogradu, je deloma uničil o-krog 100 slikarskih platen in celoten arhiv paviljona. Skoda, ki m bila še ocenjena, je precejšnja. Požar je verjetno nastal zaradi zciadi slabe izolacije dimnika v prostorih kluba umetnikov, ki se nahajajo v enem delu paviljona. Dva izredna zvezka zbirke Kiosk Četrto leto izhaja pri Državni založbi v Ljubljani zbirka Kiosk, ki si je pri domačih bralcih pridobila gotovo precej prijateljev. Zbirka pa je naletela tudi pri kritiki prav topel sprejem. In res lahko rečemo, da smo v teh treh letih, kar dobivamo knjige v tej ljudski, preprosto opremljeni, broširani a tudi ceneni zbirki, dobili že kar precej kvalitetnih del svetovnega slovstva. Uredništvo te zbirke je prav gotovo uspelo v prizadevanju, dati bralcem v poljudni zbirki predvsem kvalitetna umetniška dela, tako da je bila to skorajda edina knjižna zbirka cenenih romanov, ki je obdržala nesporno kvaliteto vseh izdanih ^rl. Ne bi ponavljali, kar smo v svojih knjižnih poročilih zapisali o tej zbirki, lahko pa rečemo, da se je zbirka Kiosk priljubila bralcem in predvsem zaiadi svoje nesporne kvalitete tudi trdno zasidrala med prijatelji knjig. Ker v zbirki Kiosk izhajajo predvsem tuja dela, prevodi iz svetovne književnosti, se je založba odločila, da v okvir letošnje zbirke uvrsti — kot izredne zvezke Kioska — pet knjig z deli domačih pisateljev. In tako sta zdaj izšla prva dva zvezka ■ te iziedne serije. En zvezek obsega znani in priljubljeni Jurčič-Kersnikov roman Rokovnjači, drugi zvezek pa Cankarjev roman Na klancu. Tako začenja založba izpolnjevati svojo obljubo, da bo med izredne zvezke Kioska vključilo. dela, ki sodijo tako po priljubljenosti kot po svoji umetniški vrednosti med najpomembnejše tekste slovenske književnosti Za te izdaje je precej zanimanja, saj so ta dela doživela tudi že prevode v tuje jezike, prav bCdo pa te knjige prišle tudi dijakom, saj bodo v zbirki izšla v glavnem dela, ki predstavljajo obvezno čtivo pri pouku slovenskega jezika in literature. Roman Rokovnjači, ki ga je začel pisati Josip Jurčič, zaradi njegove smrti pa dokončal Janko Kersnik, sodi med najbolj priljubljena Jurčičeva dela, saj posega v zgodovinske dogodke francoske okupacije; pojav rokovnja-štva in napete zgodbe pa prepleta tudi romantična ljubezenska zgodba. Jurčič-Kersnikovi Rokovnjači so že dolgo tudi , dramatizirani in poznajo jih ne samo vsi šolski otroet temveč resnično najširši krog naših ljudi. Precej drugačna je druga knjiga, ki prinaša Ivana Cankarja roman Na klancu. Ta roman, ki picdstavlja eno najdaljših pisateljevih del, je sicer roman o Cankarjevi družini, predvsem pa je posvečen pisateljevi materi, kalen je prav s tem delom postavil enega najlepših spomenikov ne samo v domači temveč1 v svetovni književnosti. Ob spominu na mladostna doživetja in na očeto-v ter materino trpljenje je Can kai izpovedal tudi svoje razoča ranje nad tedanjo družbeno stvar nostjo, ko Je vrhniški Klanec siromakov simbolično razširil na ves tedanji slovenski narod, ki jr. ziradi svoje ponižnosti in vdanosti postal narod hlapcev in beračev in je kot tak obsojen na smrt. (Cankar žal ni dočakal dobe, ko bi videl, da je slovenski nerod pred vsem svetom dokazal, da je nehal biti narod hlapcev.) Roman klancu je napisan z izredno toplino in močno razpoloženjsko in sodi ne samo med najlepša temveč tudi med v svetu znana Cankarjeva dela. Državna založba je s prvima dvema knjigama izredne serija Kioska izbrala dvoje odličnih domačih del, po katerih bodo radi segali ne samo vsi stari temvet tudi novi prijatelji zbirke Kiosk. Sl. Ru. M. ZEROV /=$=» «Greš z menoj?« je brat pokojne Fclicie Julia ponižno vprašal. «Ne!« je odvrnil Jullo. Mislil si je- «S tem nimam nobenega opravka. Zakaj naj bi šel na rtjen pogreb? Na srečo nisva bila poročena. niti zaročena nisva bila. Kaj naj bi torej iskal na njenem pogrebu. Felicia je mrtva in kmalu bo' tudi pokopana. Kaj zato? Njene smrti nisem kriv jaz. Ali sem jo morda jaz zabodel? Ne, prav gotovo ne. Nobena krivda me ne zadene. Črta pod poglavje Felicia, pričenja se novo, Juliol« Tako je mislil Julio sam pri sebi. Glasno je ponovil: «Ne, ne morem!« eToda pričakujemo te,« je dejal brat pokojnice. «Imam zelo nujne, neodložljive opravke.« Glas malega, šibkega brata te zvenel vdano: ((Prosim, Julio. Saj te je vendar ljubila. Gotovo je želela, da bi bil na njenem pogrebu.« ifLjubila me je,« je pripomnil Julio lahkotno, samo da bi potolažil brata, uda, ljubila me je. Toda tako, kakor ljubimo melodijo, ki jo slišimo mimogrede, ali spomin na starega prijatelja ali lepo pokrajino ali senčnato drevo, na kar pa kmalu pozabimo. Več med nama ni bilo.« Ali zares ni bilo več kot to? Smešno — pri Juliu je bilo zmeraj več kot to. Toda ali naj bi to razglasil vsem ljudem? Kaj je treba neumnemu bratu vedeti o Ju-liovih lepih nočeh s Felicio? ((Julio. Julio,« mu je včasih šepetala, «nikoli te ne izpustim, nikoli, nikoli! Ti si moje vse!« On ji je samo zadržano odvrnil: «Ljubim te, Felicia.« «Pojdi z menoj na pogreb.« je moledoval brat. ((Izkaži Felicii zadnjo čast in ji reci zadnji zbogom.« ((Zal je to povsem nemogoče,« je obžaloval Julio. Z zadoščenjem je opazil, da mu je od navidezne žalosti drhtel glas. A vendar je bil tako zadovoljen, da je bila Felicia mrtva. Samo da bi že bila kmalu v grobu, nekaj čevljev pod zemljo. Pokopana in pozabljena. sZakaj?« je ihtel brat. (de zakaj?« ((Tudi jaz ne vem tega.« ie dejal Julio hladno. Pri sebi je mislil: ((To ni laž. Zares ne morem razumeti, zakaj se je zabodla. > Mar sem se jaz končal? Ne, Felicia je sama kriva svoje smrti. Skušala me je čimbolj prikleniti vase Toda človek, kakršen sem jaz ne prenese nobenih spon, niti ljubezenskih ne. Hotela me je popolnoma navezati nase, a je s tem dosegla ravno nasprotno. Naveličal sem se njene ljubezni, njenih strasti. Seveda je bilo potrebno, da sem ji včasih povedal neprikrito resnico, kakor se spodobi za .moža s častjo in pono-, som. Morda sem Felicio celo ranil, saj je bila nadvse občutljiva. Toda da bi si morala zaradi tega takoj vzeti življenje! Mar ni bilo tako poprej že s celim ducatom deklet? In vendar si zavoljo tega nobena ni porinila bodala v prsi. Res le, da takega konca nisem mogel predvideti. A vendar je skoraj laskavo zame, da si lepo dekle, kakršno je bila Felicia, zaradi mene kratko in malo vzame življenje.« Jiilio ga je zdolgočaseno pogleda’,. Smešna prikazen, ta brat! «Tako dobra je bila, Julio.« dDa, zares, tako dobra.« (dn tako lepa.« s Da, zelo lepa« «Dovolj!» je odločno -"'-pl J-<-Ho, ker mu je bratova vsiljivost začela presedati. «Sa) grem s teouj, saj že grem.« «Bravo, dobri dečko! Saj sem vedel, Julio, da si mož časti.« Skupno sta odšla v stanovanje, kjer je Felicia živela. Julio ga je dobro poznal: skromno stanovanje v stari stanovanjski kasarni. Toda zdaj je postalo propadajoče poslopje nenadoma pomembno, z vsemi črnimi avtomobili, ki so se ustavili pred njim, in z mrmrajočo množico, ki se je zbrala na pločnikih. Julio je skupno z bratom stopil v hišo. Julio je sedel na stol. Z olajšanjem je opazil, da je bila krsta že zaprta. Ne, ne bi je hotel več videti. V prostoru je vladala tišina. Julio se je skrivoma ozrl. Opazil je Feliciino mater; njen obraz se je zelo postaral. Ošinila ga je z brezizraznim, ugaslim pogledom. Oče ga je molče motril. Stara teta je bolščala vanj, stari oče, nečaki, sestrične, čudno, vsi so strmeli vanj prežeče, čakajoče, napeto. Sčasoma ga je začel prevzemati strah. Tedaj je zagledal dekle, čudno, vražje čedno. Najbrž kaka sestrična. Ali ni bral v njenem pogledu občudovanje? Ali ni to nova priložnost? Pozneje, po pogrebu. V sebi je zatajil lahen nasmeh. ((Julio!« je zopet pričel brat. «Ali ni strašno? Krsta je zabita in vse je končano. Spoštljivo in s tiho žalostjo poneso krsto v ve-liico črno vozilo, ki čaka spodaj. Na pokopališču jo prenesejo do groba in spuste v zemljo. Končano za vedno. Ali ni tako?« Julio ga je meril z zaničljivim pogledom. Tako maziljeno govorjenje, take mračne fraze! Zakaj že ne končajo, da bi mogel čim-preš izginiti? «Julio, pogrešali jo ' bomo, našo Felicio. Tako radi smo jo imeli. Raje bi videl, da bi bil mrtev kdo drug namesto nje. Jaz. Ali morda ti. Kdo bi že tebe pogrešal? Nimaš ne prijateljev ne sorodnikov, ki bi žalovali za teboj...« Julio je naglo vstal in pokazal močne bele zobe. «Ali me hočeš žaliti?« je zarenčal. «Bom pač odšel « ((Oprosti!« je rekel brat. ((Spozabil sem se. Ostani! Prav zdaj bodo krsto zadnjič odprli. Samo družina je tu, ki se bo Še enkrat poslovila od Felicie. Nobenega tuj-c i ni med .tami, niti pogrebcev.« ((Nočem je videti!« je zahreščal Julio prepadeno. «Ne boš je videl, ker je ni tukaj.« Julio je stopil za korak nazaj. Mišice na njegovem obrazu so trznile. «Sinoči smo jo vzeli iz krste,« je pričel pojasnjevati brat. kZ ljubeznijo in s skrbjo smo jo odst/anili. Bilo je že zelo pozno. Nihče nos ni opazoval. Ali. misliš, di jo bomo poROpdli tlikaj, na tem tujem pokopališču, sredi mrličev, ki je niso nikoli poznali? Ne, ne, zdaj že počiva zunaj na deželi, na polju svojega starega očeta. Mirno spi tam, kjer se je igrala kot otrok. Samotno drevo s/edi polja označuje njen grob. Le ovce vedo, na katerem kraju je pokopana Felicia « ((Toda zakaj je krsta tu?« je zahropel ■ Julio in stopil za korak nazaj. Krepke roke so ga zagrabile. Z ruto so mu zamašili usta in ga za glavo povlekli nazaj. V strahu je izbuljil oči. Počast, čisto počasi je stopil proti njemu mali in šibki brat. V njegovi roki se je zasvetilo bodalo «Ali še nist uganil, Julio?« je vprašal. «Ali res še nisi uganil?« Smehljal se je, ko je zamahnil. *— Posluši Jakec, povej mi ti, ke bereš časnike, kaku je prouzaprou ses tistem spomenikom u. Miljah, ke je odkrit zastran burje, ma ke je uradno še zmiram pokrit, ma ke je tudi oblast kgšletirala, de je prouzaprou odkrit jn be ga zatu mogli pokrit, ma ga nobeden neče pokrit, zatu ke še nt biu odkril . . — K, dragi moj Mihec,, tu i je težka reč! Je še hujše, ku si ti povedau. Zatu ke zdej se gre zatu, al' bo pršu al ne tisti permešo za dvo- Slovenc more živet. — Sej, sej! Ma jest se bojim, de glih kadar bomo ta svet namalo zrihtali, de bo spet vojska. Jn taku huda, de se nam nanka ne Sanja. — Pej s kom? — Sez Marsovci, dragi moj. Kej ne videš, de so uni dan poslali Amerikanci če gor tisto sondo, za videt kaku je. Jn si morbet slišou, de so u več krajeh na naši zemlji spet vidli po lufti tiste pjate, ke pravejo, de so z anga druz-ga planeta. Sej so prvčeranjem vidli an tašen jezičen napis, Jn da zdej niso mogli najt ven pjat prfina u, Trsti! Jn ani vre pravejo, da nanka, kadu lahko da al ne da tašen permešo. Notranji minister prave, de spomeniki se njega ne tičejo; prosvetni minister glih taku prave, de tu ni njegova stvar. Jn celo stvar so dali črez ministrskemi precedn.iki. Ma tudi uan se ne upa neč odločet jn je dau vse vkep državnemi sveti. Jn zdej bomo vidli. — Ma vidi na! Sej zna prit vsa reč prfina pred parlament! Ma jest rečem, de danes so vre tašni cajti, de bo dvojezičen napis sprejet. Zatu ke nekej strank je vre za tu. Jn zdej ke so sprevidli prjina mišini____ — Pej kej so sprevidli? — Ma kej ne znaš? Kej ne hodeš neč ukuli? Kej nisi .vidu tisteli plakatov, ke so jeh dali ven mišini? So, dragi moj, dvojezični. Jn še kaku! Jn so prfina vse kluke. Jn jeh ni mi-ga malo! — Ma ne!? — Ja, ja! Jn še ti povem, de po slovensko piše forte na veliko jn na debelo, po taljansko pej prou na drobno. Jn če greš namalo bol delč, lahko bereš samo tisto, ke je Po slovensko, zatu ke ta drugo je preveč drobno jn od delč ni neč zastopet. Ben videš! — Ma kadu be se mislu! . — E, dragi moj Jakec, demokratičen duh prodira na vse kraje jn tudi mišini se tega ne morejo rešt. Jn taku uani spoznavajo, de tudi Marsovci vrneli obisk, pole ke je letela nad Marsam tista amerikanska sonda. Jn tolko caj-ta bojo aden druzga gledali jn sekirali, de bo počlo. Jn pole se bo šlo al bomo mi komen-dirali na Marši, al bojo Marsovci komendi-rali nas. — Ma jest mislem, de lahko hgrdijo še kej hujšega. Lahko aden al drugi prveiejo na tisti pjat al sondo an douh spali. Jn, pole spestijo ano tako prvezano sondo če jn pole tam za-gancirajo jn pole povlečejo vkep. Zatu ke zdej sta Mars jn zemla namalo preveč narazen jn be šla vojska forte počasi. Ma Če be se po- tegneli bol vkep. . . Pole viš, be vidu! — Znaš kej, Mihec? Meni so ani vre rekli, de se nam od vročine kisajo možgani. Jn jest se forte bojim, de ne be rekli kašno naumno, ke pole zgebimo ves kredit. Jest be reku, de be s temi našmi čakolami nehali jn de rajše počakamo, de pride bol frišno. Ke frišna glava vse bulše zastope. — Ben, tisto pej jemaš prou. Jn kar se tiče frišne glave, be jest predlagau, de be odgovorni činitelji zmiram mogli jemet led na glavi. Magari be lahko znajdli tašne klebuke, ke be bli ana sort frižiderji ... — Je že dobro, Mihec. Mi dejmo rajše voščet vsem našem bravcem prou vesele jn frišne po-čitence jn nasvidenje pr hladi! modni kotiček f OB ŠTEVILNIH REVIJAH Predvsem praktičnost in šele nato eleganca Ostra konkurenca med modnimi hišami v Rimu in Firencah S sprejemi in raznimi drugimi prireditvami, ki jim je poleg velikega števila kupcev prisostvovalo tudi okrog 50 novinarjev in modnih dopisnikov iz raznih držav, so se 15. julija začele v Rimu revije modelov za sezono 1955 — 1966. Na letošnjih modnih revijah, bo prikazalo svoje modele in novosti kar 32 italijanskih modnih hiš in približno 20 bo u-tiques (to je trgovin, ki prodajajo v glavnem le izbrane ženske modele). Med razstavljavci so štiri velike hiše iz Milana in sicer Enzo, Biki, Veneziani in Barata, Sarli iz Neaplja, vse ostale pa so iz Rima. Serijo modnih revij so otvo-rili modeli za otroke in dekleta, ki jih je prikazala rimska modna hiša Zingone, nato pa so si z drugimi modeli sledile vse ostale modne hiše. S to veliko parado modnih revij se je, lahko rečemo, začela prav odkrita bitka med Firencami in Rimom za prvo mesto v italijanski modi, ki si ga tako prvo, kot drugo mesto, že več let hočeta osvojiti. Vse kaže, da si ga je za sedaj osvojil Rim, čeprav Firence še niso povedale svojega ter je zelo verjetno, da bodo od- OIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiMMIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIMtIlUlllllllllIlliiiiliiiHiiiiiilllliiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHllllllllllllllllllinillllllimilllllllllllllllllllllllllllllllia OBISK KOLONIJE V ZGORNJIH GORJAH PRI BLEDU V čedni vasi ob Rodovni prijetne počitnice Tržačanov in Goričanov Ob igrah in izletih čas hitro mine veselo razpoloženim otrokom Dolga je pot od Trsta v Zgornje Gorje in pa do Žirovnice, kjer letos, kot pretekla leta, letujejo tržaški in goriškl slovenski otroci skupaj z ljubljanskimi. Ni težko najti kraja in stavbo, kjer so naši otroci. Z Bleda se po lepi asfaltirani cesti, ki pelje na Pokljuko, pride najprej v Spodnjej nato pa v Zgornje Gorje. Gorje kot jo vsi. na kratko imenujajp,, je čedna, prijetna in 'epa vasica v gorenjskem kotu ob Radovni, kjer Je na morenskih in prodnatih tleh precej obdelanega sveta. Vse naokoli vidiš v tem času krasna polja z žitom v klasju, ki se blešči kot zlato, vidiš polno nasadov češenj, jabolk In še drugega sadja. Vrtovi ob lepih hišicah pa so obdelani tako, da vsakovrstne zelenjave ne manjka ne za domačine ne za turiste, ki letujejo v bližnji okolici, kot npr. na Bledu, Pokljuki, Vintgarju itd. Sama vas Gorje se je v zadnjem času precej razširila, da ima ob pobočju griča, kjer vas leži, mnogo čednih novih hiš. Ker smo že druga leta obiska- V Gorjah so v koloniji s tržaškimi in goriškimi otroci tudi ljubljanski. Na zgornji sliki so tria- Skl, na spodnji pa goriški otroci li otroke v tej koloniji, smo kar z avtom zavili v lepo prostorno dvorišče. Upravnica kolonije, tov. Silva Haložan, nas je malo čudno pogledala. Ko pa smo se predstavili, je bila zelo prijazna in nas je tovariški spremila v urad, kjer nam je skupaj z zdravnikom kolonije ln vzgojiteljem obrazložila"'mU?n poteka življenje v koloniji.. Medteip kq so bili otroci , pri, kvjsiljj, smo imeli dovolj časa za razgovor. Povedala nam Je, da so naši otroci zelo prijazni, pridni in disciplinirani, izjema pa so dečki iz sobe št. 5, ki zvečer ne bi nikoli zaspali, zjutraj pa bi, ko Jih ob 7. uri harmonika zbudi, še radi ostali dalj časa v postelji. V Zgornjin Gorjah letuje letos skupno 77 otrok, in sicer 23 Iz Trsta, 15 iz Gorice, ostali pa so iz Ljubljane. Letovanje Je organizirala Slovenska gospodarska kulturna zveza iz Trsta skupno z Zavodom za počitniška letovanja iz Ljubljane. S tržaško skupino Je vzgojiteljica Mirjam Šuligoj, z goriško pa Vladimir Klanjšček, ki pazita na otroke, kot da bi bili njihovi. Kar se tiče zdravnika, Je vedno na razpolago, vendar je »brezposeln«, kajti otroci so vsi zdravi in veseli. Največ dela z njimi Imajo brez dvoma tri kuharice, ker so vsi polni dobrega teka in za napolniti 80 mladih in zdravih želodčkov, je treba marsikaj pripraviti in skuhati. In to 5-krat na dan; zajtrk, malico, kosilo, popoldansko malico in večerjo. Vsako jutro imajo naši otroci celi dve url športa in druge dejavnosti kot krajše sprehode po naravi, ki Je v teh krajih res čudovita. Gredo tudi na daljše izlete. Obiskali so že Bled s prekrasnim in znanim jezerom in ogledali so si blejski grad z zanimivim muzejem. V načrtu so imeli ie izlete na Pokljuko, na prostrano planoto med Bohinjko in Krmo, pokrito z obsežnimi gozdovi, ki so od briksenškega gospostva prešli v last verskega zaklada, sedaj pa so v državni upravi. Iz Zgornjih GoriJ je dostop do ene največjih naravnih znamenitosti blejske okolice, in sicer na Vintgar, ki Je slikovita tesen Radovne z izredni- mi naravnimi lepotami, katere bodo naši otroci prav gotovo občudovali. Ogledali si bodo tudi Vrbo, rojstni kraj našega največjega pesnika Prešerna. V Begunjah se bodo naši mali poklonili spominu stotine talcev, ki so Jih Nemci ustrelili. Po krajših in daljših izletih in po šjjtfrtrilli prireditvah imajo še naši otroci skupno z Ljubljančani razne družabne večere, kot npr. ,< Ansambel je izpričal veliko homogenost in izvrstne pevske, koreografske in igralske kvalitete - Sestanek v novinarskem krožku Danes ob 18. uri bo na Trgu Garibaldi zborovanje KPI o po- ............................................................. Romunsko državno operetno gledališče iz Bukarešte je sinoči uprizorilo na Gradu znano Kalmanovo opereto edrkuška princesa». Ce smo včeraj zapisali, da je gostujoči ansambel že v tistih nekaj minutah, dokler ni dež preprečil nadaljevanja operete «Pustite me peti», pokazal številne odlike homogenega umetniškega telesa, potem moramo po uprizoritvi «Cirku-ške princese» to ugotovitev samo še potrditi z dodatkom, da je ansambel res izvrsten in da se mu poznata stalnost in pa resnost u-metniških prizadevanj. Predvsem ni v ansamblu nobene improvizacije. kakršnih smo bili žal tolikokrat deležni pri nastopih raznih «ad hoc» sestavljenih italijanskih skupin, ki so v prejšnjih letih prihajale na Grad. Vse je do kraja dognano, od orkestra, ki dovršeno poustvarja tipičen operetni zlog muziciranja, ki pa zaradi tega r.a svoji umetniški kvaliteti prav nič ne trpi, do baleta, ki se koreografsko smiselno vključuje v dogajanje na odru in ki odraža temeljito izurjenost posameznih plesalcev, do zbora, ki je glasovno dovolj u-bian, pa seveda do solistov, ki so za operetni žanr naravnost luksuzni. V naslovni vlogi je nastopila sopranistka Cleopatra Melidoneanu, ki se je odlikovala s simpatično in sproščeno igro, predvsem pa z zelo lepim glasom. Mister X je bil sam direktor ansambla Ion Dacian, ki je bil pravi gospod scene. Suveren v obvladanju najmanjših •potankosti operetne igre, je tudi glasovno izpričal izredno pevsko kul- SEJA DEŽELNEGA SVETA Odobritev zakona o infrastrukturah za razvoj industrijskih področij V splošni razpravi je spregovorilo 15 svetovalcev ■ Za zakon so glasovali KD, PSDI, PRI in MSI, proti KPI, svetovalci PSI in Škerk pa so se vzdržali Deželni svet je včeraj končal razpravo o zakonskem osnutku o pripravi površin in infrastruktur za namestitev industrijskih podjetij in običajna večina Je osnutek odobrila. Zanj so ■ glasovali- demokristjani, socialdemokrati, mlsovci in republikanec, proti komunisti; socialisti in odv. škerk pa so se vdržall. Razprava se je pričela že predvčerajšnjim in skupno Je poseglo vanjo 15 svetovalcev. Zakonski osnutek predvideva tisoč 200 milijonov lir izdatka, ki bo služil pospeševanju industrije, a visi zaradi pomanjkanja deželnega gospodarskega in urbanističnega načrta še precej v zraku ter je zato povzročil polno dvomov med svetovalci, tako da Je prišla ta negotovost do izraza celo v poročilu, ki ga je imel o njem svetovalec Glnaldi (KD). Osnutek namreč dejansko predvideva, da bodo za seda) dajali denar le za industrijska področja v Trstu, v Tržiču in v Aussi-Cornu, medtem ko bodo zanemarjena področja v gorskih in predgorskih predelih, proti čemur so se pritožili zlasti svetovalci iz Karnlje. Tem svetovalcem bi sicer na prvi videz lahko očitali zapeč-karstvo, toda po drugi strani je treba tudi zagotoviti skladen razvoj vseh področij v deželi in ne le obalnega, kjer so sedaj z državnimi zakoni ustvarjena omenjena tri industrijska področja. Kar pa se Slovencev tiče, nas zakonski osnutek še posebej prizadene in zanima, ker se tiče žaveljskega področja in s tem povezanega raz-laščevanja zemljišč kmetov, kar sta poudarila v razpravi svetovalca škerk (SS) in Šema (KPI). žal pa ni večina upoštevala te plati SEJA MILJSKEGA OBČINSKEGA SVETA Utemeljitev občinskega proračuna in oris gospodarskega položaja Zaradi večjih izdatkov za osebje, večji primanjkljaj - Številne nove pobude za razvoj turizma Sinoči Je bila v Miljah seja občinskega sveta, ki je začel z razpravo o letošnjem proračunu. Ob začetku seje je občinski svet počastil spomin tragično umrlega občinskega sevtovalca Martinellija, ki je izgubil življenje v nedeljo 4. 'julija, ko ga Je na delu ubil elek-trični tok. O liku pokojnika je z občutenimi besedami govoril župan Millo, ki je poudaril, kako je bil Martinelli marljiv delavec in predan antifašistični borec. Nato je župan na kratko poročal o škodi, ki jo je povzročilo v miljski občini hudo neurje med 4. in 5. julijem. Dejal Je, da se je občinska uprava takoj zanimala za prizadete in zaprosila pristojne oblasti ter ustanove za pomoč. Občinska uprava je sprejemala prijave prizadetih, tehnično osebje pa Je izvršilo nadzorstvo. Tako so ugotovili, da je neurje povzročilo kmetijstvu 68 mi. lijonov lir škode, javnim napravam pa za 26 milijonov lir škode. Občinski svet je nato odobril nekatere upravne sklepe odbora, nato pa je župan podal obširno utemeljitev letošnjega proračuna. Predvsem Je dejal, da je letošnji nji prihodnosti. V priloženem pro- primanjkljaj za 26.725.848 Ur višji kot lanski, to pa predvsem zaradi večjih izdatkov za osebje spričo poenotenja plač. Gospodarski položaj v miljski občini se Je poslabšal zlasti po zaporu ladjedelnice Sv. Roka ter odpustu 200 delavcev v ladjedelnici Felszegy in zaradi krize v gradbeništvu. Razen tega pa miljski občini grozi tudi problem ladjedelnice Sv. Marka, v kateri Je zaposlenih 800 delavcev iz miljske občine. V miljski občini, je dejal župan, propada obrtništvo in ribištvo, kmetijstvo pa je bilo hudo prizadeto zaradi neurja leta 1963 in v prvih dneh letošnjega julija. Zaradi vsega tega seveda peša tudi trgovina. Miljska občinska uprava sl prizadeva za razvoj turizma, toda razne zapreke ovirajo razvoj. Glede na gradnjo naftovoda se občinska uprava zavzema za izgradnjo hotelov, pomolov in drugih naprav. Medtem Je dobila nekatere predloge za gradnjo hotelov in nekaterih naprav, o čemer bo občinski svet lahko razpravljal v bliž- računu ni postavk za javna dela, ker Je občinska uprava šele 16. julija izvedela za zadevni prispevek vlade. Vsekakor pa občinski odbor pripravlja vse podatke za štiriletni načrt, ki ga bo predložil v odobritev občinskega sveta prihodnjega septembra. župan Je tudi navedel razne pobude za razvoj turizma, zlasti pa za proslavo 20. obletnice osvoboditve, ki Je imela v miljski občini precejšen obseg. Navedel je probleme občinskih podjetij in pri tem poudaril, da bo morala občina poskrbeti za posojilo občinskemu prevozniškemu podjetju ACNA, da bi lahko krilo svoje izdatke, medtem ko je proračun občinskega vodovoda uravnovešen. V obrazložitvi proračuna Je župan poudaril važnost ustanovitve avtonomne dežele, ki bi morala imeti večjo pristojnost. Glede krajevnih uprav pa je pripomnil, da je nujno potrebna finančna reforma in večja avtonomija. Prihodnja seja bo v sredo ob 20. uri. vprašanja, češ da ne spada v okvir tega zakona. Predvčerajšnjim je po poročilu svetovalca Ginaldija prvi posegel v razpravo svetovalec Varlsco (KD). Med drugim■'je priporočil, naj se deželni denar ne potroši brezuspešno, marveč naj se naloži za koristne pobude s posebnim upoštevanjem potrebe po industrijskem razvoju na predgorskem področju. Liberalec Rinaldo Bertoli je dejal, da njegova stranka ne gleda na vprašanja posameznih pokrajin s stališča »zapečkarstva«, marveč kot na celoto. Omenil je velike /industrijske naložbe v Vidmu, Huminu, Pordenonu in Tolme-ču, kjer bo morala dežela tudi pomagati. Glede industrijskega razvoja na obalnem področju pa je izreke! razne pridržke. Komunist Bacicchl je dejal, da bi bila zamisel tega zakona lahko tudi dobra ter da bi se njegova skupina lahko tudi strinjala s tem, da bi dajali prispevke javnopravnim konzorcijem za pripravljanje površin in infrastruktur za industrijo. Toda gre tudi za ukrep, ki bi utegnil postati fragmentaren in priti v protislovje z demokratičnim načrtovanjem. Za katera področja so predvideni prispevki in za katere vrste razvoja? Vse Je nekam zavito v temo, kar Je posledica pomanjkanja načrta za gospodarski razvoj. Misliti Je treba tudi na gorska področja, ki predstavljajo 51 odst. deželne površine, ter na predgorje, kjer se redči prebivalstvo. Zakon se za potrebe teh področij ne briga. Po drugi strani pa je potreben tudi načrt, s Katerim bi načeli vzroke zastoja in zmanjšanja zaposlitve v Trstu in Tržiču. Industrijska področja je treba uresničiti, toda z načrtno politiko in z jasnimi socialnimi smotri. Poleg tega predvideva zakonski načrt samo razvoj treh področij, kar po mnenju komunistov ne zadostuje, saj področje Aussa-Corno ne more rešiti industrijskih vprašanj videmske pokrajine. Coionl (KD) je dejal, da zaskrbljenost, ki so jo izrazili nekateri svetovalci, ni upravičena. Iz zakonskega osnutka, Je jasno razvidna volja odbora, da ne izključi možnosti ustanovitve ln pospeševanja novih področij industrijskega razvoja, čeprav bo treba predvsem okrepiti industrijska področja v žavljah, Tržiču in Aussi-Cornu. Colo-ni je dejal, da je bila ustanovitev žaveljskega področja daljnovidno ln modro dejanje. Pozval Je predsednika Berzantija, naj nadaljuje posredovanje pri vladi, da se ustanovi pristaniška ustanova, ki bo vključevala tudi industrijsko področje. Končno Je priporočil odboru, naj sprejme z razumevanjem zahteve po zgraditvi infrastruktur pri Orehu. Bf.ttoji (PSIUP) je obsodil lokal-patriotlčne težnje ter dejal, da Je treba izbrati pot, ki bo najbolj prikladna za razvoj v deželi. Prav pa ne bi bilo, če bi ' " denai za na zemljiščih, zasebnih špekulantov, pri čemer fe misli! predvsem na Marinottlja ln Snio Viscoso v Aussi-Cornu. Za Bettolijem sta spregovorila še ml-sovec Boschi in komunist Bosari. Na včerajšnji seji je prvi spregovoril dr. škerk. Rekel je, da so razna industrijska področja, ustanovljena v državi po vojni, dala splošno dobre rezultate, a včasih niso zadovoljila pričakovanj. To velja zlasti za tržaško industrijsko pristanišče, ki je pritegnilo 128 podjetij, katera so zaposlila 5.500 delavcev in uradnikov, a je precej razmetavalo denar zlasti pri nakupu zemljišč in njih razlaščanju. Prepogosto je namreč opravljajo dejavnost, ki Je v nasprotju z njegovim statutom, saj je njegov namen le ustvarjanje industrijskih podjetij. Delovalo Je namreč tudi kot agencija za kupčije z nepremičninami s tem, da je razlaščalo zemljišča ter jih prodajalo po znatno višjih cenah tudi za komasacijo male kmečke posesti in za gradnjo hiš in vil. Po drugi strani pa je tudi razlaščalo zemljišča, ki so ostala dolga leta neizkoriščena. Pri tem so bili prizadeti večinoma slovenski kmetje. Zatem Je spregovoril komunist Šema, ki je obravnaval vprašanje industrijskih področij na splošno ter je dejal, da se mora pri tem trošiti dobro in pravilno in ne hitro. Kar se tiče izbir pa mora odločati deželni svet, pri čemer je treba doseči, da se ne izda niti ena lira v nasprotju z načrtovanjem. Pri tem se je vprašal ali bodo omenjena tri industrijska področja v skladu z načrtovanjem. Mimogrede je omenil tudi razlašča. nje v Žavljah, ki je prizadelo zlasti slovenske kmete in pri čemer so sledili špekulativnim kriterijem. Nato so spregovorili socialdemokrat Bisol, demokristjan Metus in socialist Del Mas, ki so obravnavali zakonski osnutek s stališča videmske pokrajine. Socialist Pittoni je dejal, da Je zakonski osnutek zbudil veliko pozornost vseh skupin. V razpravi so se čuli glasovi proti omejevalni in ekstenzivni razlagi osnutka, pri čemer je treba upoštevati, da je bil poročevalec Glnaldi zelo objektiven. Osnovna točka vsega je ta, ali naj predvideva osnutek le tri področja industrijskega razvoja ali pa naj se ustanovi več središč, to je tudi v Pordenonu, Vidmu in Tolmeču. Pittoni je dejal, da bi morali po njegovem mnenju razviti predvsem tri obalna področja, kar pa ne pomeni, da bi bil pri tem izključen razvoj drugih področij v notranjosti. Glavna nevarnost pa tiči v tem, da nimamo nobenega načrta za gospodarski razvoj in bi se lahko zgodilo, da bi porabili denar za področja, ki se sploh ne bodo razvila. Socialisti pa pričakujejo skladen razvoj v deželi, da se izognemo brezposelnosti in izseljevanju. Po zaključeni splošni razpravi so dr. škerk in komunisti orisali svoje resolucije v zvezi z zakonskim osnutkom. Komunisti so predložili tri resolucije, od katerih se je ena tikala žaveljskega industrijskega pristanišča. V njej so zahtevali, naj se deželni odbor zavzame, da se položaj v tem pristanišču normalizira in prilagodi splošni državni zakonodaji ter da se vključijo v njegove vodstvene organe predstavniki vseh zainteresiranih krajevnih ustanov. Dr. Škerk pa je zahteval, naj se zlasti zaradi stalnih sporov zavoljo cene razlašče turo in zlasti v nekaterih solističnih partih lepo uveljavil svoj glas, prijetno barvit zlasti v srednjih višinah. Izvrstne like so ustvarili tudi Nae Roman kot Von Hohen-hoch, Marica Munteanu kot Miss Mabel, Bimbo Marculescu, George Groner, Emil Popescu in drugi. Od baletnih vložkov so bili zlasti prikupni oni z nastopom cirkuških kenjev, ki so tudi poželi največji aplavz. Zelo dobri so bili plesalci — akrobati in huzarji. Orkester je zanesljivo vodil Con-stantin Radulescu. Tako kvalitetna predstava pa zasluti prav gotovo znatno večji obisk kot je bil sinočnji. Morda je na tako slab obisk nekoliko vpHvalo nestalno vreme, ki je preprečilo izvedbo operete «Pustite me peti«, vendar pa je naše mesto in njegovo občinstvo dolžno z večjim zanimanjem in večjo pozornostjo poplačati trud in prizadevnost gostujočega ansambla, ki se je nalašč za to tržaško turnejo potrudil do take mere, do so se igralci in solist Dadian tudi kot pevec, naučili govorjeni tekst v povsem korektni italijanščini. Ansambel to danes nonovil Kalmanovo opereto <(Cirkuška princesa«, jutri in v soboto pa bo uprizoril Zellerjevo opereto «Prodajalec ptičev«. * * * V prostorih novinarskega krožka so se tržaški novinarji včeraj popoldne sestali z nekaterimi vodilnimi predstavniki in člani romunskega državnega operetnega gledališča Goste je najprej toplo pozdravil predstavnik novinarskega društva, nato pa so spregovorili še predstavnik romunskega veleposlaništva iz Rima, direktor gledališča Ion Dacian in drugi. V nevezanem razgovoru so nato gostje na številna vprašanja novinarjev pojasnili kakšno je kulturno življenje v Romuniji predvsem kar zadeva delovanje gledališč. Razgovor se je zaključil z obojestransko željo, da bi bilo vreme naklonjeno izvajalcem in občinstvu ter da bi tudi to gostovanje, do katerega je prišlo v okviru kulturnega sporazuma med Italijo in Romunijo, prispevalo k medsebojnemu spoznavanju in boljšemu razumevanju. V NEDELJO, 25. JULIJA Srečanje bivših partizanov in antifašistov V okviru proslav 20-letnlce osvoboditve in ob obletnici padca fašizma organizira Pokrajinsko združenje t> ce di šel deželni j nih zemljišč ustanovi posebna ko-razširlFev Infrastruktur misija, ki bo izražala svoja mne--Ih, ki so last velikih I nja v zvezi s prispevki in v ka- prispevki tero naj se imenujeta po dva za stopnika deželnega odbora in krajevnih ustanov, na katerih območju je vsaj 30 lastnikov, ki imajo svoja zemljišča na industrijskem področju. Dr. Berzanti pa je te zahteve zavrnil. Zatem je poročevalec Glnaldi povzel diskusijo in odgovoril diskutantom. Sledila je razprava o posameznih členih zakona in o predloženih popravkih, ki Jih Je večina skoraj vse zavrnila. Končno so glasovali o celotnem zakonu. Ob 14.50 so sprejeli na ortopedski oddelek glavne bolnišnice 62-letnega upokojenca Maria Uglesi-ča iz Ul. Belpoggio 10-Uglesič, ki so ga sprejeli pred časom na kronični oddelek psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu, je izjavil, da je okoli 12. ure padel v bolniški jedilnici s stola. Zlomil si je vrat in zato se bo moral zdraviti približno 120 dni. Šolske vesti Ravnateljstvo slovenske srednje šole v Dolini sporoča, da se je pričelo vpisovanje v prvi razred za dijake. ki so v poletnem roku zaključili V razred osnovne Sole, ln se bo zaključilo 25. julija Hkrati sporoča, da se Je pričelo tudi vpisovanje v 2. in 3. razred, ki se bo zaključilo 25 septembra. D' >. srednja Sola s slovenskim učnim jezikom v Rojanu. Ul. Montom-no 8 opozarja da )e vpisovanje v prvi razred Sole do 25. julija za u-čence ln učenke, ki so dovršili u-spe5no peti razred osnovne Sole In do 25. septembra tj. za one, ki imajo popravni Izpit. Istočasno sporoča, da se le pričelo ln bo trajalo do 25. septembra tj. tudi vpisovanje za drugi ln tretji razred. Šolski skrbnik sporoča, da Je bil objavljen ministrski odlok o organizaciji m delovanju ljudskih šol (scuola popolare) za šolsko leto 1965-1966. Rok za prijave učiteljev zapade 31. julija. Interesenti lahko dobijo podrobnejše Informacije na šolskem Skrbništvu, pri Šolskih nadzornikih in didaktičnih ravnateljih. Šolsko skrbništvo sporoča, da 'so od 15. t.m. dalje od 10. do 12. ure dopoldne na vpogled na sedežu slovenske srednje šole s slovenskim učnim jezikom v ul. Frausin 14 dokončne prednostne lestvice za poverjena ln nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim Jezikom tržaškega ozemlja, za šolsko leto 1965-66. Državna srednja šola pri Sv. Jakobu, Ul. Frausin 14, vpisuje do 25. Julija učence za prvi razred. K vpisu je treba prinesti spričevalo o končani osnovni šoli. potrdilo o cepljenju ln rojstni list. Vpisovanje v 2 in 3. razred traja do 25. septembra. Operetni festival: Grad Sv. Justa: danes zvečer ob 21. uri Kalmano-va opereta »Cirkuška princesa« Izvaja romunsko državno operetno gledališče. Ameriški cirkus na športnem Igrišču S. Giovannl, tel. 55002, danes predstava ob 21. uri. Vabljeni I Danes v Miramaru: predstava «Luči in zvoki« ob 21. in ob 22.15 v italijanščini »Massimlliano e Carlot-ta». • • • Nazionale Zaprto zaradi počitnic. Arcobaleno 15.45 «1 cavalieri delI’o-nore» Technicolor. VVilliam Holden, M. Freeman. Excelsior 16.30 «La vergine nuda« Helene Man, Al Jan-ny. Prepovedano mladini pod 18 letom. Fenice 16.00 «La rivolta del Sudan« Technicolor. Grattacielo 16.00 «L’appartamento delle ragazze« Silvia Koscina, Sa-my Frey. Alabarda 16,30 «X2 operazione Okl-nawa» Richard VVidmark, Joffrey Hunter. Filodrammatlco 17.00 (dtaliani come noi« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 17.00 «La bandiera sventola ancora«. Cristallo 17.00 #La mano s ul fucile« VVestern. Garibaldi Zaprto zaradi počitnic. Capitol Zaprto zaradi počitnic. Impero 17.00 »Soldato sotto la piog-gia« Vittorio Veneto 16.15 «11 cranio e il corvo« Dirk Bogarde. Prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno Počitek. Astra 17.00 «Pianeta proibito«. Astoria 16.00 «11 mostro di via Mor-green« Technicolor Vicent Priče. ADbazla 16.00 «1 fuorllegge del Colo-rado« VVestern. M. Anders, L. Davis. Ideale 16.30 ((Operazione strlptease« Prepovedano mladini pod 18. letom LETNI KINO Satellite 20.30 «11 cittadtno delto spa-zio» Technicolor. Jeff Morrovv. Se ponovi prvi del. Paradiso 20.30 «La ragazza piu bella del mondo« Technicolor. Doris Day Se ponovi prvi del. Razna obvestila Starši In prijatelji, ki želijo obiskati otroke v počitniških kolonijah v nedeljo 25. t.m. v Zgornjih Gorjah in v Žirovnici In se niso še prijavili odnosno poravnali voznine, so naprošeni, da se takoj zglasijo v u-radu SKGZ v Ul. Geppa 9 od 9. do 14 ure, • • • Na čast 20-letnice zmage nad fašizmom priredi KPI Opčine ljudsko veselico v prosvetnem dopnu na Opčinah. 24. julija ob 19. dri otvoritev razstave Prekomorskih brigad in fotografij padlih iz Banov, s Konkonela in Opčin. 25. julija začetek ob 16. uri, ob 18 uri nastopijo: pevski zbor Prosek K on to vel, študentovski ansambel Iz Maribora in PD »Opčine«, Oba večera ples do polnoči. Vstop prost. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21. julija 1965 se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 89-letna Anna Ban-del vd. Škabar, 50-letnl Duillo De Carli, 62-letni Giuseppe Bensa, 12-letna Olivia Persi, 55-letnl Marino Martinel, 50-letnl Pietro Marc, 2 dni stari Andrea Plossi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN 09 7. - 25 . 7.) Alla Salute, Ul Giulia 1; Benussi, Ul. Cavana 11; Picciola, Ul. Oriaril 2; Vernari, Trg Valmaura 11; DArn-brosi Ul. Zorutti 19; Croce Verde. Ul. Settefontane 39; Ravaslnl, Trg Llberti 6; Testa d'oto, Ul. Mazzini 43. Od 13. do 16. ure Alla Salute, Ul Giulia 1; Benussi, Ul. Cavana 11; Picciola, Ul. Orlani 2; Vernari. Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN D Ambrosl, Ul Zorutti 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39: Ravasl-ni, Trg Libertž 6; Testa d’oro. Ul. Mazzini 43. Mali oglasi RAZNOVHSTNO POHIŠTVO za moderne domove po izrednih cenah dobite pri »ASTROMOBIL«, Via Giulia 108 (Rotonda del Boschetto). VESPE LAMHKETE, vse potrebščine in nadomestne dele za vse vrste motornih koles po zmernih cenah dobite pri A.M A H — Trst. via del Bosco N t — Tel 41 946 Sintetične preproge ln preproge za nodnlke iz pla stike »BALATUM« ln »MERA-KLON«. Moderno pokrivanje podov z gumo, «MOQUETTE» in ploščice ((RIKETT« ln »ARMSTRONG« Bežna vrata »ROLLPORT«, beneške zavese (tende veneziane) Hitra ureditev s specializiranim osebjem. A. R. P. ITALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6 Tei. 95-919 Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Zorki Jelinčiča darujeta Elvira in Mirki Godina 2000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok Zorki Jelinčiča daruje Alojz Gec 2000 tl za Dijaško Matico. Sporočamo žalostno vest, da na Je predvčerajšnjim po dolgi in mui ni bolezni za vedno zapustil na dragi oče in mož Peter Marc Pogreb dragega pokojnika bo df nes ob 18.30 iz hiše žalosti št. 18 na domače pokopališče. Žalujoči žena Pavla, hčerki Olga in Sonja ter ostalo sorodstvo Bazovica, 22 . 7. 1965. V. BRANDOLIN Razstavljenih je 120 vzorcev lestencev Novi tipi lestencev za vhode, kuhinje, za dnevne sobe TRST, VIA S. MAURIZIO, 2 10 -12 -15 • litrski električni 80- 100 ■ litrski električni grelci za vodo grelci za vodo znamke: # najboljših znamk: Perlina, Radi, Radi, Perlina, Aequator Tecnomasio, Triplex, Sabiana, Siemens Kopalnice bele, champagne, Vodne pipe najboljših sinje, sive, zelene, roza, # znamk in najrazličnejših znamke RICHARD GINORI modelov Pritikline za kopalnice: ekonomični, normalni, luksuzni in barvani tipi Ogledala za kopalnice različnih velikosti in oblik AKTUALEN PROBLEM V POLETNI VROČINI Razne možnosti za olajšanje krize preskrbovanja Trsta s pitno vodo Acegat lahko dobavi vodovodni mroži največ 125.000 kub. m v Iv na dan, povprečna potrošnja v juniju pa je znašala 130.000 kub. m Z naglimi koraki se bliža mesec avgust in i njim povezana skrb za nemoteno dobavljanje zadostnih količin vode za potrebe prebivalstva in industrije na našem področju. Največja dnevna količina vode, ki jo lahko mestno podjetje Acegat danes dobavi vodovodni mreži, znaša namreč le 125.000 kubičnih metrov (105.000 iz štivamskega vodovoda in 20.000 iz NabreŽinč), medtem ko je že v preteklem juniju potrošnja vode dosegla povprečno višino 130 tisoč kubičnih metrov na dan. Največjo potrošnjo so doslej zabeležili 22. junija letos, in sicer ■o tistega dne Tržačani potrošili 133.042 ifcub. m vode (mimogrede naj omenimo, da je znašal prejšnji »rekord» 133.101 kub. m, dosežen pa je bil 27. julija lanskega leta). Da bi odvrnili nevarnost, da bi precejšen del mesta ostal brez vode, so Acegatovi strokovnjaki v pasjih dneh preteklega junija pognali na maksimum čr-palne naprave priključene na vodovod v Stivanu, tako da so dvignili povprečno razpoložljivost vode na 129.000 kub. m na dan. Toda tudi ta ukrep ni zadostoval, da bi krili naraščajočo potrebo po vodi, saj je njena povprečna poraba še vedno prekašala razpoložljivo količino. V številnih rezervoarjih na gričih okoli mesta je vodna gladina čedalje bolj u-padala in zaloge so se v nekaj dneh skoraj popolnoma izčrpale. Zaloge vode v teh rezervoarjih lahko dosežejo danes okoli 61.500 kub. m ter zadostujejo komaj za kritje nekajdnevne razlike med potrošnjo in sprotnim dovajanjem sveže vode. Strokovnjaki mestnega podjetja Acegat so pred kratkim izdelali načrt, po katerem naj bi se razpoložljiva količina vode povečala za približno 6000 kub. m na dan. Po tem načrtu bi nadomestili del starega vodovoda na odseku od železniškega nadvoza pri Barkov-liah nekako do središča Rocola, in sicer z večjim vodovodom, katerega cevi bi merile 0.9 rt v premeru. Načrt je že odobril višji svet za javna dela (ta je vnesel nekaj manjših sprememb v originalen tekst, Acegat pa je spremembe brez ugovarjanja sprejel) prav te dni pa ga bodo predložili še deželnemu skrbništvu za javna dela, ki mora tudi dati svoj pristanek, preden bi prešli na niego-vo konkretno izvajanje. Realizacija načrta b< zahtevala izdatek 610 milijonov lir, od tega pa je večji del (480 milijonov lir) že kritih z raznimi posojili, za kritje preostalih 130 milijonov pa je tržaška občina pred kratkim zaprosila pri deželni upravi. Kljub prizadevanju zainteresiranih krogov, da bi lahko pričeli z delom v najkrajšem času, je zelo verjetno, da bi korist novega odseka vodovoda od BarkovelJ do Rocola lahko prišla do izraza v najboljšem primeru v poletnih mesecih prihodnjega leta. Ne glede na to pa je jasno, da bi bila uresničitev omenjenega načrta le začasen ukrep, ki nikakor ne more rešiti vprašanja nemotenega oskrbovanja tržaškega mesta z vodo. To vprašanje bi lahko korenito rešili tako, da bi proti Trstu speljali nov velik vodovod iz Soče. Na področju tik nad izlivom reke v Jadransko morje so namreč u-gotovili prisotnost obilnih žil pitne vode. Gradnja novega vodovoda pa bi zahtevala investicijo okoli 8 milijard lir, kar pa predstavlja zaenkrat preveliko breme bodisi za Acegat kakor tudi za tržaško občino. Nekaj časa se je govorilo tudi o tem, da bi kot začasno rešitev iz sedanje zagate povečali zmogljivost glavnega vodovoda v Stivanu, in sicer s postavitvijo cevi 1,3 m premera na odseku od Sesljana za kakih 6 km v smeri proti Trstu. S tem posegom bi se dnevna razpoložljivost vode v mestu povečala za okoli 20.000 kub. m, vendar pa bi zamenjava 6 km cevi stala okoli 1 milijardo lir. Tako bi se lahko prebili za nekaj let naprej, v tem Mite na času pa bi skušali najti sredstva za radikalno rešitev vprašanja: to je za gradnjo novega vodovoda od Soče. Se zadnje tedne je vse kazalo, da bo ta zamisel res prodrla, ko je prot. Marussi, ki poučuje geodezijo na tržaški univerzi, izrazil domnevo, da bi se dalo izpod Glinščice v dolini pod Bota-čem izčrpati tudi čez 140.000 kub. metrov odlične vode na dan, kar bi lahko pomenilo praktično razmeroma ceneno in radikalno rešitev celotnega vprašanja zadostnega oskrbovanja Trsta z vodo. Tržaška občina in podjetje Acegat sta se koj oprijela nove zamisli, in opustila prejšnje načrte, župan Fran-zil pa je v tej zvezi interveniral pri ministru za Javna dela Pierac-ciniju, ki naj bi priskočil na pomoč občini s primernim denarnim prispevkom, sama občinska uprava pa se je obvezala, da bo prevzela nase stroške za izvrtanje 50 m globokega jaška (v taki globini naj bi se namreč nahajalo podzemsko jezero) ter za gradnjo potrebnih vodovodnih predorov. Raziskovanja, za katera je župan zaprosil finančno pomoč iz Rima, bodo morala odgovoriti na vrsto vprašanj: ali Je res zadosti vode pod Glinščico in kakšna je ta voda? Je uporabna za mestne in industrijske potrebe? Kdaj je je največ in kdaj najmanj? itd. Na odgovor bo seveda treba čakati precej dolgo, v najboljšem primeru štiri do pet let. Med tem časom pa se bo potrošnja vode v mestu nezadržno stopnjevala, kakor se je dogajalo v zadnjih letih in se dogaja še danes. Na številne začasne rešitve, ki smo jih navedli v začetku pričujočega sestavka, in ki zahtevajo precejšnje denarne investicije, ki bi bile vsekakor zavržene ko bi se odločili za načrt prof. Marussija, zdaj ne kaže več misliti. Strokovnjaki so se spravili na delo, da bi našli najcenejšo začasno rešitev iz zagate, sad njihovih prizadevanj pa se je izkristaliziral v naslednji zamisli: na štivanski vodovod bi priključili novo črpalno napravo s strojem, ki bi lahko razvijal 900 KS moči. S to napravo bi pognali vodo z večjo hitrostjo po ceveh proti mestu, tako da bi njena dnevna količina narastla za 20.000 kub. m. To bi zadostovalo za kritje naraščajoče potrošnje za razdobje naslednjih štirih let. Zdaj se s tem načrtom ukvarjajo občinski in Acegatovi tehnični sveti, vse pa kaže, da bo načrt res sprejet, kajti za to rešitev govorita dva važna čl-nitelja: prvič nova črpalna naprava bi lahko stekla še pred poletjem 1966, in drugič, črpalke in nove čistilne naprave, ki morajo biti prilagojene višji hitrosti vode v cevovodu, bi zahtevale le izdatek 190 milijonov lir, kar je tudi po mnenju občinskega odbornika za industrijske usluge i:. Spaccinlja, ki je nedavno tega sprožil to vprašanje v občinskem svetu, sprejemljivo tudi za občinsko blagaj- Usposobljcnostni izpiti za pouk na slov. šolah ZARADI RAZLIČNOSTI STAL/5C MED KD TER PSI IN PSDI Razbitje pogajanj na Goriškem med strankami levega centra PSI in P5DI ne sprejemata pogoja KD, da SDZ kot enakopravni član prisostvuje pogovorom o sestavi odborov levega centra Šolsko skrbništvo sporoča, da bo na podlagi ministrskega odloka, ki bo v kratkem objavljen, razpisan rok za usposobljenostne izpite za pouk na srednjih šolah. V Trstu bo sedež izpitov za naslednje učne predmete: 1. Italijanščina in italijanska literatura, latinščina in grščina, zgodovina in zemljepis — za pouk na vsaki srednji šoli. 2. Italijanščina in latinščina (jezik in literatura), zgodovina in zemljepis — za pouk na vsaki srednji šoli. 3. Italijanščina in italijanska literatura, zgodovina in zemljepis — za pouk na vsaki srednji šoli. 4. Slovenščina in slovenska litera- tura — za pouk na vsaki srednji šoli. ' Umik pismenih in ustnih izpitov je objavljen na oglasni deski šolskega skrbništva. iiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimmiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PODA TKI TRGO VINSKE ZBORNICE Zastopniki pokrajinskih političnih tajništev Krščanske demokracije (Agati, Cocianni in Maroc-co), Italijanske socialistične stranke (Carraro, Waltritsch, Cerigioli, Cellie in Macoratti) ter Italijanske socialdemokratske stranke (Candussi, Bon, Rovis, Dellago in Felluga) so imeli v torek zvečer ponovni sestanek, na katerem so se pogovarjali o sestavi odborov levega centra in o prisotnosti predstavnikov Slovenske demokratske zveze na teh sestankih. Zaradi različnosti stališč posameznih strank so se pogajanja razbila ter ni upati, da se bodo nadaljevala pred koncem tega meseca. Ob zaključku pogajanj so predstavniki teh treh strank objavili naslednje tiskovno sporoči lo: • Zastopstva KD, PSDI in PSI V juniju je pomorski promet dosegel 505.000 ton blaga V prvem letošnjem polletju je bil promet za 200.000 ton večji od lanskega Tržaška trgovinska zbornica Je objavila dokončne uradne podatke o gibanju blagovnega prometa v našem pristanišču v preteklem juniju. V tem mesecu Je pomorski promet dosegel 505.000 ton blaga, od tega 159.000 v odvozu, a preostalih 346.000 ton v dovozu. V prvem polletju je tako promet dosegle v obe smeri 2.910.000 ton ter je bil za približno 200.000 ton večji od prometa v istem razdobju lanskega leta. Letos se je povečal zlasti odvoz raznega blaga po morju. Blagovni promet po železnici je v juniju dosegel 134.000 ton ter je bil za okoli 20.000 ton višji kakor v juniju lanskega leta; v prvih šestih mesecih skupaj pa je dosegel 805.000 ton, kar pa predstavlja nazadovanje za 200.000 ton v primerjavi s prometom, ki so ga zabeležili v ustreznem razdobju lani. miitHifiiMmiiiiiimimiirMiiiiiiiimiiiiiiiiiimmiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiifiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiM -».0**10 4 WT rtf^ ŠTIRI NESREČE NA DELU Grški pomorščak strmoglavil v podpalubje na ladji «EUi» Valj stroja zmečkal delavcu tri prste - Ne-sreča dveh delavcev pri podjetju Rizzani Včeraj zjutraj so sprejeli na nevrokirurški oddelek glavne bolnišnice 34-letnega grškega pomorščaka Andrea Strumbulusa, ki je vkrcan na grški ladji «Effi», zasidrani v pristanišču Duca d’Aosta. Okoli osme ure je Strumbulus, ki je stal na dveh tramovih pri odprtini ladijskega krova, nadzoroval delo svojih kolegov, ki so vkrcavali na ladjo neke stroje. V določenem trenutku sta se tramova iz nepojasnjenih vzrokov odcepila, in pomorščak je strmoglavil v podpalubje, kjer se je pobil po čelu, tilniku in ob levem boku. V glavno bolnišnico so ga prepeljali z RK in sprejeli s prognozo predvaja danes, dne 22. t. m. z začetkom ob 18. uri pustolovski barvni film ( PROTI VOHUNSTVO ) Igrajo: LANA TURNER, CLARK GABLE in VICTOR MATURE KINO «1 Klili» PKOSKK predvaja danes, dne 22. t. m z začetkom ob 19.30 uri film O.S.S. 117: SEGRETISSIM0 (O.S.S. 117: STROGO TAJNO) Igrajo: KERWIN MATHUS, NADIA SANDERS, IRINA DEMICH UNIVERSALTECNIC A RADIO - TELEVIZORJI - AVTOMATIČNI IN SUPERAV-TOMATICN1 PRALNI STROJI - HLADILNIKI - ELEK-TROGOSPODINJSKI PREDMETI CANDV - KEX - CGE Izredne cene za izvoz - Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji UNIVERSALTECNIC A Irteste - Trsi Corao Garibaldi št. 4. tel. 41243 in Trg Goldoni in «Debutant». ATLETSKO TEKMOVANJE ZA EKIPNO DEŽELNO PRVENSTVO CAUZ 4,35 - SGRAZZUTTI 4,25 Borovec Švab odličen na 1500 m - Fučka ni dosegel norme v metu krogle PRED OŽIVITVIJO NOGOMETNIH IGRIŠČ V JUGOSLAVIJI Priprave treh slovenskih ligašev za bližnje nogometno prvenstvo v Olimpija okrepljena z novima igralcema Sombolcem in Cehom Maribor ima novega trenerja ■ Slovan v težavah še pred začetkom Po prvem delu priprav za letošnje nogometno prvenstvo v jugoslovanski zvezni ligi, so igralci Olimpije odpotovali v Kranjsko goro, kjer bodo združeno nadaljevali s treningi. Največ pozornosti bo trener Elsner polagal na vzdržljivost in hitrost. Vsako jutro so na sporedu daljši teki, med katerimi pa se igralci posvetijo tudi sprintom. Pred kosilom je na sporedu še telovadba, popoldne pa se .........................m*.............. Mladi nogometaši z Brega v Idriji Moštvi Idrije in Brega pred tekmo V nedeljo 18. t.m. Je športno društvo BREG, z namenom, da počasti 20-letnico osvoboditve, organiziralo množični izlet v Idrijo in bolnišnico Franjo, združen z nogometno tekmo z idrijskim Rudarjem. Z veseljem lahko poročamo, da so veliko večino udeležencev sestavljali mladi ljudje, ki so se seznanili s kraji, kjer so se odvijali odločilni boji partizanstva na Primorskem. V prijetnem in prijateljskem razpoloženju Je čas hitTO potekel. Na igrišču se je že pred napove- dano uro nabralo veliko ljudi. Z navdušenjem so sledili prizadevanju nastopajočih nogometašev, da bi privedli lastno moštvo do uspeha. Čeprav Je bil v začetku «Breg» ves čas v napadu, se je prav Idrijčanom posrečilo, da so v 30. minuti prvega polčasa prišli do gola po zaslugi srednjega napadalca. V 35. minuti drugega polčasa je zelo dober levi krilec povečal rezultat. Toda samo dve minuti kasneje Je levo krilo »Brega« V. Pe-taros z lepim strelom dosegel gol. Ta uspeh je Brežane spodbudil, da so s podvojenimi silami napadali. da bi izenačili. Toda žvižg sodni ka jim je razblinil to upanje. Tako se je tekma končala z rezultatom 2:1. S. D. BREG pa je lahko zadovolj. no z uspehom obeh odigranih prijateljskih tekem za preizkušnjo, neglede na rezultate, kakor tudi z izletom. Na tekmah se je izkazalo, da razpolaga s številnimi igralci za sestavo dobrega domačega moštva. Izlet pa nam je dokazal, da uživa društvo simpatijo in naklonjenost naših ljudi. M. KURET nogometaši urijo le z žogo. Trener je že sedaj povsem zadovoljen s kondicijo. Največ zanimanja vlada za nova igralca Olimpije Sombolca in Ceha. Sombolac je nastopal že v BSK in Borcu, zadnjih šest let pa je preživel v Beogradu, kjer je igral za Partizana. V novem ambientu se je takoj znašel in tudi s tovariši se dobro razume. Tudi Anton Ceh se Je privadil novim klubskim tovarišem. Igralec je do letošnje sezone igral pri Mariboru, oblekel pa je že majico državne B reprezentance in mladinske reprezentance. Edini odsoten v Kranjski gori je Soškič, ki se še ni sporazumel z vodstvom kluba zaradi stanovanja. Zvezni odbor ga je zato suspendiral zaradi neizpolnjevanja obveznosti. V okviru proslav v počastitev Dneva vstaje se bosta v sredo spoprijela v Ljubljani Olimpija in Trešnjevka. Obe moštvi JStp napovedali nastop najboljših postav. Poleg tega se Olimpija pogaja tudi z Rijeko, s katero naj bi odigrala pred začetkom prvenstva dve tekmi, eno v Ljubljani in eno na Reki. Maribor in Slovan pa se pripravljata za drugo zvezno ligo. Maribor že več let sili v najvišjo ligo, ki pa mu je dosedaj vedno zbe žala predvsem zaradi slabih rezultatov v prvem delu prvenstva. Prav zaradi tega je trener šimu-nič napovedal nove ukrepe, kot npr. potenciranje treningov in vzdr ževanje večje discipline med atleti. Kader moštva bo na. vsak način odpotoval v Mursko Soboto, kjer bo od 25. julija do 8. avgusta. Trener ima na razpolago za prvo ekipo 24 igralcev, od katerih 14 branilcev, že zaradi tega je nesmiselno govoriti že sedaj o verjetni postavi. Trener je pripomnil, da bi rad priskrbel še enega vratarja (zanima ga predvsem vratar BSK Milakovlč), ker bo Va-bič sredi sezone odšel k vojakom. Izrazil pa je tudi upanje, da bi se posvetilo več zanimanja mladim silam. Slovan bo letos prvič nastopil zvezni konkurenci. Finančne težave so velike, tem pa se je sedaj pridružilo še nerazumevanje igralcev, ki zahtevajo previsoke vsote. Moštvu bodo sicer pomagale nekatere ustanove, 4,5 milijona posojila pa je zagotovil sklad za telesno kulturo. Nogometaši bodo odpotovali 25. julija v Šoštanj, kjer bodo trenirali do 3. avgusta. V programu so tudi nekatera srečanja s tamkajšnjimi manjšimi moštvi. Po povratku v Ljubljano pa se bo Slovan pomeril še z Mariborom in Zagrebom. Na treninge so se predstavili že vsi igralci, le Virant in Velkavrh, ki sta pri vojakih, trenirata v vrstah Varteksa oz. Rije-ke. Govorilo se je o prihodu igralcev Aluminija Kmjiča (ki je bil letos najboljši strelec SNL) in Voduška. Kaže pa, da jih to moštvo noče oddati, ker bo letos skušalo doseči prvo mesto v svoji konkurenci in pridobiti pravico nastopa v drugi zvezni ligi. V Vidmu so se v nedeljo zbrali atleti iz naše dežele na tekmovanju za ekipno deželno prvenstvo. Udeležba ni bila posebna številna, rezultati pa so v celoti zadovoljili. Junaka dneva sta bila skakalca s palico Cauz in Sgrazzutti. Oba sta teden dni prej uspešno nastopila na državnem prvenstvu v Rimu, kjer sta osvojila drugo oziroma šesto mesto z skoki 4,30 in 4,20 m. Za njim nastop v Vidmu je vladalo seveda veliko zanimanje in atleta nista razočarala. 17-letni Cauz je svoj osebni rekord popravil za 5 cm in skočil 4,35 m, Sgrazzutti pa je tudi izboljšal svojo znamko in preskočil letvico na 4,25 m. Odlična skakalca sta precej zasenčila ostale rezultate pa čeprav so bili vse prej kot povprečni. Duca je na primer vrgel kladivo skoraj 50 m daleč in ponovno gladko premagal Antonuttija, ki je tokrat zaostal za osebnim rekor dom za približno 9 m Na 1500 m je ponovno navdušil Miani. Tek je bil zelo izenačen, ker sta Mianiju kot senci sledila Danelutti in Moro. V končem Sprintu je bil le najmočnejši Miani, ki je dosegel čas 3’59”7. Sodeč po dobrem rezultatu z državnega prvenstva je precej razočaral Danelutti, Moro pa se je z 4’2”3 ponovno vrnil k dobrim znamkam. Na tej progi je nastopil tudi borovec Švab, ki je še enkrat popolnoma zadovoljil. V svoji sku pini je bil tretji z odličnim časom 4’27”. Rezultat je zelo blizu borovemu društvenemu rekordu in ob enem predstavlja lepo plačilo za resno delo borovega tekača v letoš nji sezoni. Met krogle ni bil posebno dobro zastopan. Zmagovalec Francescut-to je dosegel le nekaj manj kot 14 m in v neveljavnem metu to znam. ko tudi krepko presegel, večina pa je precej zaostala. Borovec Fučka je skušal na tem tekmovanju doseči normo za nastop na državnem mladinskem prvenstvu, dosegel pa je komaj 12,38 m namesto planiranih 13 m. Navdušil je tudi tek na 110 m ^ z zaprekami. Izkušenemu Butti-I gnonu je prvič po dolgem času tr- da predla. Odnesel je sicer prvo mesto in tudi dosegel zelo dober čas 15”9, istočasno pa je skozi cilj pritekel tudi 17-letni goričan Mu-solin, ki je velika nada domače atletike; pravi talent, ki se lahko v nekaj letih razvije v vrhunskega športnika. Na 400 m js pričakovano zmagal Loru iz Tržiča. Čeprav je bil brez običajnih konkurentov se je do skrajnosti potrudil in zabeležil čas 50 sekund, ki predstavlja letošnji najboljši dosežek v deželi. Zase normalen rezultat je dosegel v troskoku Medesani. Njegova znamka znaša tokrat 14,16 m. Krepko je v tej panogi osebni rekord popravil Buttignon z rezultatom 13,69 m. Kot običajno v Vidmu so bili doseženi slabi rezultati na 100 m, čeprav so nastopili nekateri znani šprinterji kot Trangoni in Prosdo-cimo. Zmagovalec je postal Abatte. matteo z časom 11’5, medtem ko so bili drugi za desetinko ali dve slabši. Res je, da tokrat najboljši niso nastopili, res pa je tudi, da se v Vidmu skoraj nikdar ne dosežejo dobri rezultati na 100 m. Tamkajšnji časomerilci imajo menda drugačen način merjenja, saj neuradni časomerilci zabeležijo redno za 2 ali 3 desetinke sekunde boljše čase. REZULTATI kladivo: Duca (Udinese) 49,72 m 110 m zapreke: Buttignon (Torria-na) 15”9 100 m: Abattematteo (Udinese) 11”8 krogla: Francescutto (Udinese) 13,93 m; Fučka (Bor) 12,38 m troskok: Medesani (Fiamma) 14,16; Spacal (Bor) 10,68 m 10.000 m: Milocco (Libertas Videm) 36’51”9 400 m: Loru (CRDA Tržič) 50” 1500 m: Miani (CRDA Tržič) 3’59”7; Švab (Bor) 4’27” palica: Cauz (Udinese 4,35 m; Sgrazzutti (Libertas Videm) 4,25 4 x 100 m: Udinese 45”. BRUNO KRIŽMAN SMUČANJE CERVINIA, 21. — Danes so se nadaljevali poskusi nekaterih smučarjev, da bi postavili nov svetovni rekord na kilometer z zaletom. Smučarje ovira na novo zapadli sneg, ki je okvaril predvsem prvi del proge. Najboljši čas je dosegel Ludvig Laitner s hitrostjo 169,651 km/h, sledili pa so mu De Marco, Dorvorth, Mussner, De Zordo in Siorpaes. Razočaral je Bruno Alberti, ki je včeraj dosegel drugi najboljši čas. Med tekmovanjem se je ponesrečil Roby Gasperi, ki je padel v prvem delu proge in zadel v kol. lllllimnilllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIllllllllinuilllllllllllUIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIUIIIIIIMIIIIIIH JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO V VATERPOLU Mladost premagala Partizana Cr ven a zvezda premagala Mornarja (toda slednji je napovedal priziv) že drugo kolo jugoslovanskega prvenstva v vaterpolu je prineslo nepričakovan rezultat; lanski prvak Partizan je moral položiti o-rožje v Zagrebu. Beograjčani so naleteli na razigrano Mladost, ki je izrabila priliko, da se maščuje iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiriiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMimiiiiimiiiiiiMmiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO V KOŠARKI ———^ ,» ■•“■*-** Tri moštva na vrhu lestvice Zmaga Olimpije, poraza Slovana in Lesonita V glavni tekmi enajstega kola je Olimpija premagala nevarnega tekmeca iz Zadra in se povzpela do vrha lestvice. S to zmago Je tudi osvojila naslov prvaka prvega dela prvenstva. Zmagala je namreč s tolikšno razliko, da je v lestvici prehitela tako Zadar kot Beograd, katerega je presenetljivo premagal Radnički. Kljub naskoku pa Je bila tekma zelo izenačena. Moštvi sta se stalno menjavali v vodstvu do zadnjih petih minut. Tedaj so se Djerdja in tovariši nekoliko zmedli in O-limpija je zmagala z dvajsetimi točkami razlike. Med domačini se je zelo izkazal Pavlovič, ki je dosegel sam 30 točk, drugi najboljši strelec pa Je bil Dermastja. Daneu tokrat ni bil tako precizen, a se je odlikoval z dobrim podajanjem in režijo. Med gosti je bil najboljši Djerdja. Ostala slovenska predstavnika pa sta doživela nova poraza. Sicer pa je bil poraz Lesonita pričakovan. Moštvo iz Ilirske Bistrice je na- bralo že enajst zaporednih porazov in že nima več možnosti, da bi se rešilo izpada. Tokrat je slavil zmago nad njim Split, ki pa je pokazal zelo revno in preprosto igro. Za Lesonit je bila to edinstvena možnost, da bi končno prišel do obeh točk, toda moštvo je vsekakor nezrelo za to konkurenco. Tudi Slovan je moral tokrat položiti orožje. To pa je storil le po ogorčeni borbi, ko je že kazalo, da bo odločitev padla v zadnjih sekundah. Na žalost pa je v zadnjem delu Slovan močno popustil in doživel poraz, ki vsekakor ne izraža prave razlike med ekipama. Zelo dramatičen je bil derbi med Partizanom ih Crveno zvezdo. Tu je odločitev res padla v zadnjih minutah. Zanimivo je, da je Crve-na zvezda zaključila prvi polčas z naskokom desetih točk, v drugem delu pa je to prednost izgubila in z njo še tekmo. Presentljiva pa je zmaga Rabot-ničkega, ki je odpravil kvotirano Lokomotivo. Zagrebčani so s tem porazom zapravili izredno priliko, da bi se pridružili prvim. Med tednom je bila odigrana tekma med Radničkim in Beogradom. Zmaga je presenetljivo pripadla pr vim, ki so tako omogočili Olimpiji, da je osvojila naslov spomladanskega prvaka. Olimpija — Zadar 96:76 Radnički — Beograd 81:76 Rabotnički — Lokomotiva 65:63 Lesonit — Split 51:67 Zeljezničar — Slovan 85:72 Partizan — Crvena zvezda 77:74 LESTVICA Olimpija Beograd Zadar Lokomotiva Split Partizan Radnički Zeljezničar Crvena zvezda Slovan Rabotnički Lesonit PO XI. KOLU 11 83 937:785 za lanska poraza. Tekma je bila izenačena le do tretjega dela. Do takrat sta se namreč moštvi vrstili v vodstvu in prikazali lepo igro. Po tretjem delu pa je postala igra ostrejša in sodnik je moral izključiti več igralcev. To so izrabili predvsem domačini, ki so dvakrat zaporedoma pretresli Muškatirovi-čevo mrežo in spravili na varno obe točki. Precej zmede Je bilo v Beogradu, kjer ni bil prisoten noben klub. ski zdravnik, kar je predpisano po pravilih. Domačini so zato povabili nekega zasebnika, ki je bil med gledavci in s tem začeli tekmo. Borba je bila ogorčena in Mornar se je krčevito branil, tako da bi si skoraj zaslužil točko. Do prerekanja pa je prišlo po tekmi, ko so gostje zvedeli, da ni bilo predpisanega klubskega zdravnika in so napovedali priziv pred vaterpolsko zvezo. Jadran s Hercegovka je brez težav odpravil splitsko istoimensko moštvo, Pošk in Primorac pa sta si po tekmi, ki je bila bolj podobna splošnemu pretepu, razdelili plen. REZULTATI Pošk — Primorac 4:4 Mladost — Partizan 5:4 Crvena zvezda — Mornar 4:2 Jadran (HN) — Jadran (S) 7:1 930:781 925:829 850:763 575:443 974:859 917:883 781:832 807:830 829:923 8 767:833 0 11 614:1026 Jadran (HN) 2 2 0 0 13:5 4 Mladost ■ 2 2 0 0 8:4 4 Partizan 2 10 1 14:5 2 Crvena zvezda 2 10 1 4:5 2 Primorac 2 0 11 8:10 1 Mornar 2 0 11 5:7 1 Jadran (S) 2 0 11 4:10 1 Pošk 2 0 11 4:14 1 Spored III. kola: Mornar Jadran (HN), Jadran (S) Pošk, Parti- zan Crvena zvezda in Primorac • Mladost. IVO JUVANČIČ Tudi v gorah se je zgodovina prelamljala (Ob 50-letnici vojne Italije proti Avstro-Ogrski) 1 iz Del Blanca (vol. I str. 309) zvemo, da je pošiljal obvestita poveljstvu kavalerijske divizije v Vidmu tudi Ivan Gujon, župnik iz štoblenka tik pod mejo za Bukovo Ježo in Ježo, nekaj dni preden so izbruhnile sovražnosti. Z vrha Kolovrata in z Ježe se da lepo opazovati Tolminsko kotlino. Beneški Slovenec Gujon je bil vesten mož. Na vprašanje italijanske komande, če je res na Tolminskem 80.000 mož avstrijske vojske, je odgovoril, da jih je komaj 80. Dodam tu svoje vtise. Župnik Gujon je bil simpatičen mož, govoril je zelo, zelo lepo slovenski, ko sem ga spoznal tam pred II. svetovno vojno na Višarjah, saj je prišel zopet na mejo, služboval je v 5. Ovčji vasi (bolje bi bilo pisati Volčja vas, ker domačini govore: Učja ves po «uk», to je volk) v Kanalski dolini. Neprenehoma je obiskoval Višar-je, kamor so prihajali romarji iz Goriške, Slovenije, Koroške. V čast mu štejem, da tedaj ni bil fašistično usmerjen; če je še takrat kam poročal, je poročal ali vojski ali karabinjerjem. Ti so pa itak sami poslušali zlasti naše Goričane, ki so si dajali tu duška zlasti v slovenski pesmi. Višarje so bile pod Vidmom. Sicer so Višarje tudi hrib ali njih zgodovina med dvema vojnama Je poglavje zase. Gujon pa še danes živi tam v Ovčji vasi, 87 let star. (O njem glej priložnostno publikacijo v čast P. Cemoja 27. 9. 1964 v ital. Spisal A. Kračana.) Del Bianco omenja še več beneških duhovnov, skoraj e-dinih intelektualcev one dobe med beneškimi Slovenci, ki so vestno vršili svojo dolžnost do Italije. Ali omenja tudi primere, da so bili osumljeni špionaže in prišli pred vojno sodišče. Vojna je pač vojna, strašna zlasti za obmejno prebivalstvo. Vrsta podatkov zadeva cele vasi. Na primer žene vasi pod Breškim Jalovcem (Brezje - Viskorša - Platišče), ki nosijo prve dni vojne v koših municijo, hrano, vodo na vrh. Alojz Tommasini vulgo Minut vodi opolnoči alpine na Jalovec, ki nato prekucnejo obmejni kamen v prepad. Danes stoji zopet, vsaj tam blizu nekje; le, da označuje mejo med Italijo-Jugoslavijo. Organizator teh vasi je bil župnik A. Cenčič — o njem sem že pisal pred leti v ((Primorskem dnevniku«. Končal je v župniji Gonars in 1942—1943 cbiskoval v taborišču naše internirance. V Platišču je njegova knjižnica imela tudi pesmi naših klasikov in ne samo knjige celovške Mohorjeve družbe. Slovenska kulturna beseda je šla čez gore in mejo, politična manj. To se je zgodilo šele za časa NOB. V nasprotju s temi beneškimi vasicami piše del Bianco o ženah iz Sedla pri Kobaridu, ki so spesnile pesem zbadljivko na račun italijanske vojske in jo tudi pele s spremembami še po porazu pri Kobaridu. Resno se je pa zadržala Katarina Medveš iz Jevščka pri Livku — danes naselje v Jugoslaviji, tik ob meji — ki je vodila 1915 bersaljere proti Livku. Polkovniku, ki jo je vprašal, kje ima moža, je mimo odgovorila, da je vojak pod Avstrijo. «In če ga ubijemo,« pravi nato on. Ona pa polkovniku: «Ali pa on vas,« in še je dodala: ((Vsakdo vrši svojo dolžnost.« (Del Bianco II o-pomba str. 16). Mi bi še pripomnili : ((Žalostno dolžnost, če je sploh bila dolžnost.« Mogoče pozneje, ob kaki drugi priliki, bom pripovedoval, da je oktobra 1917 na Jevščku prebil noč lajtnat Rommel, poznejši maršal II. svetovne vojne in 1944 žrtev Hitlerjevega besa. Hvalil je slovensko gostoljubnost. V prvi svetovni vojni so pa beneškoslovenski fantje doživeli bridke... Del Bianco (La guerra e il Priuli II str. 70) omenja, da so bataljon «Civi-dale« osmega polka ((sestavljali skoraj izključno mladeniči nadiških dolin, stare in zveste Slavije, ki v vojni ni poznala niti enega dezerterja in proporcionalno dala največje žrtve«. Ko poda sliko prvih dni vojne, doda, da je bataljon «Ci-vidale« 28. maja 1915 prišel proti zelo utrjeni avstrijski postojanki na Rdečem robu, desno, to je vzhodno od Krna; 2. junija je prišlo do krvavega spopada. ((Napadali so alpini po dveh žlebovih v višino.« Naprej je šla 76. četa, sledile so ji 110., 20. in 16. četa. Videti je bilo, da bodo uspeli, ko je na desnem krilu popustila italijanska infanterija in beneškoslovenski fantje so doživeli pravi pokol; med mrtvimi in ranjenimi je bilo 11 oficirjev in 450 mož. Ostali so se umaknili. Koliko je takrat proti tem napadajočim Benečanom stalo Slovencev, Hrvatov, Bosancev v avstrijski uniformi? Sedem let za tem, piše Del Bianco, so julija 1922 na to vojno pozorišče organizirali množičen obisk beneško-slovenskih ljudi, proti prelazu Sleme nad planino Sleme, in tam se je nudil grozen prizor: pod strmimi skalami, nekaj deset metrov od avstrijskih jarkov, so obiskovalci zagledali dve vrsti nahrbtnikov, pod njimi pa razstresene kosti, celotne ske- lete padlih junija 1915. Meseca julija 1922! Bil je mesec, ko je strela poškodovala novopostavljeni spomenik padlim italijanskim vojakom na Krnu, ko so fašisti za to dejanje osumili pastirje, da ne rečem pastirčke domačine, napravili kazenski pohod, požgali župnišče v Drežnici, razbili Volaričev spomenik v Kobaridu. Poskušali zažgati tu župnišče. Divjali v Starem Selu... in je prišlo 16. julija do «ekspi-jacije« — zadoščenja na Krnu, ko so sem segnali domačine podkrnskih vasi, da so prisostvovali novi ((blagoslovitvi« spomenika, medtem ko so o-sumljeni pastirji po zaporih čakali proces in obsodbo. Je bil ta dan, ko so pripeljali tudi beneško-slovenske domačine, matere, vdove, sirote po padlih na Rdečem robu, Slemenu? Ne vem. Mogoče, oni naj bi prisostvovali «blagoslovilu» kot osumljenci, kaznovani, ti kot zavedni patrioti. Ali tudi ti, kaj so doživeli ob pogledu na ostanke svojcev! To so tragedije, ki so jih doživeli naši hribi! To je samo en dogodek. In še lahko navedem dogodek, ki zadeva Valdostance, ki danes uživajo v šolah, v uradih, v I javnem življenju pravico do domačega jezika, francoščine. 16. junija 1915, štirinajst dni za onim pod Rdečim robom, so italijanski alpini — to je uradno poročilo — zavzeli Krn. Zavzel ga je bataljon «Exilles», v katerem so služili francosko govoreči Valdostanci. Val d’Ao-sta je 1945 zahtevala celo priključitev k Franciji, danes ima vsaj svojo avtonomno pokra ji no, Beneška Slovenija pa, ki je dala marsikatero žrtev v boju proti fašizmu, nacizmu, ta nima niti ene same osnovne šo-lice. Pri zavzetju Krna je odločilno sodeloval podporočnik Pic-co, ki je z malo patruljo preplezal severno krnsko steno in padel avstrijskim vojakom v hrbet; bili so po pripovedovanjih Ukrajinci iz Bukovine, ki so trudni zaspali. Prav tisti dan so zamenjali Bosance, ko so prepešačili dolgo pot od Trente do Soče. Picco je ob napadu nato padel. Po njem so med dvema vojnama imenovali kočo na Krnu, na katerem temelju stoji današnje zavetišče, imenovano Gomišče-kovo. Fasada je še deloma ista. Pod fašizmom je bila višja, nekak spomenik padlim s fašističnimi snopi in orli. Postavljena je bila v tridesetih letih, potem ko je strela doce- la porušila, z zemljo zravnala na vrhu stoječi spomenik Kanin in Krn, pravijo Bovčani, pošiljata nevihte na Bovško in še da »vlečeta strele nase«. Ob dogodkih prve svetovne vojne smo nujno prestopali v dogodke po njej, mimogrede omenili še celo NOB. Končajmo samo s pripombo, da je pač prva peljala v drugo. In eden tistih, ki ie drugo izzval, Benito Mussolini, duče fašizma, je med prvo hodil tudi * onem «kotu» Julijcev, ki smo ga začetkoma omenili. Kot kaplar bersaljerov je mimo Robiča 1915 skozi Kobarid prišel na Rombon, nato na Mali Ja-voršček, o vsem je pisal v svojem dnevniku. O Slovencih tudi. To narhreč, kar je ponovil med NOB 1942: «To ljudstvo nas ne bo nikoli ljubilo.« Z »nas« je mislil Italijane Da, I. svetovna vojna je za obmejne Slovence bila agresija. Druga pa celo za vse Narod, ki ljubi svobodo, ker jo tisoč let ni imel, po njej pa hrepenel, a-gresorja zares ne more ljubiti še najmanj pa človek gora, ki ve za mir višin in svobodno nebo. (KONEC) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 8,11. TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 - II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 801) Ur - Vnaprej. Četrtletna 2 25o' lir polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ; v tednu 30 din, mesečno 600 din — Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965 — Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT DZS Ljubljana. Start trg 3/1., telefon 22-207 tekoči račun pri Narodni’ banki v Ljubljani 800-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 lir beseda - Oglasi tržaške In gorlške pokrajine se naročajo pri upravi. 1 n ' — I* vseh drugih pokrajin Italije pri »Soeietš Pubblicitk Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst