ni. Bnllta. i MM, • iw». a mfr nm. XLIX. lito. .Slovenski Narod* velfa po potti: za ATStro-Ogrsko: cclo leto skupaj naprej • K 25*— pol leti m „ • • . 13 — četrt leta „ m . # . 6*50 na mesec - - • . . 230 za NcmČljo: ćelo leto naprej • . . . K 30*— za Ameriko in vse druge dežele t ćelo eto naprej • • . • K 35.— Vprašanjem glede Jnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali mamka, PprftTvlftro (tpodaj, đvoriSče levoi EnallOTa allca $t 9, UUfon *tS9. Iifeafa TBak 4mm ivec«r iintMil n«4«l|« te pmalk«. Inserati vdjajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 20 vin., za dvakrat po 18 vin., za trikrat ali večkrat po 16 vin. Parte in zahvala vrsta 25 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. L'piavništvu na] se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i.td, to je administrativne stvari. -^— Fosame*aa Mevllka veli« tO vlnar|«v. ■■ Ka pismena narobila brtz istodobne vposlatve naročnine M *t ozira. mMtLTo4mm tlskarci« teUfon ftt SS. .Slovenski Narod" velja ▼ Ljubljani na dom dostavljen: ćelo leto naprej • • • • K 24"— pol leta „ ..... 12*— četrt leta „ • : • • • 6'— na mesec m * • • • • 2*— v upravništvu prejeman: ćelo leto naprej . , • • K 22*— pol leta „ » • • • s 11"^— četrt leta n ••*;•* 5*50 na mesec . •••'•• l'9O Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Ortdniftvoi Knmnova nUca ŠL 5 (v pritllčju levo,) toUfon *t 34. Cesarjevo priznanje prestolonasledniku. Junaštva 3. armadnega zbora. SOVRA2NIK VR2EN IZ VSEH POZICU NA LAVARONSKI PLA-NOTL PRESTOLONASLEDNIKO-VE ĆETE SO DOSPELE DO CRTE MONTE TORMENO - MONTE MAJO. DOSEDAJ SKORO 24.000 ITALIJANOV VJETIH, 172 TOPOV VPLENJENIH. Dunai, 22. maja. t'Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Poraz Italijanov na iužno - tirolski fronti prihaja vedno večil. Napadi graškega zbora na visoki planoti Lavarone so imeli popolen uspeh. Vrgli smo sovražnika iz ćele njegove pozicije. Naše čete imajo Cimo Man-driolo v svoj! posesti in visine neposredno zapadao od me]e od tega vrha do doline Aste. Bojne čete Nj, c, in kr. Visokostf feldmaršallajtnanta nadvojvode Karla Eranca .Jožefa so tiospele do crte Monte Tormeno-Monte Majo. Od početka napada smo šteli 23.883 vjetih, med niimi 482 častnikov. Naš plen se ie zvišal na 172 topov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. • • ODLIKOVANJE PRESTOLONA-SLEDNIKA. DunaJ, 22. maja. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana poročajo: NJ. c. hi kr. Vfsokost feldmaršal nadvojvoda Friderik jle izdal to - le povelje vrhovnega armadnega po-veljništva: Nj. c. in kr. apostolsko Veličanstvo je blagovofHo mi milostno poslati to - le brzojavko: Podelil sem Svojemu pranečaku fefdmaršaiiajtnantu nadvojvodi Karlu Francu Jožefu v priznanje sijaine-ga vodstva nlegovega zbora Svoj red Zelezne krone I. razreda z voino dekoracijo. Veselo ginjen Vam to sporočam ter Vara naročam, da spo- roćite vsem Mojim, lunaško in uspešno se borečim povelinikom in četam. Moje ponolno priznanje, Moio tovio zahvala in Moj pozdrav. Franc Jožef. To, nas vse osrečujote sporočilo našega premilostliivega gospodarja, se mora takoi razglasiti četam. Nadvojvoda Friderlk feldmaršal m. p. Boji na nm Tirolskom. Iz vojnoporočevalskega stana, dne 21. maja. Lavaron^ka planota. Napredovanje na obeh straneh Iavaronske visoke planote ie pro-vzrcČilo, da se je moglo na pozicije na planoti učinkovati z boka. Plano-ta ie služila Italijanom za glavno na-padalno sređišče. Z vsemi silami so napadali iz doline d' Assa avstrijsko fronto med Luserno in Vezzeno. Ali tuđi tu se je posrećilo našim četam, da so vdrle v italijansko crto, ki je bila zavarovana z obsežnimi ovira-Tni. Odpor je bil ljut. ali v hudem borenju se je posrećilo, prebiti prvo sovražno crto in se tam vstaliti. Na Armenterri. Napori sovražnikov na grebenu Armenterra. kjer so se borili, vrženi iz najsprednejših pozicij. še 5 dni, ?o nehaii včeraj vsled novega naskoka naših čet. Italijani so vrženi proti potoku M a R z i o in greben je ves v posesti naših čet. Lspehi prest^onaslednikove armade. Južno hriba Torraro so te čete zajurišale nove visine in prodrle proti vzhodu, tako da teče vsa crta od vrha Tonezza do prelaza Borcola do sovražnikovih tleh. Zavojevana ie Cima d i M e s o 1 e 1726 m. in ju-ro - zapadno Cima dei Laghi 1482 m. Doseženo je obvladanje do-lin proti A r s i e r u. Prostora se je pridobilo tuđi na direktni crti Rove- reto - Arsiero. ker je sovražnik tuđi v tem delu pregnan. 28 cm havhice. Nastopile so težkoče, kako spraviti proč najtežje kalibre, ^tevilo vplenjcnih 2H cm Iiavbic se je zvi-šalo tu na 15, ker so bile vplenjene tri na potu v dolino Posina. Skupina Col Santo. Skupina Col Santo je omogoči-la po zavzetju gore prodiranje v južni smeri, kar je imelo za posle-dico, da so se Italijani umaknili na P a s u b i o. na katerega se sedaj vrše napadi. Italiianska fronta za 10 kiiometrov nazal potisnjena. Drugi oddelki so zapadno vzeli Valarso doAnghebeniin tako potisnili italijansko fronto v tem ozemlju za nad 10 kiiometrov nazaj. Od italijansfce m^je na P i a n o d e l-laFugazza so oddaljene naše čete samo še sedem in pol kilometra. Obliko klina ima tukaj sedaj avstro-ogrska fronta. Konec šega v dolini pri Anghebeni že čez frontno visino Coni Zugna, katero še drže Italijani. Iz vojaškega razmotrivanja k poročilu generalnega štaba dne 22. maja: Proti Arsieru. Polovico pota proti Arsieru, glavnemu oporišču Italijanov, na-sproti vzhodni fronti, imajo naše čete že za seboj. Treba vzeti še več vr-hov. Glavne težkoče pa so prema-pane. ker morejo naše čete s planote stopati nizdol. Zadnje točke v tem operacijskem prostoru, kjer se še more držati sovražnik, so utrjene visoke planote C i m o n e. forti in baterije pri C a s t a n i. ki obvladujejo dolino Podina, Rovegno. Monte C o g o 1 o in iM o n t e AI b a, dalje fortifikacije med P i a n o d e 1-I a F u g a z z a in S t. A n t o n i o. Ker so zasedle prestolonasledni-kove čete Monte Tormeno. so se približale Arsieru na 6 kiiometrov. V smeri na Asiago. Uspelii graškega zbora. Predvčcrajšnjim je korakal v smeri na Asiago graški zbor iz prostora iavaronskega. Ccla prva, moč-no utrjena crta sovražnika med Cima MandrioloinCasotto v dolini Astico, je bila zajurišana po prevladajočem učinkovanju naših težkih baterij. Tuđi tukaj so bile naše izgube jako neznatne. Ta velikanski uspeh je ustvaril skupno ravno napadalno fronto med B o r g o m v Suganski dolini in hri-bom P a s u b i o. samo središče, zbor prestolonaslednika, šega proti Arsieru čez njo. Italijani se ne morejo več vzdržati v Suganski dolini. Uspehi graškega zbora so tako dalekosežni, da ie vprašanje, ali se bodo mogli Italijani še vzdržati v Suganski dolini. Italijansko armadno vodstvo ne ve kaj ukreniti. Upali so, da permanentne utrdbe v ozadju po padcu obmejnih višin na folgarski fronti bodo ovirale naš pohod ali to se ni zgodilo, in tuđi ne. da bi se raz-pršil naš sunek na crti Mandriolo-Casotto. In na to slednjo premiso so opirali svoj nacrt protiakcije. Naš sunek na obeh straneh ceste iz Vez-zene v Asiago, utesnuje svobodo so-vražnikovega gibanja na visoki planoti Sette Communi. Naši le-talci pa so porušili železniške zveze in tako uničili marsikak nacrt so-vražniku. V obrambo beneške fronte. Na crti Cimone - Rovegno, ki se nadaljuje severo - vzhodno v utrjeni visoki planoti Verena. južno - zapadno v prostoru Piano della Fugaz-za - St. Antonio, se bori italijanska armada za vzdržanje velikega dela svoje beneške fronte. 60.000 beguncev v Milanu. Od sobote so izostale v Svici zveze z italijanskimi vlaki. Potniki iz Milana poročajo, da so v šolah in javnih poslopjih v Milanu nastanjeni begunci iz gorenje italijanske nizine. Beguncev in evakuirancev je okoli 60.000. Vpoklic na dopust poslanih. Italijanski konzulati v Svici raz-glašajo, da morajo odi ti takoj v Italijo vsi vojaški obvezanci, ki se nahajajo na dopustu. Italijanska protiofenziva. Italijanski listi se trudijo, da bi potolažili javnost zbog dogodkov na južnem Tirolskem. Listi iz Milana naznanjajo, da Italija prav gotovo začne v kratkem veliko protiofen-živo ogromnega obsega. Osvojenje prelaza Borcola. Iz vojnoporočevalskega stana, dne 22. maja: Boji na južnem Tirolskem so se včeraj zopet razširili in so iztrgali sovražniku zopet važne komunikacije. Tako smo zasedli pre-laz Borcola, ki odpira vhod ceste v Vincenzo. Naše čete se polagoma bližajo italijanski ravnini. Naše izgube so neznatne. Umik tuđi na drugih točkah. Italijansko časopisje se trudi na vse mogoče načine, da bi pomirilo ljudstvo. Polkovnik B a r o n e pripravlja občinstvo na to, da se umaknejo italijanske čete tuđi na drugih točkah. Naše pridobitve na Južnem Tirolskem. Vojaški satrudnik »B. Z. a. M.< piše o veliki pridobltvi oz^mlja av-strijskih čet na južnem Tirolskem:: V Adižki dolini znaša okoK 5 km irl se dviga do 12 km, doseženih sever-no doline Astico. Ta uspeh par dni je izražen tuđi v plenu, ztasti v ve^ likem Š te vilu topov. ItalSjanske rezerve v Beneikah. Po Italiji se vrši setia] veliko premikanje čet. Vse čete, kar jih je na razpolago, pošfljajo na fronto, da bi zadržale prodiranje Avstrljcev. V Benetke spravijajo svoje rezerve. Vlaki v Švico ne vozijo, ker služilo Ie za prevoz čet. — Italija se boji av-strijskega prebitja tuđi ob švicarski meji, zato so mejo ob Tesmu moćno ojačili s četami. »Solidarnost in skupno delo.« »Corriere della sera« pravi, da centralni državi hočeta oslabiti ge-. neralno ofenzivo četverozveze. Samo eno sredstvo je proti temu: solidarnost in skupno delo. Ruske Čete bi morale nemudoma napasti Avstro-Ogrsko, da se prepreci nacrt centralnih držav. List zahteva, naj se udejstvijo sklepi v Parizu. »Secolo«! pravi, da italijanska armada se nj stala proti tako veliki armadni masi, kakor sedaj. Poročevalec tega lista pa pravi, da se v Rimu smatra nasto-panje Avstro - Ogrske za obupert LISTEK. Janko Selivec. • Povest o zapikih. Spisal dr. Ivo Šor li. Janko Selivec ! Kako ime, kak priimek! 9 Zakaj, kar se tiče najprej imena, že iz niega sledi, kdaj približno je živel ta mož. Ali se nismo Slovenci razvijali tako: Josef, Jožef, Josip in zdaj spet Joža; Franz, Franc, Franjo, Frančtšek, Frane; in že ćelo: Joharm (stari Kranjci), Janez (Bleiweiss), Ivan (Tavčar), oziroma Janko (Kersnik), Ivo (hm...) in nazaj k Janezu, — ali se nismo razvijali tako? A kar se priimka tiče: zakaj bi tuđi v tem slučaju že ime samo ne bik) značilno za značaj ali glavno delovanje junaka? Pri Janku Selivcu je priimek značilen seveda samo za njegovo glavno delovanje; zakaj po svojem značaju bi se bil moral imenovati pravzaprav: Janko Sentimentalec, Serrtimentalnež, ali tako nekako. Sentimentalni ljudje nam na spk&ao mso prijetnL Posebno ker doti'^niki to svoje svojstvo obično porinejo v ospredje sele tedaj, ko so že prešteli dnevni skupiček in tako-rekoč otresli s sebe ^pozemske stvari in skrbim. Ali pa iim taka čustva i7,vabljajo sele bledi lunini žarki. Prečesto se dogaja ćelo. da jim pri-plavajo iz želodca v usta in v oči sele na toliko mericah rujnega vinca, če ne že dolgočasnega piva. No, pri Janko Selivcu je bila stvar ipak zelo drugačna. Pri njem sentimentalnost ni bila le takorekoč postranski del njegove duše, nego naravnost glavni; da. duša sama, reč na sebi. Kako bi se tole resnično točno povedalo? Recimo kemično: Ko Janko Selivec nekoč izdahne, bo tisto, kar se bo ločilo od tdesa v kemičnem znaislu čista sentimentalnost. V pesništvu bi bilo najlažje najti zanj predpodobo v NikoJaju Lenauu, ki ga. je ćelo tako prijazno pljuskanje dežja na okno spominjalo le prijateljskih solz. katere bodo nekoč padale na njegov grob. Le da Lenau ni bil sentimentalec. nffifp me-lanholik; Janko Selivec pa čisti sentimentalec ali setitimentalnež. Zdi se, da pojma »sentimentalnost« pač ni treba sele definirati in ustanavliati, ko spada že med »do-Iočene pojmec. Vse tukajšnje tmda-polno razlskovanjo ima le ta omeo, da bi se junakova slika ali pravzaprav soha izlusčila iz vseh predsod-kov, ki so po pravici spojeni z be-sedo »sentimentalnost«. In tako se ga zdaj že lahko postavi tja. Najprej na mesečino: sentimontalen! Zdaj malo bolj vstran, v senco dre-ves: sentimentalen! Spustimo moč-tio ploho nanj: sentimetalen! Vrzimo mu cei pramen najbolj žarkih soinč-nih žarkov v obraz: sentimentalen! No, da: le da ta sentimentalnost ni bila vedno enaka, takorekoč str-jena; nego veliko bolj podobna ži-vemu srebru v toplomeru, obešene-mu v sicer dobro zakurjeni sobi, kjer zdaj pada, zdaj raste. Posebno ob slovesih je prekipe-la toplina Jankovih čustev do vrha, Stiskal je mnogobrojnim prijateljem, — kdo pa bi ne bil? — roke, prsi, glave; vzdihoval je in--------in na«- zadnje bi bil najrajši vze! vse sku-pad s seboj. O, ni dvoma, če bi bil Janko le za silo miljonar, Tx>tovalo bi ž njim žc na stotine ljudi, kajpada na njegove stroške, iz kraja v kraj. Zakaj Janko seje sdH neprestano, neprestano. Ze na gimnaziji je začel: Ljubljana, Novo mesto, Trst, Maribor, Celje, Gotica, Ljubljana; in maturo je napravfl v že ce-k> nekoliko tujem Pulju. Povsod se je s soizami v očeh poslovil odi w&- teljev. ki so imeli sicer marljivega in nadarjenega dijaka tako radi; in z glasnim jokom od ljubljenih so-učencev. Potem pa na vseučilišča: Punaj, Gradec, Prago, Lvov, Ino-niost, Dunaj. Gradec. Praga! Zakaj Jan-ko ni neha-I, dokler nišo bili iz-sušeni vsi viri; m trajalo je osem let. Promoviral samo zato ni, ker pravi dotočilo, da »doktorat ne srne biti skrpucalo modrosti različnih vse-učilišč«. Tuđi sodnijski praktikant in av-skultant Janko Selivec ni imel ob-stanka. Umel je tako spretno nava-jati osebne in stvarne razloge, da so si ga predstojniki kar podajali. Sele >nepremestljivemu« sodniku je predsednik pojasnil, da mož, kateri ima soditi tozadevne prestopke, ne rnore biti prvi vagabund svojega okrožja. »Zapik!« si je mislil Janko in se je vdal. Toda zdaj je iskal utehe svojemu nepremagljivemu nagonu v prebiranju mesečnih sob. No, mesto ni bilo dovolj veliko, in kmalu je za-čenjal dobivati odgovore, da se samo za en mesec ne izplača. »Zapik II.!« In Janko je zdaj krenil na popolnoma novo polje, na premembe polno polje IJubezni. O koliko prekrasnih jabolk na več ali mart orepoveđanin đrtvesfli! To na primer bi, ta je drvna! Dviga roke in glej. že se veja sklanja... Ah, ne, ona tam je še bolj polna in sočna, — njo bo! Toda ne, tuđi ta še ni najlepša, — kaj pa če bi posku-sil tamle? Ali ne, ne, — ona tam gori, ona je pa res čez vse druge! Le škoda, da je tako visoko! Janko za hip pomišlja, a poterrt spleza gor. Pa vrag, ali je brlo dre-« vo začarano ali kaj — Janko ne more več dol! Trdo ga drže veje in vedno trdnejše se ga oklepajo... Janko gre in pove prijateljem, da je začaran. »Zapik III.!« Od vseh strani: »O, Janko, premrsli, premis-li: ti Selivec — stalen zakonski mož!« Janko meni, da ima njegova1 izvoljenka toliko »zanimivih strani«, — nikdar se je ne bo naveličal; za-; kaj takorekoč po labirintu njene duše se bo seli!. Prijatelji poznajo to, a nazadnje mu privoščijo in se samo tiho nasmihajo. »Vrč hodi toliko časa po vodo, — prav je!« »»In nazadnje tuđi dobro zanj!«« menijo prijatelji. Kolega Samec (!) mora k njim! Prva prijatelja sta si, in tuđi z gospo se že davno poznata! In stanovanje je obširno, — gospa je prilično premožna. Kako lepo življence ta-; ko-le v treh, — kaj bi se napret iskal! Stran 2. .SLOVENSKI NAROD", dne 23. maja 1916. 118. Stev. fcin; na igro Je postavila zadnjo karto. »Tribuna* misli, da Avstriia nima zadostnih sredstev, »Giornale d* Ita-lia« pa, da prvih epizod ni treba pre-cenjevatt. — Sami prazni tolažilni poskusi, ki nlč ne zaležeio. Čestitke neimkesa državnega kancleria. Duna], 22. maja. (Kor. urad.) Državni kancler Bethmann - HoH-weg Je poslal zunanjemu ministru Burianu nastopno brzojavko: Vaša Ekscelenca naj izvoli sprejefi k sijajnim orožnim činom avstro-ogrskih armad na Tirolskem moje presrčne in radostne čestitke. Bog naj podari vrlim četam, ki vršilo nadčlovesko delo v gorovju brez poti vedno večje uspehe in zmage. Bethmann-Holhveg. Zunanji minister barem B u -r ian je odgovoril: Prosim Vašo ekscelenco, naj sprejme majo presrčno in odkrito zahvalo za poslane mi prijazne čestitke povodom uspeliov avstro-ogrskega orožja na Tirolskem. — Burian. Cadorna kliče na pomoč. fz Pariza poročajo, da Cadorna od srede dalje kliče na pomoč svoje zaveznike. Zahteva ofenzivo v Al-zaciji, v Bukovini in pri Solunu, da bi tako Italijani dobili zopet malo zraka in mogli dihati. V Parizu je raspoloženje proti Caiorni. Praviio, da je Cadorna pustil na cedilu Srbijo in Crno goro. seđaj pa naj po-skusi sam ubraniti se Avstro-Ogr-ske. — Cadorna je svoj glavni stan pomaknil boli v notranjost Italije. Cadomove nesramnosti In laži. — Pojasnila h Cadornovlm trditvam. Duna], 22. maja. (Kor. urad.) Iz voinoporočevalskega stana: Cadorna je izdal z brzojavnim tikazom 21. maja komunikć. ki pre-kaša po vsebini in besedi vse dose-danje objave italijanskega generalis-sima na nafhujši način. On trdi, da so naša poročila zadnjih dni, zlasti po-datki o vjetnikih in plenu. pretira-ne izmišljotine in fantazije, iz trte zvite. samo da se laskajo poveljni-ku napadalnih čet nadvojvodi prest ol on as! edniku. Tem povodom žali Cadorna tuđi feldmaršallajtnanta viteza pl. Hoferja na najsurovejši način. On trdi dalje ponovno, da so Italijani doslej opustili samo izpo-stavljene pozicije in konca z lažjo, da na vsej crti od Adižke doline do Suganske ni bilo angažiranih več nego dve diviziji. Pod našo častjo je. baviti se podrobne je z obrekova-riji, obseženimi v tem komunikeju. Da pa se preceni stvarna vsebina te brzojavke, moramo povedati, da so bile v odseku Adrža-Suganska dolina ob začetku našega napada te-le italijanske divizije neo-porečno konstatirane: 37., 9., 35., 34. in 15., da smo nadalje vj«eli moštva teh itali-janskih brigad: Mantova, Taro, Rim, Sesia, Novara. Cagliari, Jakin, Irrea. Lambro, Salemo in Siena, da je bilo nadalje okoli 8 alpinskih bata-Ijonov, več teritorijalne milice in bataljonov finanzieriev v našem napadalnem prostoru, katere sile skupno odgovarlajo okoli 8 divizi-jam. V tem pregledu še ni onih čet, katere so Italijani Sele zadnje dni vsled naše ofenzive pripeliali z drugih front. Kar se tiče Cadomove trditve, da so doslej zavojevane pozicije samo sprednie pozicije, se ski?-cujemo na vplenjeno m že priobče-no povelje Italrjanskega 35. divizij-skega komanda, ki postavlja. Cador-nove podatke na laž dokumentarič-no. ŠtevHo vplenjenih topov, med njim i težkih, dokazuje poleg* teg"a r. >v§o gotovostjo. da ni šio samo za ispostavljane pozicije. ___________________--------------------------------------------------------------y» Obletnica italijansfee vojne. Danes je poteklo leto dni, odkar fe podal sedaj že pokojni dunajski veleposlanik duca d' Avarna našemu zunanjemu ministru Burianu vojno napoved. V napovedi se je poudarilo, da so se sporočili dne 4. maja c. in kr. vladi važni razlogi, iz katerih je proglašala Italija, zaupajoč v svoje dobro pravo, da je njena zavezniška pogodba z Avstro - Ogrsko, ki jo Je c. in kr. vlada prekršila, ničeva ter da je Italija v tem pogledu zopet dosegla prostost svojega delovanja. Ne more se odtegniti kraljeva vlada svoji dolžnosti, storiti proti vsakemu sedanjemu ali bodočemu ogrožanju v svrho izpolnitve narodnih aspiracij qne korake, ki jih zahtevajo dogodki. Kralj izjavlja, da se nahaja od na-slednjega dne v vo]nem stanju z Avstro - Ogrsko. Završalo je po naši monarhiji in ogorčenje je prevelo vse njene narode zbog italijanske vojne napovedi. Za dobrote, ki jih Je uživala Italija od Avstriie, jo je na-padla v trenotku, ko je sodila, da le najprimernejši čas, da se izpolnijo [talijanske narodne aspiracije. Sodita fe M _* ±S*S> « Qp** đafra ta tako ogrožena od drugih strani, dm treba samo, da pritisne Italija s svojo silo, pa razpade. Zato pravi vojna napoved, da stori Italija one korake, kl Jih zahtevajo dogodki. Iz srca svojih narodov je odgovorll nai cesar na italijansko vojno napoved s svojim manifestom istega dne, rckoč: Zvestobo je prelomila kraljevina ita-Jijanska, kakor zgodovina ne pozna enakega. V zvezi, ki Je trajala nad 30 let, je mogla Italija množiti svojo teritorijalno posest in se razevitati, v uri nevarnosti nas je zapustila in prešla z razvi timi zastavami v tabor naših sovražnikov. Manifest omenja, da ko je začela Italija s svojim pohlepnim oeesom gledati čez naše meje. smo bili odločeni za velike in bridke žrtve, ki so bolele očetovsko srce cesarja, samo da ohranimo za-vezniško razmerie in mir. Manifest vzbuja spomine na Novaro, Mortaro, Kustoco in Vis, na duha Radeckega, Albrehta in Tegetthofa in zaupa v pravično našo stvar, zaupa četain in voditeljem. Italijanski vojaški atašć na Du-naju je bil sporočil v Rim malo pred izbruhom vojne, da je položaj v monarhiji tak, da bo vojna z Avstro-Oerrsko »vojaški sprehod«. Kako hitro naj bi se torej uresničile italijanske narodne aspiracije! Tega, kar je Avstrija ponujala Italiji, samo da ostane nevtralna, italijanski držav-niki nišo marali, to je bilo vse premalo, oni so zahtevali več: gospodstvo na Adriji in uničeno Avstro-Ogrsko. Baron Machio in knez Bti-low sta delala za koristi Italije, o čemer so lahko danes prepričani italijanski državni krmilarji; ako bi Italija bila ostala nevtralna, bi imela za-gotovljeno lepo teritorijalno pridobi-lev in lepo bi se bila mogla razviti na morju. Pa v Rimu je bil angleški poslanik Rennell Rodd, ki je dejansko vodil italijansko politiko in spravil Italijane končno do »korakov. ki jih zahtevajo docrodkU. O narodnih aspiracijah se je zadnja leta po vsej Italiji govorilo, razpravljalo, pisalo, kolikor bolj je irredentizem v Primorju in Trentinu usneval. Po libijski vojni je začela Italija se navduše-vati od enega konca do drugega za razširjenje države, za pridobitev »naravnih mej«, za veliko Italijo. Ob aneksiji Bosne in Hercegovine je nrevladalo Italijo veliko ogorčenje, češ, da Avstriia ne postopa zavezni-ško proti Italiji, kajti ako je anektirala Bosno in Hercegovino, mora dobiti za to Italija kompenzacijo. V motivaciji k noti, s katero je odpove-dala Avstriji zvezo, se je sklicevala na srbski ultimatum, izročen pred devetimi meseci in zatrdila, da je Avstro - Ogrska zanemarjala dolžnosti, izvirajoče iz pogodbe in motila status quo na Balkanu ter ustvarila situacijo, s katero more samo sebi koristiti v škodo italijanskih intere-sov največje važnosti. Macchiavelli-jev duh je preveval italijanske državnike v njihovem postopanju z Avstro - Ogrsko in slednjič, ko so preslišali vse dobrohotne ponudbe in nasvete, so bruhnili na dan z vojno. Avstro - Ogrska je bila ponudila Italiji za nevtralnost: italijanski del južne Tirolske, ozemlje zapadno Soče, na katerem prebivaio Italijani. avtonomijo in zasiguranje »italiian-skega značaja« Trsta in ustanovitev Italijanskega vseučilišča v Trstu, priznanje popolne suverenosti Italije nad Valono in okolišem, politični des-interessement monarhije glede ostale Albanije, in monarhija ie bila pripravljena, odpovedati se vsem kom-penzacijskim zahtevam, katere bi utegnila navaiati iz naslova zasede-nja Dodekaneza s strani Italije. Italijani pa so hoteli: vso italijansko Tirolsko, nemško ozemlje pri Boznu, spodnjo in gorenjo Soško dolino z Gorico vred in obrežje do Nahre-žine, del Koroške, otoke Hvar, Korčula, Vis in nekaj manjših, ureditev Trsta in okolice v neodvisno državo, priznanje italijanske suverenosti nad Valono in okolišem in popoln desin-teressement Avstro - Ogrske glede Albanije; vse te teritorijalne odsto-pitve naj bi se nemudoma izvedle. Na garancije Nemčije za izvršitev odstopitve po vojni, se nišo ozirall. Avstro - ogrske ponudbe treba imeti pred očmi. da se prav presodi seda-nji položaj Italije po prvem letu vojne. Kaj je dosegla? Kako so izpolnje-ne narodne aspiracije? Okoli £00.000 vojakov je izgubila, njene armade ob Soči stoje tam, kakor prvi dan napovedanega »zmagonosnega pohoda proti Ljubljani in Dunaju«, ob tirolski meji pa zadevajo italijanske izbrane čete zasluženi udarci, ki jej odvzemajo prostor za prostorom. Italija se je čutila močno in An-glija in Francija sta jo vabili na bojni ples. kažoč na Ruse, k\ gledalo že na ogrsko zemljo, in na operacije v Dar-danelah, zbog katerih pade Carigrad. Francija je obljnbljala kos Tunisa, korekturo tne)e pri Nizzi in od raztrgane Jksffm - QMkl M tf mogla odrezati kosov. kolikor bi hotela. Anglija pa je obljubljala poso-jilo dveh milijard. Vse je vrelo in go-relo. svarHnih glasov dalekovlchiel-ših italijanskih politikov, ki to na* svetovall nevtralnost, ni njhčc več poslušaL in malega italijanske« kralja Je tuđi zapcljivo vabil na bojni ples naslov »cesar«. Pa tuđi v naši monarhiji se je sodilo, da je Italija močna, zlasti še, ker se Je odiočila za napoved vojne po slavni bitki pri Oorlicah, kjer je bila prebita ruska fronta. Varali smo se. Varala pa le Italijo tuđi njena pohlepnost. Spustila se je v krivičen boj proti svoji naj-boljši zaveznici, prelomila je zvestobo, pravi cesarjev manifest z dne 23. maja 1915, mislila je, da treba iz-koristiti trenotek — in tako se mora izpolniti usoda. In izpolnjuje se usoda strahovito na vse] fronti nad Italijo. Namesto ponosnega pohoda v Av-strijo, so jo doletele ogromne izgube in prvo noč so padale naše bombe na italijansko obrežje in naše bro-dovje je je obsulo z izstrelki. Prišli so z godbo v ozemlje, katero smo jim prostovoljno prepustili, dalje ne. Izpolnjuie se usoda. Najzavrženejši sovražnik za našega vojaka je Itali-jan, proti Italijanu vse gori ogorčenja in strasti, streti ga v prah. Zaupanje imamo v naše armade in vojskovodje proti Italiji in s tem zaupanjem na-stopamo drugo leto vojne z verolom-no Italijo. Naša pravična stvar mora imeti uspeli. Izpolni se usoda, name-r.jena Italiji. ARMADNO POVELJE NADVOJ- VODE FRIDERIKA OB OBLETNICI ITALIJANSKE VOJNE. Dunaj, 22, maja. CKor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana se po-roča: FeldmarŠal nadvojvoda Friderik je izdal sledeče armad-no povelje: Danes pred ieiotn dni ie Italija venčala svoje že dolgo naireravano In skrbno pripravljeno izdajstvo na monarhiji z vojno napovedjo. Močna pol milijona pušk, napram našim obrambnim silam osemkrat moč-ne!ša, je stala takrat sovražna anna-da grozeče na naši meii. S predrzno bahavostio so obljubovali vodilni mož]e na oni strani zaslepljenemu ljudstvu lahko in gotovo zmago; z brzim navalom so imeli nesti italijjan-sko orožje preko »neodrešenega« ozemlia v srce naše domovine ter z njenim razrušenjem odločiti svetov-no vojno. Branitelji, ki ne poznajo strahu, pa so obsovraženeniu na-sprotniku povsedi ukazali: Stoj!, kjer so to odiočila moja povelia. Za-vratni napad ni oviral naše zmago-nosne poti na severu. Polasoma sem irogel potem podpirati našo slabo mejjno obrambo s prostimi četami, kier je položaj zahteval. Štiri bitke ob Soči, brezštevilni boii na vsej fronti, od Stilfserskega sedla do mor?a, so siiaino opravičile moje za-upanie v nioč naše obrambe. V tem času smo osvobodili Ga-liciio sovražnika, zasedli smo prostrano sovražnj ozemlje, porazi!! Srbijo, zavojevali Crno goro in Albani-io. Do pred kratkim so mogli fe naša hrabra mornarica in naši vrli letalci prina^ati rtozo in zmešnjavo na Ha-fSiansko ozemlie. Skoro leto dni smo moral? potrpetK predno ie udarila ura napada, osvete. Slednisč ie prišla ta ura. 2e prvi naš naval ie mo??očno raztrrraJ sovražno fronto. Mnogo le storjenega, več bo treba še storitl. Jaz vem, iaz čutim, hrabrost in vztrafnos* bosta to izvršili. Vo'akl fužno - zapadne fronte! Ne pozablte v bota. da ie ItaHia kriva podaljsanla te vojne: ne nozabite krvavih žrtev. katere }e ?t*!!a. O<^vo-bodite domovino onih. ki so ućr\\ v nio, ustvarite monarhiji tuđi ra iugo-zapadu mejo, katere potrebute za svole bodoče varstvo. jMoje na?srčnefše žeHe, najjsrč-nejše želje vseh Vaših tovarišev Vas spremHaio! Nadvojvoda Friderik. feldmaršal. Vojna z Rusijo. NAŠE IN NEMŠKO URADNO POROCILO. DunaL 2? maia. (K^r. urad) U radno se razglaSa: Rusko boillčiL Ničesar novega. Namestnik načelnika generalnega štaba pL HoUr, fmt BeroHn, 22. maja. (Kor. urad.) VVoKfbv nrad poroča: Veliki glavni stan: Vzkodno bo]llč#. Položal |e v sploinem netxpr«- Vrbovao anudao vodstvo. Zapadno bojišče. SILNI BOJI PRED VERDUNOM, LCTALSKI BOJI. BeroUn, 22. maja. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojlšče. Vzhodno od Nieuporta ie vdrla neka patmlja naše momariške peho-te v franeoske iarke, razde]ala obrambne naprave sovr*žnika ter pripeljala nazaj enega častnika in 32 mož. Jugo - zapadno od Givenchy en Gohella smo zavzeli več črt angle-ške pozicije v širini kakih 2 km ter zavrnili ponoćne protisunke. Vjeli srno 8 častnikov In 220 mož ter vple-nili 4 strojne puške in 3 metala min. Sovražnik le imel popolnoma izred-no krvave izgi*be. V okolici Berry au Baca ie ostaj v zgodnjih jutranjih urah poskušen napad s plinom brez uspeha. Na ievo od Mase so naskočile naše čete franeoske pozicije na vzhodnjib razrastkih visine 304 ter se držale proti opetovanim sovraž-nim napadom. Pcleg svojih velikih krvavih iz-gub, je izgubi! nasprotrtk na vietih 9 častnikov in 518 mož ter pustil v naših rokah 5 strojnih pušk. Plen iz našega napada na južnem pobočiu Mort Homnia, se ie zvišal na 13 to-pov in 21 strojnih pušk. Tuđi tu in v smeri iz Chattancourta nišo imeli sovražnj posku??. izgublleno ozemlie zopet zavzeti, nobenega uspeha. Na desno od Mase so Francozi večkrat brezuspešno napadii naše crte v okolici kamnoloma južno od pristave Haudromont in na vrhu pri Vauxu. Pri tretiem naskoku se jim je posrećilo, vstaliti se v kamnolomu. Vso noč je bilo obotesiransko artiljerijsko de!ovanie v vsem boinem odseku iz-redno silno. Naše letalske flotilje so ponovile včerai popoldne z opazovanim velikim uspehom napade na etapno pri-^tanišče Dunkerque. Neki sovražni dvokrovnik je pade! po boju v morje. Izloči!? smo tekom boja nadaljna 4 letala v naših crtah iz boja, eno po-ročnik Wintgens, kot svoje četrto. Poleg tega je sestreHl nadporočnik Đolke južno od Avocourta In iužno Mort Horama dne 17. in 18. maja so-vražnike. Izborni letalski častnik ie bil v priznanje niegovega delovanja imenovan od Ni. Veličanstva cesaria za stotnika. Vrhovno arraadno vodstvo. * FRANCOSKO URADNO POROCILO. 21. maja. Na levem bregu Mase so Nemci čez noč nadaljevali svoje napade na naše pozicije ob Mort Hommu. Vzhodno od tam smo jih zavrnili z zapornim ognjem, ob katerem se je razbil vsak napadalni poskus. Na zapadnem pobočju Mort Hamma so Nemci zasedli neki naš jarek v prvi crti. Vzhodno od Mase zelo živahen artiljerijski boj v okolici forta Vaux. Nobenega delovanja infanterije. V Lotaringiji so vdrli Nemci po silnem obstrdjevanju v nenadnem napadu v neki nas jarek zapadno od Charzellesa. Naš artiljerijski ogenj in ogenj strojnih pušk je prisilil sovražnika, da se je umaknil v svoje crte. pri čemur je pustil mrtve in ranjene na bojišču. Polet sovražnih letalcev nad pokrajino Baccarat - Epinal • Vesoul je napravil Ie neznatno škodo. Stiri osebe so bile lahkD ranjene. V noči na 21. t. m. so metala naša obstre-Hevalna letala mnogo bomb na vo-jaške naprave v Thionvillu. Etainu in Spinco-urtu in na taborišča v pokrajini pri Azannesu in Damvillersu. Obstreljevanie tovornega kolodvora v Lumesu ie prisililo vlake, da so hitro zbežali. ter provzročilo velik požar v kolodvorskih poslopjth. V zračnem boju štirih naših letal proti trem sovražnim letalom tipa Fokker nad gozdom Bezange smo zbili neko sovražno letalo. Nek! drugi Fokker je napad nekega našega letalca pri-s?!H, da se fe v sovražnih crtah svu-stil na tla. kjer te ogenj naših batc-rij letalo uničtl. 21. maja zvečer. Na levem bregu Mase Je trajala ljuta bitka ves dan med gozdom pri Avocourtu In Maso. Ob cesti iz Esnesa v Hauco-urt so naše čete v napadu zavzele remške jarke. Naša artiljerija ]e po polnocna zravnala neko majhno utrdbo, ki jo Je bil sovražnik 18. t. m. južno od visine 287 zavzel. Neposredno vzhodno od višfne 304 je na-padd sovražnik naše pozicije, v trenutku, ko se je hotel ustaliti v naših jarkih prve crte. pa smo ga popolnoma zavrnfli. Na zapadnem poboč- Jb Mnct Honm wbq s "grj**" itoo^ nih pu^c in protinapadl svojih gre-i'adirjev zadržali silen sovražni napad, izvršen od ene brigade. So-vražne kolone, ki so sledile napadanim valovom, smo vzeli pod ogenj svojih baterii ter so se morale umak-niti. Na desnem bregu Mase je bil artiljerijski boj v odseku Douau-mont zelo silen. Tekom silnega napada so vzele naše čete od sovražnika močno utrjene kamnolome pri Haudromontu. Vjeli smo 80 mož in vplenili 4 strojne puške. Prenehajoče delovanje artiljerije na ostalih delih fronte. Nemška letala so izvršila od včeraj dvakrat obstreljevanje okolice Dunkerqua. Kakih 20 bomb, ki so jih vrgli, je ubilo dne 20. t. m. 4 ose-be in ranilo 15 drugih oseb. Danes proti poldnevu je vrgla neka druga sovražna letalska flotilja kakih sto bomb na okolico Dunkerqua. Dva vojaka in en otrok ubiti, 20 o«eb ranjenih. Letalom zaveznikov, ki so se takoj dvignila. da zasledujejo sovražna letala, se je posrečilo zbiti dve letali v trenotku, ko sta dosegli svoje crte. Kmalu po prvejn bombardiranju je poletela skupina 53 franeoskih, angleških in belgijskih letal preko nemških taboriŠč v Wy-megu in Ghistellesu, kamor so vrgla 250 bomb. Belfort je dobil čez dan 50 bomb, ki so jih vrgla nemška letala. Stvarna škoda je neznatna. ANGLEŠKO URADNO POROCILO. 21. maja. Naša letala so imela včeraj nekaj uspešnih bojev. Dve sovražni letali sta padli goreči v so-vražne crte, neko tretje letalo pa je padlo v naše roke. Eno naše letalo je padlo v sovražne crte. Artiljerija je z velikim uspehom lzpopolnila svoje delovanje. Neko sovražno letalo je pristalo danes zjutraj nepo-škodovano v naših crtah. Voditelj in opazovalec sta vjeta. Včeraj ponoči je izvršil sovražnik tri majhne napade jugozapadno od Wieltja, ki smo jih pa vse tri odbili. Sovražna artiljerija je bila čez dan med Vimv-jem in Loosom zelo delavna. Popoldne je naperila zelo sHen ogenj na našo fronto jarkov južno od Sou-cheza. Naša artiljerija je odgovarjala ter storila, da Je neka sovražna baterija utihnifa. Pred VerdunonL četrt leta je. odkar se ie pričela silna bitka pri Verdunu. Kakor so računali n&kateri franeoski strokov-njaki, so dospeli Nemci do druge obrambne crte ter morajo Francozi sedaj že prav resno računati z obrambo teh svojih pozicij. General Nierelle je do sedaj samo fzvrševal, kar je general Petain odredil, sedaj pa bo pri organizaciji nove obrambne crte lahko sam pokazal svoj talent. Kot eno njegovih najtežavnej-ših nalog smatrajo obdržanje fran-coskega oporišča pred Esnesom. Odložena ofenziva entente. Clemenceau piše v nekem članku, da je Anglija do sedaj nameno-ma postavila Ie majhen del svoje armade na bojišče. Francoska in Rusija sta prlnesli velike krvave žrtve. Vrhovno poveljništvo ie zaukazova-!o popolnoma nepotrebne ofenzive, danes pa mora nehati tako blazno početje. Brambna dolžnost bo imela na Angleškem sele po mnogih mese-cih zaželjeni uspeh.Zato mora zahte-vati franeoski parlament, đa se ofenziva odloži. Za entento velia samo eno sredstvo za zmago, aamreč ena samo velika celotna ofenziva, za katero oa so potrebne vse angle-ške čete. To pot bo čakala Francoska, da bo imela Anglija zbrane svoje slovite tri milijone mož na zapadni fronti, vse drugo bi bilo varanje samega sebe. Francoska armadna komlflia. »Temps« sporoča, da je armađ-na komisija franeoske zbornice, katere posvetovanj sta se udeležUa tuđi ministrsTd predsednik Briand in vojni minister Roques, spre-jela dva predloga in si cer glede izboljšanja postopanja cenzore ln glede odposlanja posebnih odposlan-stev v armadno območje, ki naj se na mestu poduči o potrebah in o dek>vanju čet. Kabinet BrlamL Preko Curiha poročaio iz Pariza: Mmistrstvo Briand namerava ponuditi svojo demisijo. Fofcncarć se že pogaja z drugim! vodilnimi po-litiki. Ne da se še spoznati, katera kombinacija ima največ izgrledov. Treba pa je računati s tem, da bo igral Clemenceau v novem kabinetu vlogo, ob enem z njim pa tuđi senator Charles Humbert Angleške finanec I London, 16. maja. (Kor. urad.) 2$ Aoigro branta pioračma li go^ 118. Uev. „SLOVENSKI NAROD*, dne 28. maji 1916. Stran 3. vorfl zakladni kancler Mac Kenna o splošnem finančnem i>oložaju ter izjavil: KMub brezprimernemu motenju prometa kaže sedanii finančni polo jtaj vendar silo naroda. Zvišali smo dohodke od 200 na 500 milijonov fun-tov Sterlingov. Nobena druga dežela m poskusila kaj enakega in ni mogla izvršiti tega. Minister je postavil po-stopanj'e Angjije, ki pobira 300 mili-jonov funtov več novih davkov, na-sproti postopanju Nemčije, ki pobira 35 milijonov funtov, ter rckel: Ce bi prenapeli svoje vire, bi se dohodki iz davkov znižali, kar se pa ni zgodilo, aasprotno presegajo dohodki proračun za mnogo. O komercijalni obno-vitvi po vojni je izjavil, da ne more nobeden reći, katere so meje mogo-Čih pogodb. Nobeden v zbornici ne more misliti, da se more ta obnovi-tev prepustiti slučaju; nobeden ne more misliti, da je mogoče zasledo-vati politiko »Laisser faire«. Skupno iemeljno naziranje je, da mora vlada pomagati, organizirati, podpirati in gledati na to, da se ohranijo najvaž-nejše industrije in da se ne ugonohe zopet industrije, ki jih Anglija pred vojno m imela, a so vitalne važnosti, tnarveč da se ohranijo v kolikor so Mstvene za popolnost naroda. Niti sedaj, niti v bodoče se ne bo smatral minister natančno vezanega na sme-ri, ki jih je zagovarjal pred vojno. Pozivlja zbornico, da se z novim razpoloženiem loti novih problemov in jih razmotriva bre*z predsodkov. Glede pariške konference odklanja vsako izjavo, zagotavlja pa, da za-stopnikov vlade, ki bodo sli na kon-ferenco, ne vežejo okostenele maksime narodnogospodarske sole. Prosti bodo Sli tja, samo z namenom, da vldijo, kako bi brlo mogoče najboljše pospešfti skupne in angleške interese in kako bi bilo zaveznike in An-gleže v bodoče kar najožje priklopiti drugega na drugega. Glavna poteza proračuna v tej zvezi je pripravlje-nost, s katero je bil sprejet v zbornici in deželi. Nato je nadaljeval minister: Treba nam je bilo velikanskih naporov za vojsko in brodovje, toda nič manj važno kot to, ne samo za naše operacije, marveč tuđi za uspeh naših zaveznikov. ni bila finančna sila in stanovitnost deželnih pripomoč-kov. Kdor zasleduje pisavo nemške-ga Časopisja, vidi da vidi v finančnih vfrih Anglije merilo za možnost od-pora zavezniških narodov. Mislim. — je končal minister — da je dalo ->rf tem velikem bremenu, ki ga je fciio treba nositi, razpoloženfe naroda možnot, nositi to breme s tako pripravllenostjo in tako dobro voljo, da nosi narod po skoraj dveletnem bofH razmeroma lahko davek. ki bi se bi! zdel pred par leti vsakemu đržavnemu kanclerju nemogoč, in da je naš finančni položaj vedno moč-ttefši v fzkusšniah, ki smo si jih na-braH, v zaupanju in v spostovanju, ki snio si ga zaslužili s svojimi na-port ______ Položaj no iKkem Preiskava o trski vstaji. Iz Rotterdama poročajo, da je sporočil Birrell pri svojem zaslisa-nfu o irski vstaji, da je 20. marca in Ttotem še etikrat 27 marca zaprosil Kitchenerja m Frencha, da naj posjeta na Irsko čete. Sporočil je voja-skim oblastim, da izgleda v Dubli-nu skoraj tako, kakor da bi imeli sinfmi vso mesto v oblasti. Birrell je prosB, da naj pošljejo vojake na cesto, da bi to vplivak) na prebival-stvix Vojaške oblasti pa so odgovorile, da imajo vse roke polne dela z vežbanjem čet in da v to svrho ne morejo pogresati nobenega moža. — General Maxwell je obljubil natančno preiskavo umorov angleških vojakov na irskih podanikih. V neki kleti so našli dva mrtva moška, med njima truplo nekega 141etnega dečka. Stevilo od vojakov brez znane-ga vzroka umorjenih se je zvišalo na 12. Žene teh žrtev pravijo, da so vttfaki vtefcK moške v kleti in jih tam ustrelili. Sedaj bodo te žene konfrontirali z vojaku ki pridejo v po-štev. Med tem je bito od dublin-skegfc vojnega sodišča obsojenih 17 vstaSev na prisilno delo od 5 do 20 let. Obsojen Amerikance na Irskem. Iz Novega Jorka poročajo: Zaradi udeležbe na vstaji je bil ameri-ški državljan Lynch od vojnega sodišča v Dublinu obsojen na smrt ter bi bil moral biti v petek usmrćen. Na prošnjo irsko - ameriškega se-natorja Of Oormana je zaprosil predsednik Wilson angleško vlado, da naj odloži eksekucijo, da more ameriška viaEcho de Pariš« piše: Dasiravno švedski zunanji minister pri svoji izjavi v državnem zboru ni nastopil s podrobnim razmotrivanjem vpraša-nja Alandskih otokov, je dobila Švedska od entente vendar zagoto-vilo, da Alandski otoki po končani vojni ne bodo ostali utrjeni. = Zedinjene države in Mehika. Iz Novega Jorka poročajo, da so do-speli ameriški konjeniki iz Mehike v Columbijo (Novo Mehiko). To so prve ameriške čete, ki so bile od početka kazenske ekspedicije odpokli-cane iz Mehike. = Japonska in Nemčija. »Japan Times« priobčujejo crno listo japon-skih firm, ki delajo za nemške firme, ki so likvidirale svoje japonske tr-govske zveze. List spominja, da na Japonskem še vedno ni izišla nobena prepoved za nemško trgovanje ter opozarja na delovanje nemške banke v Yokohami. — Politični umor v Šangaiu. »Morningpost« poroča iz Šangaja: Revolucijonarni vodja Čen - Ci - Mej je bil v Šangaju umorjen. Pet z re-volverji oboroženih moskih se je pripeljalo v avrtomobilu pred njegovo palačo ter se jim je dovolil vstop, ko so izjavili, da so njegovi prijatelji. Ustrelili so njega in še nekega njegovega pristaša ter ranili še tri revolucijonarje. Cen - Či - Mej je bil za časa velike revolucije vodja šan-gajskih vstaŠev. Z njim se je Kitajska iznebila enega največjih nemirnih in zlih duhov. Pred 68. leti. Pismo slovenskega vojaka iz italijanske vojne leta 1848. V teh krasnih dneh, ko nazna-njajo zastave nove triumfe naših ju-naških čet nad italijansko armado, nam je slučaj prinesel na mizo za-rjavel list papirja, popisan z oblede-lim crnilom: pismo sloven-skega vojaka z avstrij-sko - italijanskega bojišča leta 1848. Pismo je datirano iz Milana, 7. oktobra 1848. Pisal je je voditelj pa-trulje pri 2. stotniji c. kr. 9. lovskega bataljona Janez Tome. Odkod je bil ta Tome, ne vemo, tuđi naslov adresata se iz pisma ne da razvideti. Pismo objavljamo, kolikor mogoče se držeč originalnega sloga hrabre-ga slovenskega junaka. Tako - le je pisal Janez Tome: M a j 1 o n t, 7. oktobra 1848. Ljubeznivi moj mojster! Jest Vam pišem en par besedi in želim, deb Vas moje pismo u najtem-boljšem zdravju najšlo in Vam dam tud vedeti, da se je tega 6.ega maja po ćeli Etali vojska začela. In mi smo bli vsaki dan v ogni, pa vsak dan na marši, u dežji, ponoći in po dnevu in ćelo v nedelo smo morali hodit, obeno noč nismo spali pod strehoj. Tak prvokrat smo bili v ogni per Veroni, noter v eni vaši, ki se kliče Kroče bjanko, tega 6. maja. Tam smo se začeli v jutro in je trpe-lo noter do noči. Ljubi mojster, tam so kroglje tako letale, kakor čebele pred čebelnjakom in ljudi je glih toliko ležalo, kakor snopja na njivi. Od sovražnika jih je ostalo nekaj več kakor 700, naših pa vendar ne več kakor nekaj čez 300. Tak tam smo ga premagali in smo ga gnali zmirom naprej noter do Mandove (Mantue); potem na onkraj Mandove smo se spet en dan fejst dajali in tam smo jih vjeli 14 sto. Tistega pa Vam ne morem pisati, koliko je bilo mrtvih. Tak od tam smo sli nazaj noter v Vi-cenzo in tam smo se začeli na bin-kostno soboto zjutraj ob enih devetih in smo se dajali do 11. ponoči. Tuđi tam smo Lahe spet premagali in smo sli nazaj noter v Verono, odkoder smo sli proti Majlontu. Potem smo ga dobili na poti v eni vaši, ki se imenuje Volta in tisto je bilo na svete Ane dan. S kraja nam je slabo šio, pa nam Je vendar Bog srečo dal, da smo sovražnika premagali. Najhujše je bilo torej na binkoštno soboto in na svete Ane dan. Od Volte smo sli naprej proti Majlontu in pri Majlontu smo se spet ustavili in tam je gviralo celih 24 ur, da smo se dajali, in nam Je tuđi Bog srečo dal, da smo Ple-montezarja premagali in smo noter v Majlont prišli na 6. avgusta. Zdaj pa Vam druzega ne vem pisati; tak jcat Nm aiftini Isdo otfđuvtfi Xm> Meto in Jero, pa Jest ostanem VaS najboljši prijatelj Janez Tome. Pozdravite vse znance, pa po-vejte jim, kako se meni godi. To Vas tuđi prosim, dajte Kračkovi Rezi, kar je noter v tem pismu. Lahko si predstavljamo, s kakim občudovanjem je čital Janezov »Iju-beznjivi mojster« pismo vrlega vojaka z dežele, kjer so se vršile tako strašne stvari, da so krogle letale kot bučele in da so padali ljudje kot snopje. Meta in Jera in ž njima vsa vas, so gotovo dolge mesece govorile o doživljajih hrabrega kranjske-ga lovca. Bog ve. kaj je bilo v pismu za KraČkovo Rezo, morda se ne mo-timo, da je Janezovo srce tam doli v plemontezarskem Majlontu pošilja-lo Rezki čez hribe in doline, potoke in reke besede iskrene ljubezni. Janez Tome je pripisal pismu svoj na-tančen naslov: »nazaj pa piste taku«, ki smo ga navedli na začetku. Kdo vć, je li prejel odgovor, mu je li pisai »ljubeznjivi mojster« in se je oglasila Kračkova Rezka? Se je li vrnil Janez Tome s krvavih poljan »per Majlontu« v ljubljeno domovino, ali je morda tuđi on padel med »snope na njivi«? Neznani vojni vjetniki. Polzvedovalnl urad za vojne vjetnike na Dunaju nam je sporočil imena sledečih vojnih vjetnikov na Ruskem, Laškem in v Srbiji, doma s Kranjskega, katerih svojcl se tu-uradno nišo mogli izslediti. Toza-devna pojasnila daje poizvedovalni-ca Rdečega križa v Ljubljani, II. državna gimnazija. Novak Anton, ?, 22 let star, p. p. 17, ?; Oberc Martin, Goče, 20 let, lov. bat. 8, pešec; Oberstar Jožef, Jurjevica, 33 let, p. p. 17, Četovodja; Polest Viljem, 41 let, Lir. 27, ?; Pri-možič Ferdinand, 19 let, p. p. 97, pešec; Padov Ivan, 36 let, p. p. 22, pešec; Pliš Alojzij, 32 let, p. p. 17, pešec; Pavlič Mihael, 34 let, p. p. 17, pešec; Prek Mihael, 25 let, p. p. 27, poddesetnik; Primas Juri, 26 let, p. p. 17, pešec; Poropat Juri, 31 let, p. p. 20, pešec; Purkat Edvard, 20 let, Lir. 27. ?; Pischl Vlncenc. ?, Sapp. B., Sapp.; vsi iz Ljubljane; Prešnik Anton, Goče, 35 let, lov. b. 8, lovec; Polenšek Juri, Kranl, 36 let, p. p. 55, pešec; Pavelič Matej, Bloke, 34 let, Uland. 5, prostak; Pleničar Karol, Radovljica, 28 let, p. p. 17, ?; Perše Jožef, Čermošnice, 29 let, p. p. 17, pešec; Prevc EdvaTd. Radovljica. 27 let, p. p. 17, desetnik; Porše Ivan, Šmarjeta, 23 let, p. p. 17, desetnik; Pfeifer Jožef, L?sc. 36 let, p. p. 17, pešec; Rusen Ivan, 25 let, Lir. 4, ?; Rode Franc, 22 let, p. p. 8, pešec; Rus Ivan, 33 let, p. p. 17, pešec; vsi iz Ljubljane; Rater-ponek Franc, ?, 23 let, p. p. 17, pešec; Rope Ivan, Stranje, 30 let, p. p. 17, ?; Rebernik Jožef, Cerklje, 24 let, lov. bat. 7, ?; Ratajec Gre-gor, Unec, 28 let, Lir. 27, pesec; Rupar Alojzij, Goriška vas. 27 let, Lir. 27, pešec; Cirk Leo, 26 let, p. p. 47, poročnik; Suhadolnik Franc, 27 let, p. p. 17, poddesetnik; Šušter-šič Avgust, 21 let, p. p. 17, pešec; Strisa Alojzij, 23 let, p. p. 22, pešec; Sousar Martin, 30 let, p. p. 17, pešec; Škrager Alojzij. 31 let, p. p. 17, pešec: Šramovski Alfred, 30 let, p. p. 92, pešec; Štimac Ludovik, 30 let, p. p. 17, pešec: vsi iz Ljubljane; Šafar Jožef, ?, 21 let, p. p. 17, pešec; Štuler Jožef, 31 let, p. p. 17, pešec: Slabanja Franc, 40 let, ?, pešec; Sušnik Anton, 29 let, p. p. 17, pešec; Samotarcan Jožef, 26 let, p. p. 17, pesec; vsi iz Ljubljane; Stra-nič Janez, ?, 23 let, p. p. 17, pešec; £tritar Janez, 23 let, p. p. 17, pešec: Šolar Franc, 25 let, p. p. 17, ?; Stravs Jožef, 22 let, p. p. 17, ?; Schiffer Velin, 22 let, p. p. 17, pešec; vsi iz Ljubljane: Šturm Rudolf. Prečna, 27 let, p. p. 17, pešec; Štefe Matija. Tržič (ali Gršič), 24 let, p. n 17, pešec; Sedej Janez, Logatec, 22 let, p. p. 97. pešec; Štefanič Franc. Dragatuš, 30 let, lov. bat. 7, lovec; Smolnikar Jakob. Kolovrat, 20 let, p. p. 17, pešec; Seidl Karol, Novo mesto. 28 let, p. p. 17. pešec; Ster-benc Jožef, Novi Laži, 20 let, p. p. 17, ?; Sušnik Franc, Radovljica. ?1 let, p. p. 17, pešec: Spftzrcagei Mihael Čemplane, 28 let, p. p. 17, ?; Schwab Anton, Radovljica, 36 let, p. p. 27, pešec; Stalzer Ernest, Pla- , nina, 25 let, Lir. 27. ?: Tomše Ma-tija. 31 let, p. p. 17, pešec; Tolšč Albin. 21 let, Lir. 27, ?; Tomažič Ivan. 23 let. lov. bat. 27^ ?; Tert-nik Jožef, 28 let. p. p. 17, ?; vsi iz Ljubljane; Tratnik Franc, ?, 23 let, D. p. »17, pešec; Uršič Vincenc, Ljubljana, 31 let. hon p. p. 19, pešec: Ule Alojzn, Št. Vid-Postojna, 27 let, p. p. 17, ?; Unvenedik Valter. Ljubljana, ?, sant. kol., ?; Volčina Stran 4. .SLOVENSKI NAROP\ dat &. »*J» lilft. itt. $wv. Vogel rraac Ljubljana, 20 let p. a 17, ?; Vrankar Anton, Loke. 23 tet, p. p. 17, ?; VerbLč Jož^f, Ljubljana, 23 let, p. p, 27, ?; VcKiušek Franc, ?, 27 let, p, p. 77, pešec; VtđaS Mate:, ?, 20 let, p, p. 17, pešec; Vidmar Ivan, Sv. Juri, 22 let, p. p. 27, pešec; Vklmar Alojrij, Breznica, 34 let, p. p. 21\ ?; Veis Jožef, Talči vrti, 22 let, p. p. 17, ?; Zalar Karol, Preserje, 34 let, p. p. 17, poddeset-uik; Zbasnik Frane, Novo mesto, 20 let, p. p. 55, pešec; 2enič Toniaž, Tržič, 27 let, p. p. 17. pešec; 2irov-nik Franc, Ljubljana, 29 let, lov. bat. 7, ?; Župan Franc, ?, 38 let, Lir. 279 !?; Župan Franc, Sv. Križ, 29 let, p, p. 17, pešec; Zambanini Sebastj., Ljubljana, p, p. 17, pešec, Četrto vojno posolilo. Uspeh četrtega vojnega posojila le sijajen. K°likor se je do$edai uuo-tovlJo, ie bi!o podpisanih okoli 4 milijarde kron. Kranjska dežela se ie tuđi tokrat posebno odlikovala. — Družba sv, Cirila \n Metoda v Ljubljani je podpisala IV, vojnega posojila za 5000 kron. — Pri podružnici Češke indu-ttrijalne banke v Ljubljani so nadalje *ubskribirali IV. vojno posoiilo: Ivan GašperŠič, Sostro, 1000 K; Avstrij-sko mornariško društvo, tu, 1000 K; ŠpIoŠno kreditno društvo, tu, 29.200 f:ron; štirje neimenovani v Ljubljani 707.000 K; Josip Dostal, vod ja Češke (ndustrijalne banke, Ljubljana, 2000 kron; potom okrajne hranilnice in posojilnice v Škofji Loki: Frančiška Kušar. Draga št. 14, 1000 K: Matevž flafner, Skofja Loka, 1000 K; Jernej Cernivec, Skofja Loka, 1000 kron: franc Krajnik. Sv. Floriian št. 5, 1000 kron; Franc Jugo vic. Zabnica št. 50. 2000 K: Matevž Hafner, Skofja Loka. 1000 K; Katka Hafner. Skoija Loka. 500 K: T. N. Koceli, Skofja Lo-Ka, 500 K; Marija Rozman, Zabnica li. 49, 2000 K; Franc Sifrer, Zannica St. 4o, 2000 K: Marjana PotrebufeS, ?kofja Loka. Kap. predmestje, 1600 Jcron; Kalan Franc. Suhe šr. 11, 10O0 kron. — Skupno je bilo subskribirano pri Ćeeki industriialni banki, podružnici v Ljubljani od 87 strank 1,515.300 kron IV. avstrijskega vojnega posojila. — Pri Kranjski dežeini banki so nadalje podpisali: Občine: Idrija 40.000 K; Domiale 5000 K; Št. Ru-pert 3000 K; Tržšee 4500 K: Srednja vas v Bohinju 2000 K: Helena Čer-ne 4000 K; Ivan Kenda 1000 K: Anton Oaber 1000 K: Pavla Svoljšak looo K; Marija Oaber 1000 K; Franc Troha 1000 K; Ivan Ožbalt 1000 K; Cirila Oolmajer 10OO K: Ivan Ma* rinko. zopet 1000 K; nadalie se po lono K; Franc Ržišnik, SIov. kato Iisko akademično starešinstv}. Josip Cizel, Jernej Turk, Franc Turk, Pe-ter Koprivec, Jakob Rižner, občina Trata, občina LancDvo. Jemena pl. Fodransperg; obč'na Trzin 2200 K; občma Dobrava 6000 K; občina Predvor 10.000 K; občina Cerklje na Dolenjskem 2000 K; ohčina Po-stoina 1500 K: občfna Mošnje 1400 krcn; občina Kovor 900 K; občina KaDljavas 2600 K: občina Moste 5000 K; občina Dobrunje 5800 K; občina Jarše 1100 K: občina Muljava 900 K; Alojzij Večaj 1.500 K; občina Dob 1900 K; občina Videm 2000 K; občina Tomišelj 1800 kron; občma Žužemberk 2900 K; župni urad Velike Lašče 1200 K; naduči-telj na Ign 1400 K: Pogrebno društvo sv. Jožefa v Ljubljani 2000 K; obctna Moravče 900 K: po 800 kron: Marrja Bog-ataj, Luka Gorup. občina Šrnartno pri Litiji. občina Podboršt; po 700 K: Janez Jelen, občina Rate-če: po 600 K: Ivan Dimnik, Marija Okorn. občina Orehovica. Jan. Mer-šolj. občina PodreČje, Mihael Bajda, Alojzij DolinŠek, Ivan Jane. Celestin Jr-nc: po 500 K: Marija Zaic. občina Hinterberk. občina Velike Pe£e, občina Dokliče, Karol Premrov, Ma-riia §ušteršic. župni urad Rihenberk; no 400 K: Aloizi] Birsa, Tvan 5kr-hec, Marijana Jankovič, Tože Mer-telj. Janez Turk. Anton Čelnik. An-ron Dolinšek: po 300 K: Roza Jane, Razboršek, Franc ^mit, Marija Ber-čfč, Janez Zupančič, Franc Kosmač, Vincenciieva konferenca Marijmepra oznanenja. Andrej Vidmar, Župan Sa Ko.: po 200 K: Neža Lončar, Ciril Sedej, Elfzabeta Bebrun, Vincencije-va konferenca sv. Frančiška Asis!, Frančiška Bozovičar, Marijana Mrak, Ivan KavaJar. 'Ana Ronuan, Anton Knafelc, Neža Maritičič, Anton Štavar, Tomaž Kaštele. Franc Zadei. Franc Maver, Frančiška Čes-nik. Marija Mam. Josip Oaber. Ro-?-a Plešec, obSffia Vrhnolje. Marija fbegrunka), Franc Lončar, Slakova zveza: po 100 K: Marija Star-inan. Matija Kljun. Matija Cofnč. Jo-že Fotur. Anton ?e!e. FTonjan Vad-nja!, Manjana Jercb, Ivo Frelih. Katarina B'rsa. Katarina Ahlfn; občina Senčur 600 K; občina Ooz dolžni priti na nabor s črnovojniki one občine, v kateri sedaj bivajo. Goriški Slovenci se spoininjajo lanskih binkošinih ćn\ ko je Italija napovedala vojno, z bridkostjo v srcu. Kako grozno je bilo v Gorici, ko je vse bežalo, uradi so odšli. pošte ni bilo več. na binkoštni ponc-deljek ie odsel zadnji vlak s postaje južne želaznice. ure so se ustavile. ' . _ Trpka čustva so navdaja^a ljudi, kaj bo. Več krajev ob Soči je bilo evakuiranih in. begunc* so šli v notranje dežele. Koliko pa jih je za-iotil italijanski sovražnik v Brdih, ob celem desnem bregu Soče doi*a in odgnal v svoje ozadje in se dalje v Italilo Koliko nesrečnin interniran-cev je umrlo, koliko beajuncev je le-^lo v grrob po raznih deželah Avstro-O^rske. Dru^i na žive po harakah, nekateri delajo, bcljši sloji so po me-stih. vsi pa upirsjo svoje oči tja dol preti jugu. proti solnčni Goriški in živo hrepenenie o.^lje r^> njihovih srcih. da bi že skoro zopet zazrli svoje vaši. svoje domovje. svojo ljubljeno Gorico. Res so požgane vaši in sela. ruševina tuintam, uničena polja in vinogradi, nakano drevje, ali kaj to. to se vse popravi in zno-va postavi, ljnbezen do rodne crrude dola čudeže in ta slovenska Ijubezen tuđi zgradi nova sela in rsostavi novo Gorico ... Te dni, ko priliajajo ugodna porečila s tirolske fronte, preveva veselje in upanje nnše be-gunce. oči iim žare, novo življenje je v njih in dru? druj?emu, kjerkoli se dobe. pripovedujajo: sedaj na kmalu pojdemo domov. Kl^ti sovražnik ie ses?el no slovenski zemlii, tja do Save je hntcl zsflrosp-)dovati rad Slovenci in jih poitalijančiti. ob ob-letnici pa se mu k?že. ne !e da ni nič dosepcl. marveč da ga usoda žene nazaj v prsstorec, ki mu je hil prostovolino nrepuščen. Našo zemljo branijo vrli možje. navdiišeni, vzljubili so to 7emlio in niti nedi ie ne odstopiio Ttalijanu. Vsa čast braniteljem, pred vsem s:en°rd!u Born-e\iću in vrlim bratom Hrvatom \z Dalmacije. Usrjch tedia Rdečega križa v Pul.'u. Cisti doh^dek vseh prireditev v tednu Rdečc^a kri^a v Pulju zna-ša 25.348 K 93 v. Zraven tepa se je vpisalo v Dodružr.ico 198 rednih in 624 izrednih članov. Dnevne vesti. — Imenovanje. Referent za administrativne in ekonomske zadeve pri dalmatinskem deželnem šolskem svetu, gospod Leopokl Golf, je bil imenovan za dvornega svetnika ad personam. Dvorni svetnik Golf je iz dobroznane ljubljanske rodbine. — Teden »Rdećega križa«. Do« brodelne predstave na korist »Tednu Rdečega križa« v Ljubljani so do-nesle 55IZ K 42 vin. — Darila Rdečemu križu. C. In kr. komornik in deželni paslanec Oto baron Apfaltern je oddal predsedni-ku deželnega in gospejne^a pomož-nega društva danio 1000 K c. kr. priv. vzajemne zavarovalnice w>per požarno škodo v Gradcu. — Dolžnost naznanila. Obrtnik! in trgovci se opozarjajo, da danes potega rok dolžnptti nagaanik «* usnjc. kože. kožice in stroiila. Kdor še ni naznanila odposlal, naj to ne-muđoma storL Naznanilo je poslati po stanju od sobote, dne 20. t. m. priglašišču zd usnje v u in kr. voj-nem mmistrstvu (Lodermeldesteile im k. u. k. Kriegsministerium, Wien» III., Vordere Zollamtsstrasse 3). — Dolžnost naznaoUa kosti. Po ministrski naredbi mora vsakdo, ki poseduje ali ima le v shrambi več kakor 100 kg kosti, naznaniti in ponuditi centrali za kosti, Dunaj. L, Fischhof 3, v nakup. Naznanilo je poslati prvič po stanju z dne 15. maja, potern pa vsak mesec po stanju s prvim dnem meseja. Kdor tega ne bi izpolnil, bode strogo kaznovan. — Predčasni zrelostni izpit za osmošolce rojstnega letnika 1898, ki so bili letos potrjeni, se je vršil na I. državni gimnaziji dne 7. maja pod predsedstvom dež. šolskega nadzornika dr. Janka jBezjaka. Delali so ga štirje osmošolci: Avgust G o g o 1 a, \Iadimir G u z e 1 j, Alojzij Kuralt in Dušan Podgornik. Vsi štirje so napravili izpit z dobrim uspehom in že tuđi odrinili k vojakom. — Sladkor. Kranjsko dež. pred-sedništvo je zvišalo porabno množino sladkorja na l5/g kg za glavo in za štiritedensko porabo za naslednje kategorije oseb; 1. za osebe, ki so v neprctrganiii obratih kot obrtni po-možni delavci zaposleni; 2, za ru-aarje, ako tuđi cpravljajo Ie nad-dnevno delo, dalje za plavžarje; č. za železniško in poštno osobje, ki cpravlja vozno službo in po turnusu nočno službo, dalje z^ stalne in nestalne delavce v železniških delavni cali, ako sre za nepretrgane obrade, -i. za gozdne delavce, ki so primorani, ostati d!je kakor en dan s svojega doma. — Razdelitev klavne živine med mesarje. V cetrtek se bo zopet me-sarjem oddajnia kiavna živina. Kdor reflektira nanjo, naj se jutri, v sredo, zaresljivo prijavi z naročilom v mc5tnem tržnem uradu, ker se sicer v Četrtek nanj ne bo oziralo. (Pri-tlicje, nasproti po^redovalnice za delo.) — Kiavna živina. Deželna vlada Je določila no\ e prodajne cene za kiavno .eoved. in sicer za vele pc ka-knvosti 2 K 40 vi.i. do 2 K 70 vin., za 'Jrn^rj kiavno ^oved po kakov os li od i K do 2 K 40 vin. za vsak kilogram žive teže. — Oddasa moke !>r! mestni aprovlzacin. Za dobavo moke pri mestni aprovizaciji naj se zglase: trgovci iz Ljubljane *v četrtek, dne 25. rnaja, peki In mokarii v petek, dne 26. maja; okoliški trgovci pa v soboto, dne 27. maja, vselej ob S. zjutraj na mestnem magistratu, prej-šnja Oalletova hiša, I. nadstropje, mestna posredovalnica. — Kmšne karte se bodo za 56. :n 50. teden, to je za dobo od 2o. niaja do všttttv.a 10. junija t. 1. o 1 i-rals pri vseh desetih krušnih konusijah v netek. dne 26. maja t. 1. od S. zjutraj do 1. popoidne. — Kot pripc>moček pri zasfedo-var.su političnih in voinih dogotikov sluzi prav dobro znani Hijkmannov geo^rrafično - statistični univerzalni zepni atlant CProf. A. L. Hickmanns, Ocoj?raphisch - statistischer ITniver-sal Taschen-Atlas) dunajske^a kartograf ićnega zavoda Frevtag čc Berncit, ki ie ra\rnokar izsel v novi izdaji za leto 1916. Lična žepna knjiga, ki stane le 5 K. obsega 66 zem-Ijevidov in primerjalnih tabel ter 64 strani teksta. Universalni atlant daje odgovor na najrazličneiša vprasa-nja, kdor hoče vedeti koliko žita pridelajo posamezne države, kdor se hoče informirati, koliko armad lahko postavijo. katera ?o naivaž-nejsa me«;ta. kako so razjeljeni narodi, kie imajo največ državnih dol-j^ov. kdor hoče noznati grbe in zastave vceh narod *)v sv^ta ali pri-meriafi produkcijo največjih držav in še sto drugih stvari, ta ho vzel v roko Hickmanna. Prepričani 5;nio. da je žepni atlant iz renomirane za-ložbe Frevtapr in Berndt ^lede ostalih držav skrbnejše redigiran, kakor pa glecie na^e monarhije. V naved-bah ?!ede Avstro-Ogrske smo našli žal nekatere zelo grde pogreške, ki so nam dokaz, da je redakcija te sicer dobre pomožne knjižice po-manjkljiva. Tako čitamo med mesti na Ogrskem Zagreb in vsa druga hrvatska mesta. med deželnimi za-stavami vidimo kranjsko zastavo z rumeno - modro - rdečimi barva-mi. mesto hrvatske trvibojnice je naslikana belo - rdeča zastava kat hr-vatski narodni prapor i. pod. Zalof-niki naj bi se pobrigali ođ^ravitl te z avstrijskega stališa nedopustne pogreške. Sicer pa je atlant vseka* kor priDoročljiva kniign, ki bo mnogim dobrodošla. — Poroka. VceraJ se je v trnov-sk! župni cerkvi poročil ljubljanski mestni inžener gospod Jankn M a č-kovšek z gdčno. Meto Veršec, hčerko %. Fr. Vcršca, jK>kojnew no-tarf* v Sevnid. Presrčae čestitke! I — U«rta ie v Ljubljani na Starem trn It 3 vdova po c kr. dež. sod. svetnHni gospa Emfli}« B r i c, roj. J e n č i č. Pogreb bo jutri ob 4. popoidne. Naj počiva v miru. — Cenjeni rodbini naše sožalje! — Pecasti legar. Od 7. do 13. maja je zbolelo za pegastim legarjem v Oaiicij 297, v Bukovini 23 in dru-god v Avstrij* 48 oseb. — Koze. Za kozami je zbolelo od 7. do 13. maja v Galiciji 202, v Bukovini 16 in drugod v Avstriji 69 oseb. med njimi na Dunaju 6 oseb in v Gradcu 2 osebi. Umri je v Gradcu znani štajerski zgodovinar in šolnik dvorni svetnik dr. Franc II wof v 85. letu svoje starosti. Ilwof je bil potomec neke ruske oficirske rodbine; njegov stari oče ruski ritmojster Andrej Ivanovič Lvov je postal avstrijski državljan, pri kateri priliki so oblasti spremenile njegovo ime v llwof. Pomanjkanje žvepla za vinograde. Iz Slovenskih goric nam pišejo: Vinogradi so ozeleneli In marljivega našega vinorejca oko se razradosti, ko vidi po trsju obilen nastavek grozdja. Kljub pomanjkanju moških delavnih sil so vinogradi na hvalo pridnim ženskim rokam po pretežni večini dobro obdelani; druga kop je že skoraj povsod končana. Galice za prvo škropljenje se je še dobilo; kdor se ni brigal ali koder so bili razdelje-valni činitelji prepočasni, je sicer še ni, upati pa je, da se bo galice za naj-večjo potrebo dobilo. Bolj sitno je z žveplom. Kakor slišimo, ga je dobila graška Zvcza kmetijskih zađrug za ćelo deželo poldrugi vagon; na več-jo množino ni upati. Ta množina je za ćelo deželo na vsak način pre-majhna in je tuđi gotovo, da je imenovana graška kmetijska zadružna organizacija ne bode mogla popolno-ma enakomerne razdeliti, deloma, ker ji razmere nišo tako znane, de-loma ker se bo gotovo v prvi vrsti ozirala na zadruge in zadružnike svojega delokroga. Velika škoda je, da se pri razdelitvi žvepla ni oziralo na naše domače gospodarske organizacije, na primer na domačo celjsko Zadružno Zvezo, ki je pri razde-Ijevanju galice prav lepo pomagala. Kako se bode odpomagalo pomanjkanju žvepla, danes nikdo ne ve; skoraj gotovo pa ga ne bo dobiti. Ker pa je to vseeno nujno in važno gospodarsko vprašanje za vse štajerske vinorejce brez razlike, bode treba, da se gospodarske organizacije in poklicani zastopniki ljudstva vendar še obrnejo na Dunaj in skupno prosilo za dodelitev žvepla. Ako se pomisli na visokost vinsKiii cen, na obrestovanje miljonov, ki so investirani v novih vinogradih in na okolščl-no, da bo letos malo sadne pijace, je tak korak toliko bolj potreben. Vladi ie tuđi nedvomno dobo znan gospodarski pomen spodnjestajerske vino-reje in bo skušala iti vinorejcem vkljub težavnim sedanjim razmeram na roko. Gotovo smo ji hvaležni, da smo dobili vsaj za večjo potrebo galice, da bodemo mogli obvarovati vinograde ne Ie za letos, temveč tuđi za prihodnja leta. A v slučaju, da bi se ne imeli s čim borit! proti plesno-bi. gre igraje deset do dvajset miljonov vrednosti in sad obilega truda in dela z zgubo. Zadeva je za naše razmere tako važna, da bi se ne smelo pozabiti na njo. Z. Tako se godi, če vranie starec mlado ženo. 65Ietni posestnik Franc Zdolšek v Dobovi pri Brežicah si je izbral na stara kolena mlado ženko, kateri je komaj 19 let. Zakon ni nu-dil »ta mladi« pravega zadovoljstva in stari Zdolšek je pričel sumiti, da mu postaja žena nezvesta. Prav hu-do inu je bilo, da še ponoći ni osta-iala doma. Ko se je nekega filtra v februarju vrnrla i>od domaCo streho, jo je sprejel — z nožem v roki. Toda ona je skoraj za pol stotetja mlajsa ni in čuda. da ie urnejša in spretnej-ša. Pograbila je motiko ter Je 1jubo-sumnega moŽa tako nabila, da mu je prizadejala težke telesne poŠkod-be. Celjsko sodišie ii je priz-nalo. da ie ravnala v silobranu in je živahno žensko obsodilo le radi prekoračenja silobrana na 14 dni zanora. Razpisana je glavna tobačna trafika v Mariboru. Dobiček 1. maja 1915 do 30. aprila 1916 je znašal 2196 K 34 v. Dražbena razprava 14. junija pri c. kr. fin. ravnateljstvu v Mariboru. Vadij 200 K. Invalidi, vdo-ve in sirote padlih vojakov imajo prednost. Našla se |e v petek ob cestnem prelazu v TivoHju čeljust urnetnih zob. Dobi se v Prisojni ulici St. 1, ITT., vrata 25. Najd«n d#žnik. Na klopi nod Ti-volijem }e bil tistfden xelen dežttik. Dobi se na Resljevi cesti 29. I. nad-strot3je, tevo. Podpisuite W. uolno posolilo! Rtzne stvnL * Aretiran UtoznVUd armđišk. V Debrecinu na Ogrskem so aretovaH železniškega uradnika dr. Juiija. Ro* naya. ker so mu prišli na sled, da h ročne blagajne krade denar. Ronay Je uradnik v ministrstvu in je bil za. četkom vojne dodeljen ravfiateljstvn v I>ebrecmu. * Bolnik in zdravnik. 321etni to-varniški delavec Bernard Draheim y Hamburku na Nemškem je bolan na živcih in je šel k zdravniku dr, Grumbrechtu, naj mu da spričevalo, da pojde v bolnico. Ker zdravnik ta« kega spričevala ni hotel dati je Draheim na mestu zdravnika — ustreUl. * Baker za entento Iz Amerike. Iz Amstedama poročajo, da Ie angle-ška kupila v Zedinjenih državah 400 | milijonov funtov bakra, ki ga je do I baviti tekom enega leta. Francoska, I Rusija in Italija so si zagotovile op* I jo vsaka na 100 funtov bakra za ce- I no 28 centov. Čisti dobiček, ki ga bo I napravila Amerika iz te kupčijc, bo znašal 250 milijonov mark. * Jubilej »Prodane neveste«. Dne 30. maja poteče 50 let, odkar se je v praSkem Narodnem divadlu prvič pela Smetonova večnomlada »Prodana nevesta«. NaJpopulamejŠa opera slavnega češkega skladatelja si je v pravem triumiu osvojila ves svet in si priborila častno mesto med najmelodijoznejšimi skladbom vseh vekov in narodov. Praško narodno gledališče bo proslavilo 501et-dIco »Prodane neste« na posebno svečan način. Opera se bo na ta večer predstavljala v Narodnem d*-vadlu« 632ič. * Roparski napad. Skoro vsak dan se zgode zdaj roparski napadi. Zlasti mlajši ljudje so menđa strašno podivjani. Značilen roparski napad se je zgodil zdaj na Dunaju. 181eten fant je prišel v kuhinjo neke gostilne vprašat za neko pojasnilo. Videč, da je gostiiničarka Zvirec sama v kuhinji, jo je kar zagrabil za vrat in lo podrl na tla ter jo začel z nožem ob-delavati. Gostilničarki pa se je po-srečilo, da je osvobodila svoj vrat in poklicala na pomoč, vsled česar ie napadalec pobegnil. Gostilničarka Je I težko ranjena. I * Veldzdainiškl proce« t Sege-dinu. Pred sodiščem v Segedinu na Ogrskem se vrši zdaj obravnava proti 23 obtožencem iz Velike Kfc kinde, advokatom. duhovnikom, uradnikom in trgovcem, ki so obton ženi veleizdaje. Obtožnica pravi, da so bili 14 Izmed obtožencev člani srbskega Sokola, ki je hotel odtrgati en del ogrske države ter ga priklo- i piti drugi državi, ostali obtoženci pa so se društvu pridružili, dasi. niao bili člani. Izmed obtožencev Jih Je zdaj šest v vojaški službi in je eden kadet ter odlikovan z veliko srebrno hrabrostno svetinjo. * Masten zaslužek. Pri Icazenh skem sodišču v Altoni na Nemškem se je vršila obravnava proti tovar-* narju Adolfu Knechtu in veletržeu z usnjem L. Viktorju zaradi prestopka veijavnih predpisov glede kupovanja kož. Značilno pri tej obravnavi je le priznanje tovarnaria Knechta, da \t od vojnega urada za preskrbo usnja prejel 48.000 kož. ki jih je ustrojil in pri tem zaslužil v štirih mesecih šđri miliione mark. Ko je izvedel, da se začne proti njemu kazensko postopa^-nje, le hitro daroval 80.000 mark za preskrbo vojakov in njihovih rodbin* Knecht in Viktor sta bila oba obsoN jena na primerno globo. * Karijera nekdaniega pruskega častnika. Iz Belgrada poročajo: Dne 17. maja je umri v Belgradu vpokoje-ni srbski artiljerijski polkovnik Pavel Horstig v 78. letu svoje starostu Polkovnik Horstig je bil v mladih letfli pruski častnik ter se ie udeležil bitke pri Kraljevem gradcu. Leta 1868. ie zapustil prusko službo ter vstopil V srbsko armado. kjer je postal polkovnik. L. 1889. ie bil umirovljen, za časa balkanskih vojn pa zopet re* aktiviran. Njegov sin ie podpolkov» nik v srbski armadi, bivši srbski vojni minister gerenal Bojović je njegov nečak. Starega vojaka so pokopali v Belgradu z vojaškimi častml * Obletnica haaške koaferenoe« Dne 18. maja je poteklo 17 let, kar se je na predlog ruskega carja sešla prva svetovna mirovna konferenca v aagu na NIzozemskem. Na te] kon-ferenci 50 bile zastopane vse tiste države, ki so danes zapletene v vojno. Predlog za to konferenco je tzSel I iz spoznanja, Ua tarejo bremena ra | armado vse narode tako, da zadržu-jcjo njih razvoj in iz želje, naj se pre-piri med državarni namesto z qtq£-jem, poravnajo posredovimicin raz-sodišč. Danes ni čas, preiskovati, za-kaj je haaSka konferenca leta 1899. rodila tako malo sadu, a milo se mora vsakemu storiti, kdor pogleda sedanjo vojno In se spominja httfte kwf0f0»c9. 118. *tcv. .aUJVfcNbKJ NAKOU*, ane 23. maja 1*16. Stran 6« • Obsojen oderuh. Berolinsko so-dišče Je nekega Emila Steinbocka obsodilo na 15 let ječe in 15.000 mark globe. Steinbock je pred nekaj leti istanovil denarnl zavod, nekako za-drugo, in je vse ljudi, ki so se oglasili za posojilo. neusmiljeno odri in ogoljufal. Zaslišanih je bilo nad 300 pric. * * Samomor starega solicUatorja. Lansko poletje je bil v Pragi obso-jen na pet let težke ječe 611etni od-vctniški solicitator Karol Turek zaradi goljufije in krivega pričevanja. Najvišje sodišče mu je znižalo kazen na tri leta in je bi! Turek zdaj pozvan, naj nastopi kazen. Iz strahu pred ječo se je mož ustrelil. * Oče morilec svojega sina In samomorilec. Na ždezniski prosci blizu Roudnic na Češkem so našli truplo starejšega moza, ki ga je bil povezil vlak, nedaleč od tam pa so našli obešenega na drevesu mlađega r-oža. Izkazalo se je, da je povože-ri mož 521etni ključavničar. Obeseni mož pa njegov sin. Izkazalo pa se je Se več. Sin je bil ničprida človek, Jd je krade! in se potapa!, oceta pa te bilo tega sina sram. Zato ga je -adavfi in obesil, potem pa se vrgel rod v!ak. * Borza in vojna. Na dunajski fcorzi delajo nekaj časa sem zopet prav dobre kupčije. Borzni promet pač nirna tistega značaja, kakor pred vojno, kajti kurzi se oficijelno ne r;:Zg'nšajo in vse kupci je se sprem izvrše. Danes prodati ali kupiti, jutri pačati, oziroma prevzeti. Širši kro-g:, ki so se svoj čas toliko udeleže-vali borznih spekulacij, nimajo zdaj pristcDa, s toliko večio vnemo pa se udeležujejo spekulacij veliki kapitalisti. Ti so s svojimi velikimi opera-cijami dali značaj ćeli kupčiji. Kdo kupuje danes na borzi vrednostne papirje: Tišti, ki imajo gotov denar. To so tišti, ki so med vojno veliko zaslužili in pri dajatvah za armado nabrali ogromna premoženja. Ti ljudje pač včasih tuđi ka] vojnega posejila podpišeio, trgajo se pa za j druge papirje. Na prodai pa ni do- j 5ti papirjev. Kdor |e papirje doslej ! šc proda.1. vsak je imel izgubo kajti kurzi so vedno postali večji. Borza je vedno pripravljena kupiti papirje in tako rasejo kurzi se bolj kakor bi moglo biti v najboljšem siučaju upravičeno. Vs'ed tega se ce!a vrsta sr>eknlantov tuđi boji. da bi bil konec vojne. Po koncu vojne in ko se po kaže. kake davke bo plačevati. bo do kurzi padli. Vsaka spekulacija v teh čas ih ie jako n ^ -vama. Znani dr. Steinwender že prorokuje vsem tem Ijuđem, ki so od vojne objrateli hi zdaj n:\ borzi slepo-misijo: Schnorrer werden sie \ver> dcn. das, vas sie von Haus aus ge-vesen sfnd. * Splošna avstniska vnočevalnl-ca za živino na Dunaju je bila svoj i čas ustanovljena s pomočjo dunajske ! občine, ki je za ustanovno glavnico ' prispevala 300.000 K.Ta vnovčevalni-ca. ki seveda pravi, da de!a za ljudski blagor in želi, da bi živinorejci mno- I go zaslužili konsumentje pa dobivali po ceni meso, bo imela v kratkem svoj občrri zbor.. Poročilo je že raz-poslano.Iz tega poročila je razvidno, i da je ta vnočevalnica lani napravila | čistega đohička 5,365,232 kron. S kapitalom, ki znaša poldmgi miliion kron je torej ta družba zaslužila sfcora pet in pol milHona! To pomem. da se družba s vsakimi sto kronami sveje glavnice zaslužila malo manj, kakor 358 K in to v enem letu. 358 oćstotne obresti — ljudje krščanski, ali se vam kaj svita? Pa to se ni vse. Ta vnočevalnica seveda s svojo glavnico ni mogla delati tako velikan-skih kupčij, nego si je izposojala denar od dunajske »Depositenbanke« in je seveda še tej družbi plačala mastiie obresti za posojeni denar. Te, banki plačane obresti so že odštete od čistega dobička vnočevalnice in Je torej pri kupčiji z Živino narejeni čist? dobiček pravzaprav še večji. Leta 1914. je ta vnočevalnica imela čiste- ga dobička 153.171 K, v letu 1915. pa i je čisti dobiček narmsel na 5365.232 j kron, Spričo takih dobičkov bo zdai vsak razumel, zakaj vlada na Neia* škem trgovino z živino kontrolira in zakaj namerava vpeljati monopol na živino. Pri nas ne vemo, koliko za-služijo živinorejci sami, vidimo pa* koliko se zasluži pri trgovini s kupčl-jo in čutimo dragiajo mesa, ki rase od dne do dne. Trdovratno se vzdržule govorica, da je za nakup varnih in priporočlji-vili srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega najugodnejši čas. ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastoni. — Opo-zarjamo na današnji zadevni oglas »Srečkovnega zastopstva« v Ljubljani. Umrli so v Ljubljani: Dne 18. maja: Josip Blatnik. pe-sec, v rezervni vojaški bolnišntci na obrtni soli. Dne 20. maja: Ana Kovač, hi-ralka. 40 let, Radeckega cesta 9. — Filip Berekitz, črnovojniški pešec, v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni šo!i. — Josip Cekolj, pesec, v rezerv-ni vojaški bolnišnici v Marijanišču. Sanafnr list obsega 6 stnni, Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar Lastnina in Hsk »Narodne tiskarne«. Influenca povzroči često os'abe-lost lelesa. tako da postane zc'o sprtjemljivo za druge bolezenske kali. Zato naj se pravočasno preskrbi-mo s sredsiv: za ohranitev zJi'ivja, rtatfoltše s tem, da se branimo pii rc:avih kas'ja z zaužitjem >Siroi:n Roche«. Dobite ga v vsaki Itkarn.. Bolečine hladeče sredstva, ki se zauživajo. nišo za vsakogar prikladna.. Marsikđo začne bljuvati, ' ninogfi si pokvarijo želodec, mnogo-krat pa škodujejo živčnemu sistemu, 'lemu nasproti pa je Fellerjcv zu-nanje rabljivi, povsem dobrodejni rastlinski esenčni fluid z znamko >:E1 za fluid« zanesljiv tolažliivec boiečin za vsakogar. Vte-lanja in masaže s Fellerjevim Elza-fluidom učinkuiejo direktno in neposredno na boleča mesta, pomirjajo živce, odstranijo povzročitslje boiečin in požive obtok krvi. 12 stekle-tiic tega, od zdravnikov priporoče-nega zdravilnega sredstva posije i kamorkoli franko za. samo 6 K lekar-j nar E. V. Feller, Stubica, Elsatr« 236, Hrvatsko. Kdor trpi na pomanjkanju teka. naj skrbi za živahno presnavljanje s Fellerjevimi voljno odvajajočimi rabarbarskimi krogli-čami z znamko Elsakroglice. « Šest skatljic franko 4 K 40 v se naročc na zgorajšnji naslov. Te pristne Elsa-krogljice učinkujejo sigurno hitro in pri tem nišo niti neprijetne, niti škodljive, za to imajo prednost Dred dru-gimi drastičnimi odvajili. Oba Elsa-preparata zaslužita, da se Jih pripo-roča vsakomur. (fv) Ako naročite _____ in to ntmudoma storit«. l ttti mlmttm rHltp ima 1 wttH nrrttp rdtttfi Imfa l wtto fcrti»i?tflgnlw InHtte 1 iitftBi ttit 3° o umij- tmk n leta I8W 1 irtitiri tin 4° o ejnfc. Hit. vtik n 1. 1M4 ItSltBi ll- nkumk pttsrefl n. IMntnl tt* Itlf UBI 5 km. | ^— u tntaaj vuka liti flini tfobitmJ BJfTIOO L dobite igralno pravioo do dobitkov ene turske srećke v znetku Bo 4.000 frankof popolnoma zastoitj. Srečkovno zastopstvo l„ Ljubljana. r------------^ Jak« v vaJmIlI 1b ipUk aa ▼•*. 1 k««a kftt najbolji« bol oblažajoče mazanje [>rt prrhlajenjn, reamarizma. ^lhta. I nflaenci, prsni, vratni La tttUtti I v hrbta I Dr &icht«r-)» I Sidro- LiniiiiLs £u.r„ Sidro-Paifl-EipillBr. 8t/-kt«ntc» krom - m. 1 UK ».— I Dobiva ce v lrk»ra»b mU I direktno ^L 1 ? Dr Rirhter ja lekar^J . | A I „i'n zlatom l»vo". \iy I Praf*. 1.. EMsahetna cesta 5. ^^ J Po naivli?l cu^l pladam stara Široko (cd 5 em naprej) : strojne jermene.: K. A. KREGAR, Ljubljana. 1665 Brez posebnega obvestila. I Anđela Mrak roj. JeaćiC, vdova c. kr finanfnega svetnka. naz-nania puuteza srca v svejena sn sv;t;e sesttične Alaksandrina Loger in drug'h sorodnikov imenu pre2a!ostno vtst, da je nje predraga sestra, gospa Emilija Brk roj. ili ▼dova o. kr. deioiaosodaega svotalk« dne 22. maja ob 2. uri popoldne, preiem^i svete 2akramente za umirajoČe, po dotgem trpljenju mirno v Gospodu zaspaia. Pogreb predrage rainice bo dne ?4. maia ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti, 5fari trg St 3, na pokooaliSče k Sv. KriZu. Sv. ma5e zadušnice se bodo darovale dne 25. mija ob 10. uri đo- poldne v žurni cerkvi sv. Jakoba. Predraga rajnica bodi pnporočena v prijazen spomin in pobožno BDolitev Na željo pokojnice se venci hvaležno odklanjtjo. V UUBUANI, dne 23. maj* 1916, , Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. 1663 HHH b hMS * i hK film tmn iMi Mta. g KINO CCHCRAL v deželnem mm. laa« 3 aal! Odpiralec pišem. Osmi doživljaj neprekosljivega detektiva Stuarta Webbsa. V glavni vlogi Erncst Rcicher. p^P^ Senzacija nad senzacijo! *^M ▼ TB#k nottlh rasprodano gUdaliićo. Fredstavo ob 4. uri popoldne, ob 8, V28. Ib 9. nrl svoior. ■■plot dva prlmerno ohraajona mota iz morske trave (afrika). Ponudbe. četudi le za enega, 1 ceno pod v TakOj/1664" na uprav. »S'oTcnskega Naroda«. 1664 Sprofme ao tako) Iznrfeaa šivilja •radlM« it 10 L naAst I«to. 1660 Pianino se proda v Krakovski ulici štev. 19. 1595 ^drija drogerija in foioaianufaktnra Ljubljana, Selenburgova ul. 5 priporaća veliko zalogo desinfekcijskih preparatov kakor: Lysol, Lvsoform, Kreolin, Formalin, Formaiinove pastilje, karbolova kis- lina, karbolovo apno. PotrobSčlno za postroibo boSnikov in ranjencevf obves In svrnutoga blagaf konjaka, ratna in čaja. ;0ero/orm. fkhtinin. pcrolin. Zadnikarjeve vrećice = zoper golazen. = I Sprejmeta se takoj dva kavarnišfta wm. Naslov se izve v posredOTal-jaiol fiovoinji Danajska ooate štev. 14. ifru ličom atarolfto « natapane© kat era zna tuđi kuhati, ter opravlja gospodinjska dela, sa takoftal TStOp. Ponudbe Da JOSIP DEL AKORD A, trgovoo, Arclln, poftta To|alks Stalorako- 1662 Učenec zdrav, krepak, poštenih stariiev, s pri-merno šolsko izobrazbo, kl ima veselje do trgovine, so sprofmo takof v ak pri i6io Viktor Pilihu trgoTtna i aieianla Nagom ia detelnlmi prldoUd ¥ taloa ao Stalorskon. Kupim po tIsoU ceni kostanjev orehov (esenov Ponudbe s ceno In množino (koliko vagonov) je poslati trrdki: J. Pogadnikf Ljubljana, Marije Teredje c 1S (Kolizej). :: Na ponudbe brez cene •« ne ozlra. :: Danes do četnika 25. t. m,. Dosedaj najboljži proizvod priljubljenih „Decla" filmov, Berlin. Vest. 4. dejanja. Alvlll Neaif, mo]lter mlmikO. 1500 metrov. Utnetniško najodhčnejša in ncoporečno naj^animivejša drama sezije v 4 dejanjih« Uprizori 1 Alvin Neuss. 10 fin. poviška ceu. Ka atladiao nepiimerao! 10 vin, poTiškt ceu. V kino „Ideal". ^--- JADRANSKA BANKA Delniška glavnica: K 8,000.000*—. PODRUŽNICA UUBUANH Rezerve: okrog K 1,000.000-—. 3PREJCMA: Vlogo sa kajltloo ia jih obrestnje po čistih 4 Vs '/•. Vlogo aa tokoil la ilro raiaa proti aajiigodnejSeinii obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na šora-torij. Rentni davek plača banka iz svojega. KUPUJE 01 PRODAJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd. in »retke c. kr. razredne loterije. CoartraUi Fodi alaloo i DmiJ Kmtmr ■Mraeiiv HK0HTDU.I Menice, devize, vrednostne papirje itđ. UDAJA i Čeke, aakanice ia akreditive na vsa tu- ia inozemska mesta. DAJI PmEDUJBOI: aa blago, ieitfe v javnih skladiSčih. PUfUMAi Borzaa narobila ia jih uvršflje najkaUatntje. Brzojavni naslovi JADRAHSIUI. lo Telefon it. 287. Stran 6. .SLOVGNSttl NAKOD-, dne 23. maja 191b. 118. štev. Priporočamo našim z gospodinjam z KOLINSKO CIKORIJO u edine slovenske s tovarne v Ljubljani Slivovka — tropinovec — brlnjovec : pelinkovce — rum — kognak : ▼ najholjši kakovosti se dobi po niskih dnevnih cenah pri tvrdki Grnmmer & Komp. L|nbl]ana, Sndna ulica *tev. 3. „„ jV[odni $alon &Htnha SHorvat, Ljubljana, Stan trg SI. Velika saloga dunajsfah damskih in dektišk'h slamnifov. ^Popravila točno in najceneje. Zalni klobuci u veliki ijberi. li ^----*-— —__—^ \J£^^~ ^-*S ^~—— ———~ ■~>^ ------ ~ - ---- — Anton Bajec umetni in trgovski vrtnar ranija sL p. t. iKinshra, da se mtaja ajegtv 132 cvetlični salon samo Pod Irančo štey. 2. poleg Cevljarskega mosta. Velika zaloga sol vencev. iMmn iop'Hov mm. traHo? \U Zanan]a narcifla točao. Uji 03 TfflU MII. 11 Za poletno sezono priporoča tvrdka Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica št. 9 svojo bogato zalogo izootofljenili etlek za gospode in dečke ter mične novosti 309 v Miiji za dame in deklice. Ceniki zastonj in franko nrankena inuab pod u^odnimi pogoji. — Nastop takoj. VJEKOSLAV SINČIĆ, urar, Matnllt, Istra. 1647 ----------------------——'--------——«------------- ■A IZBIRO poSilja tuđi na deželo: r. as ne 2652 BLUZE plaftče, jopice, krila, kostum«, noćnt hatlj«, parilo, modne prtd-mete, aportne klo- buk« In BteiiUktt. /e\o solidna tvrdka: M. Krfštoffč - Bučar Ltvbijaiia, SUrl trg 9. Lastna hUa. Fine otroške oblekce it in krstne oprave, u Krasao posestn na Spod. Stajerskem, pol ure od žel. postaje, blizu dri. ceste Gradec-Ljubljana, sestojeČe iz 15 oralov go-stega visokega gozda, smreka, bor, hrast in 55 oralov ozda, njiv, naj-boljše vrste travnikov, sadonosnikov, parka, vrtov, vse v ravnini in aron-d«rano Gra^Čina z dvemi nadstropji, 18 sobami, gospodarska poslopja, vse v izvrstnem starru, ribolov na postrve, se pod nffođntmi pogofi proda. p<-\i^ry.:\ d?ip hrv. slav. banka sa parcelacijo in kolonizacijo, Zagreb, Zrtnjevac. i^s Gonoktein. 6 j Najnoveše, izkuženo sredstvo proti kapavcu (triperju) belemu toku, črevesnemu in mehurnemu katarju itd. GONOKTEIN ie tipeljan na češki kliniki dvor. svetnika vseuč rrof. dr. V. Janovskepa. Na pra5ki nemški kliniki vseuč prof dr. K. Kreibicha. Toplo ga priporočajo vseuč prof dr J. Bu-kovsky, vseuč prof. F. Samberger, vseuč. docent dr. J. Odstrčil Itd. M. U. Dr. Heinrich, ordinarij Eli-zabetne bolnice v Prajji pige: Gnok-ein sem izkusi! v mnogih slučajih, posebno v 4 slučajih akutnih — 2 do * 3 dni po infekeri - in v 2 slučajih kroničnih 1 leti starih. V akutnih s!u- | čaiih je nenadiano hitro ponehalo j peči pri vodi kakor tuđi huda voda j (Urindrang). kar se često ni dalo z ; drugim lekom ublažiti. Gnojno odte- ! i kanje ie bilo redko in hitro nehalo. j Vse 5tiri slučaje sem v kratkem času '< popolnoma izleći!. Posebno v enem | slučaju — kožo sem mikroskopično opa7oval — po treh tednih nisem : mogel najti niti enega gonokoka. V i ; nobenem slučaju ni bilo komplikacij, niti vžlezah. niti ni bilo vnetja mošnje. Kronične slučaje sem opetovano j pozival in pregledal 4 mesece po izle- ! . čen^u, a v vsem tem času ni bilo : i exacerbace zjutraj, (kaplje gnojenja* kakor tuđi ne neugodnosti pri vod', ! vlakenca v vodi so po dvomesečni ' vporabi Gonokteina popolnoma izgi-1 nila. Skratka, Gonoktein je pred vsemi preparatu posebno izvrsten v akutnih in kroničnih slučajih. i Dobi se po vseh večiih lekarnah. i ^katljica K 6 -. j Zahtevaite literaturo in prospekt. [ Ljobijam: lekarna Trnkoczjr. — Zafreft: Lekarna „Salvator-, S. Mittclbach. JcU- i čičev trg. Split: Lekarna „lt Gospi . j Sinjskoj", J. Bacan. \ \ ProizTaia: FarmakoloSka-kemični labon- ! ', torij „HERA" Praga-Vršovlce 552. ĐokaiTit«l| vofnega »Inltttrmtra In j ¥o|ao - x4ra¥ttven«fa zdratenja. OVES se nadomesti z melasnimi krmili, ki jih razpoSilja deželna centrala krmil. Ljubljana, Turjaški trg 5t. 3, v vrečah po 50 kg. Cena je K 35 — za 100 kg. | A- & & Skobsrne Mestni trg št. 10. Prodajalka boljša moč se sprejme takoj ali pa pozneje u trgovino s specerijstalm blagom. Ponndbe na tvrdko Ivan Perdan w Ljubljani. U7T\ I XXXII. kraljevska ogrska j državna - dobrođelna - loterija sa ob*a koristne In dobrodelne namene. Ta denarna loterija vsebujc 14885 đObitkOT v skupnem znesku 475.000 E, je se izplačajo v gotovini. Glavni dobltek 200.000 K v gotovom denarju Potem: 1 gIa\Tii dobitek s.....K 30.000 1 „ „ „.....„ 20.000 1 „ „ ......... 10.^00 1 ,..........., 5.000 5 dobitkov a 1.000 K....., 5.000 5 „ a 500 K .... „ 2.000 10 dobitkov a 250 K .... 2.500 20 „ „ 200 ...... 4.000 40 „ „ 150 „ .... 6.000 100 „ „ 100 „ .... 10.000 200 „ „50......10.000 2500 „ „ 20 „ .... 50.000 12000 „ „ 10 „ ... 120000 14fc85 dobitkov skupaj K 475.000 Žrebanfo se vrši nepreklieno 15. {unija 1915. Srećka stane 4 krone. SreČke je dobiti pri kralj, ogrskem ravnateljstvu lot. srećk v Budimpešti (glavni carinski urad), pri r. kr. generalnem ravnateljstvu srečkovnih loterij na Dunaju, razentega pri vseh poštnih, davanih, carinskih in solnih uradih, na vseh ždezniških postajah, v mnogih trafikah in menjalnicah itd., tako na Ogrskem kakor tuđi v avstrijskih kronovinah. Igralni nacrti se pošiljajo gratis in poštnine prosto. i Kralj, ogrsko srečkovoo ravnateljstvo. fflodtil sa^otL Stlarija Sot%l— šjubj/utia, Židovska ulica št 8 ođprto .skladišče nasproti štev. 7 priporoča cenjenhn đamam in gospicam svojo bogato izbero najokusneje nakitenih svilenih Mobukov in slamnikoV) vedno novih dunajskih modelar, praznih oblik prvovr stnihtovarn in najmodernejšega nakita. Popravila po zelju Zalni klobuki vedno v zalogi. Zunanja naročita obratom pošte. Priznano najniije eene! Idudo dl%mlm oiwwzu€[