Leto TV. Kako so Trbovlje praznovale 27. april 1951 Prvim žrtvam fašizma, ki so padle pred 27 leti, je bil odkrit spomenik Ib šesti obletnici Dieva zmage 9. maj 1945 je za slovenski narod In za v st narode Jugoslavije zgodovinski dan, kajti ta dan smo slavili svojo hajveSjo zmago, zmago nad smrtnim sovražnikom našega naroda in narodov Jugoslavije, Devetega maja so se pred šestimi leti pomikale kolone ostankov premagane in razbit^ nemške vojske, Ustašev in domobrancev preko Štajerske in Gorenjske v Avstrijo. To ni bil več reden umik, temveč paničen beg. kajti za ostmki nemških čet in ustašev so hiteli naši partizanski borci, ki so zadajali sovražniku poslednje udarce. V tople, sončne dni meseca maja 1945 5e po štirih letih krvave borbe za obstoj našega naroda zasijala težko pričakovana svoboda. Nepopisno veselje in navdušenje je bilo 9. maja 1945 po strašnih letih trpljenja, ponižanja, preganjanja in mučenja. Po vseh slovenskih vaseh, trgih in mestih so pred šestimi leti vihrale naše slovenske zastave, svobodno je donela po vseh naših krajih slovenska In partizanska pesem, naša slovenska beseda, ki je bila pod krutim okupatorjem toliko zaničevana in teptana, se je zopet govorila povsod. Tudi v naših revirjih je bilo v tistih dneh neizrekljivo veselje in navdušenje. Naše žene in dekleta so že nekaj drni prej na skrivaj šivale in pripravljale slovenske zastave, ki so jih po begu okupatorja in vkorakanju naših zmagovitih partizanskih čet razobesile po vseh hišah. Velik in nepozaben je bil ta dan, zgodovinski dan zmage. Zmagali so borci naše narodnoosvobodilne borbe, zmagala je velika socialna revolucija jugoslovanskih narodov. Na razvalinah stare Jugoslavije je rasla in se širila ta vsenarodna vstaja in revolucija v krvavi borbi s sovražnikom In nam prinesla novo, močno in nedeljivo socialistično Jugoslavijo. Pod geslom na. 6e slavne Partije: »V borbo proti okupatorju in domačim izdajalcem!« se je skovalo veliko bratstvo Jugoslovanskih narodov, ki je dobilo na zgodovinskem zasedanju AVNOJ dne 29. novembra 1943 v Jajcu svojo konkretno obliko: postavitev temeljev svobodne federativne ljudske republike Jugoslavije. Pa tudi po vseh drugih krajih naše Oržave so z nepopisnim veseljem in navdušenjem pozdravili 9. maj 1945 — Dan zmage. Slovesno okrašena mesta In vasi so dala močan poudarek temu velikemu prazniku naših narodov. Težko pričakovani dan svobode so vsi Jugoslovani ob mislih na 1,700.000 ljudskih žrtev, tisoče in tisoče pregnanih, mučenih, ponižanih in zaničevanih, pozdravili s solzami veselja in zadoščenja. Prišla je svoboda, ki so jo nam izbojevali naši borci, neustrašni borci Jugoslovanske armade. Ko pregledujemo danes po šestih le-tih uspehe naših naporov in dela pri obnovitvi porušene domovine v gradnji socialistične države in v izpolnjevanju naših planskih nalog, smo lahko ponosni na našo Jugoslovansko armado in ustvarjalce velike Titove petletke, — na drugi strani pa smo zopet lahko ponosni, da naše državno vodstvo in mi vsi ne želimo nič drugega kot svobodo in mir, mir med vsemi narodi v svetu, da moremo graditi svojo socialistično državo, da bomo z njo pokazali svetu, kaj zmorejo delavni in svobodoljubni jugoslovanski narodi. Ob šesti obletnici naše svobode bomo povedali vsem vojnim hujskačem in vsem, Letošnji 27. april — praznik desete obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije — je rudarski center Trbovlje slavil posebno slovesno- Ta dan je Zveza borcev mesta Trbovlje odkrila spomenik žrtvam, ki so pred 27. leti — 1. junija 1924 — darovale svoje življenje v boju s tedanjo fašistično Orjuno. Ze ob 9. dopoldne so se pričeli zbirati pred rudniško restavracijo v Trbovljah delovni kolektivi vseh domačih industrijskih in ostalih podjetij ter ustanov s svojimi vodilnimi organi, predstavniki naše Partije in JA, predstavniki naše ljudske oblasti, odposlanci Zveze borcev in delovnih kolektivov in organizacij iz drugih krajev, prav tako trboveljska šolska mladina ter predstavniki in člani množičnih organizacij, društev in korporacij v Trbovljah- Nekaj minut pred 10. uro je zbrana množica odkorakala v slavnostnem sprevodu z delavsko godbo na čelu na kraji, kjer so pred 27 leti padli junaški borci za srečnejšo prihodnost delavskega razreda. Na vseh obrazih zbrane množice sl opazil resnobo. Ob 10- uri je predsednik Zveze borcev mesta- Trbovlje, tov. Janez Zalaznik, pred spomenikom padlih žrtev opravil žalno slovesnost. — Predsednik Zalaznik je nagovoril zbrano množico takole: »Tovariši in tovarišice! V imenu Zveze borcev mesta Trbovlje otvarjam slovesno komemoracijo za leta 1924 ha tem mestu padle junake in vas pozdravljam. Predvsem pozdravljam zastopnike CK KPS in MK KPS Trbovlje, zastopnike JA ter vse zastopnike množičnih organizacij. Tovariši in tovarišice! Kmalu po prvi svetovni vojni je kapitalizem Italije kot svojo stražo in avantgardo osnoval pod vodstvom Mussolinija proslulo fašistično organizacijo. Inspirirani po tem zgledu so tudi jugoslovanski kapitalisti pod tedanjim notranjim ministrom Svetozarjem Pribičevičem v obrambo svojih kapitalističnih interesov ustanovili podobno fašistično organiza. cijo, ki si je nadela Ime »Orjuna«. Osnovanje te fašistične organizacije se je zdelo našim kapitalistom potrebno, saj je duh Oktobrske revolucije vzpod- ki imtrigirajo proti naši državi ter skušajo zanetiti tretjo svetovno vojno, da se jugoslovanski narodi dobro zavedajo, kako velike žrtve so dali za svojo svobodo in da si ne želijo nič drugega kot mir, ne pa nove vojne, kar želijo tudi vsi svobodoljubni narodi v svetu. Stališče naše Jugoslavije je: nacionalna neodvisnost, miT in sodelovanje z vsemi miroljubnimi narodi. Obsojamo pa rnformbirojsko kampanjo, ki hoče ovirati graditev socialistične Jugoslavije, s čimer pa škoduje tudi vsem naprednim in socialističnim množicam v svetu in krepitvi toliko potrebnega miru. In vendar: akoravno danes še ni neposredne nevarnosti za novo vojno, je prav, če ob šesti obletnici naše zmage in svobode pomislimo na besede našega maršala: »Delajmo tako, kakor da bo sto ali pet sito let mir, pripravijajmo se pa, kakor da bo že jutri vojna!« bujal delovno ljudstvo, da vedno glasneje terja svoje pravice. Tudi v Trbovljah se je vključilo v to organizacijo precej nezdravih, proti-ljudskih elementov, nasprotnikov delavskega razreda in nasprotnikov marksističnega nauka. Trbovlje kot največji premogovni center predaprflske Ju. olavije, kraj s pretežno proletarskim življenjem, je mikal Orjunaše in n;'"h gospodarje, da si ga osvoje, saj je predstavljal zanje velevažno postojanko. Orjuna je imela namen razviti svoj prapor ravno tu v Trbovljah, v središču proletariata, in je zbobnala semkaj vse svoje sile, kajti dobro je računala, da z usidranjem v tem industrijskem centru r h težko osvojiti ostala industrijska središča. Prav ta dan pa je imela Kmečko-delavska stranka velik shod pred tukajšnjim Rudarskim domom, kjer so razpravljali o položaju delavskega razreda, kajti kapitalizem je takrat vedno huje izkoriščal delavski razred. Bojni pohod uniformirane in do zob oborožene Orjune se je v Trbovljah bližal temu mestu z vzklikanjem proti-č. lovskih parol. In prav na tem kraju je prišlo do spopada med proletariatom in orjunsko hordo. Padli so streli, padle so žrtve, tekla je kri, ki je napojila to zemljo, proletarsko zemljo, ki se ni udaia kapitalističnemu osvajalcu. Življenje sta dela mlada revolucionarna borca-skojevca Franc Fakin in Albin Fric ter delavci Jakob Ocepek, Jk s Zupanc In Rozin Ivan. Dali so svoje življenje za očuvanje pravic delavskega razreda. Tovariš Fakin in Fric s1'’ z žrtvovanjem svojega življenja začela borbo, ki jo je fašistični okupator vsilil kasneje vsemu svetu. Na teh trd-n". temeljih je bila med drugo svetovno vojno osnovana naša Osvobodilna fronta, ki se je borila do končne zmage nad fašizmom in z njo prinesla delavskemu razredu prostost in ga rešila razrednega sovražnika. Danes praznuje slovenski narod deseto obletnico naše Osvobodilne fronte in Zveza borcev mesta Trbovlje odkriva na ta dan spominsko ploščo tovarišem, ki so leta 1924 začeli borbo proti fašizmu in dali svoje življenje za lepšo prihodnost delavskega razreda. Da je bilo mogoče postaviti padlim junakom ta spomenik, je bilo potrebno sodelovanje vse trboveljske javnosti. Načrt za spomenik je izdelal tukajšnji rojak, gradbeni tehnik Zdenko Zupan, potrebni cement je dal kolektiv cementarne v Trbovljah, kovinske dele in zidarske posle je izvršil kolektiv CRD v Trbovljah. Gramoz je dal rudnik Trbovlje-Hrastnik, potrebna denarna sredstva pa MLO Trbovlje. Spominska plošča je iz krašikega marmora in delo Industrije naravnega kamna v Ljubljani. Granitne kocke so izdelane iz kamenja granitnih sten Pohorja, ki so bile oškropljene s krvjo junakov prvega štajerskega bataljona, ki je podlegel v borbi fašističnemu osvajalcu. Na tem mestu, tovariši in tovarišice, je bil izvršen ognjeni krst borbe proletariata proti nastopajočemu fašizmu. Slava tovarišem, ki so na tem mestu podlegli v borbi in bili zgled vsemu delavskemu razredu v nadaljnji borbil Slava spominu junakov, ki so v narodnoosvobodilni borbi dovršili to borbo. Imena, ki so tu na tej plošči vklesana, naj nikdar ne oblede v našem spominu!« Nato je predsednik Zalaznik odkril spominsko ploščo in prižgal v žari na spomeniku ogenj z besedami; V časten spon' njihovemu junaštvu naj zagori ta ogenj, ki naj sveti na bodoči poti vsemu delovnemu ljudstvu!« Navzoča množica je zaklicala žrtvami trikrat »Slava«!, delavska godba Iz Trbovelj je v tem slovesnem trenutku zaigral Chopinovo žalno koračnico, ki so jo vsi poslušali zbrano in resnobno, praporji številnih organizacij, društev, in korporacij pa so se poklonili V pozdrav padlim junakom. Pevci trboveljske »Zarje« so odpeli pesem »Vzbu-jenje duhov«, četa JA pa je počastil«! žrtve s salvami. Za tem so položili odposlanci številnih organizacij, društev, podjetij, oblasti in ustanov pred spomenik vence, nato pa spregovorili pred spomenikom še drugi govorniki o borbi delavskegčf razreda za pravice, o Osvobodilni fronti in narodnoosvobodilni borbi. Med njimi je v počastitev in spomin padlim junakom govoril tov. Ivan Som za ZB okraja Trbovlje, za glavni odbor ZB v Ljubljani pa tov. Kralj. Za kolektiv, plavžarjev in kovinarjev z Jesenic j® spregovoril tov. Škerl v počastitev pad. lih žrtev. S svojimi izbranimi beseda-dami je zbudil prav posebno pozornost. T strumnem mimohodu je nato počastila padle borce četa JA, za njo pa gasilci iz Trbovelj in druge uniformirane korporacije. Lepo žalno slovesnost je zaključila delavska godba i »Internacionalo«, pevci »Zarje« pa 9 pesmijo »Slava delavstvu«. Navzoča množica se je nato razšle! resnih obrs ov, kakor je prišla. VsaJd je bil prepričan, da so Trbovlje počastile velik praznik naše zmagovite Osvobodilne fronte pač najlepše s tem, da so ta dan odkrile trajen spomenik žrtvam, ki so pred 27 leti dala v Tr-žrtvam, ki so pred 27 leti dali v Tr-ljenje za delavske pravice. Spominska slovesnost planince* na Mrzliei V okviru slovesnosti v počastitev 10. obletnice OF je Planinsko društvo Tr. bovl je v nedeljo, 29. aprila odkrilo nal Mrzlici spominsko ploščo v NOB podlim borcem-plamincem. Tega lepega žalnega slavja so se udeležili tudi pevci »Zarje« iz Trbovelj. Akoravno je v nedeljo cel dan deževalo, se je k tej spominski slovesnosti na Mrzlici vendar zbralo okrog sito turistov. Komemoracija planincev, na Kalu Tudi planinsko društvo Hrastnik Je odkrilo preteklo nedeljo v narodnoosvobodilni borbi padlim članom društva spominsko ptoščo na svoji planinski postojanki na Kailu. Na tej žalni slovesnosti je sodelovala delavska godba im pevci iz Hrastnika. Kljub izredno slabemu vremenu je prišlo na to komemoracijo okrog 400 Hrastničanov, 4 Kako smo proslavili letošnji t.maj ’ 2e na predvečer 1. maja. praznika » Ljubljani, pozneje pa tudi v drugih mestih države. 4 milijone ton premoga bodo prihodnje teto dali rudniki Kreka Bakoviči, od tege 2 milijona ton za potrebe dveh novih koksarn. Pred vojno so tamkaj proizvajali le 300.000 ton premoga. 11.609 postelj je pripravljenih v hotelih in penzionih na Jadranu za goste, 9000 v zasebnih stanovanjih, 6000 pa v obratovaliseih. Tuji turisti bode imeli ugodnosti s plačevanjem po posebnih bonih. Pričakuje se zlasti obisk ameriških, nemških, švicarskih in avstrijskih postov. Za 344 milijonov ljudi se Je povešalo prebivalstvo naše zemlje v zadnjih 30 letih. Skupno šteje torej prebivalstvo na svetu sedaj 2.378,000.000 ljudi. Turistična unija OZN bo Imela od 6. do 13. maja svoj 21. sestanek v Du-brovniku. Izvršni odbor Unije je za ta sestanek pripravil dnevni red. Nova kitajska ofenziva se je začela 23. aprila proti silam ZN, ki se umikajo na pripravljene obrambne položaje. Po Izjavah poveljnika sil ZN, generala Ridgwaya naj bi ta ofenziva imela za cilj, da vrže sile ZN iz Koreje. — S tem se začenja novo kr Vil- ki kateri obrat bo v tekmovanju najboljši v produkciji. 2. kateri obrat bo dosegel najv?čjl jamski učinek na »snovi povprečno doseženega jamske, ga učinka v zadnjih treh mesecih. 3. kateri obrat bo imel v dneh tekmovanja v primeri z vsemi v jami storjenimi šihti največ ljudi v pridobivanju premoga. — Tekmovanje je imelo uspeh in je zmagaj zahodni obrat: tako so rudarji tega obrata n. pr. 25. april« prekoračili svoj,, dnevno proizvodno nalogo za 34.7%, dne 28. aprila pa za 44.6 %; prav Učko so na tem jamskem obratu dosegli dne 25. aprila za 44.4%' večji Jamski učinek, kakor je bil tk>v. prečni jamski učinek v prvem kvartalu tega leta. dne 28. sprita pa so prekoračili jamski učinek za 32,4 */•- Drugo mesto je dosegel v tem tekmovanju obrat Hrastnik, ki je bil V teh dneh oeter konkurent zahodnemu obratu. Prizadevanje rudarjev v lem tekmo, vanju in znatno boljše odkopne raz. mere na dnevnem kopu so pripomogle, da je bil rudnik v mesecu aprilu s svojo proizvodnjo nekoliko uspešnejši kot v marcu. , , SVETU iUfežssu vo obdobje za korejsko prebivalstvd in bo vojni stroj v tretjič s severa na jug sejal uničenje in razdejanje. ZN v zvezi s tem pripravljajo novo diplomatsko akcijo. 23 romunskih državljanov francoskega porekla so romunske oblasti izgnale v Francijo. Dosedaj »e je moralo prisilno vrnfti v Francijo okrog 306 takih oseb. Nov zračni velikan je ameriški bombnik »B-367«, ki slane le 3 in pol milijona dolarjev, ima II mož posadke, večje število strojnic In 16 topov 20 milimetrskega kalibra. Letalo poganja 6 motorjev, poleg tega pa še dva reakcijska motorja »a pospešeno hitrost v primerih nevarnosti. Letalo križari v višini 13.000 m s hitrostjo 800 km na uro. Za 30 odstotkov so se v Avstriji dvignile cene surovin, življenjski stroški pa so se zvišali za 19%. Zaradi pomanjkanja surovin se pričakuje nadaljnje povečanje draginje. Sporočite »ročnikom Zaradi pomanjkanja tn visoke podražitve časopisnega papirja na svetovnem trgu so se v veliki meri povečali stroški z Izdajanjem lista. To nas je prisililo, da od 1. maja t 1- dalje — v skladu z dvigom cene papirja, — povišamo ceno našemu časopisu na 3 din izvod. Mesečna naročnina znaša 26 din. Pozivamo vse. ki so že plačali naročnino »Zasavskega udarnika« v naprej, da pošljejo razliko mod dosedanjo in novo naročnino v desetih dneh. Uredništvo tn uprava ■Zasavskega udarnika« Centri prediojaške vzgoje tekmujejo za rojstni dan maršala Tita V nastavnih centrih natega okraja se (Vrši predvojaška vzgoja redno v podjetjih in na vaei, nedisciplinirani obvezniki pa se primerno kaznjujejo. Nedavno so bili zbori centrov v Izlakah in na Sopotl- V Izlakah so se priključili krajevni odbori Izlake, Cem. Šenik, Trojane, Mllnše in Senožeti. Zborovanje je bilo obiskano 80 %; nekaj obveznikov je bilo upravičeno od-aotnih, oetali, ki so zaradi malomarnosti manjkali, bodo poklicani na zagovor Mladi borci »o taborili 12 dni kjer •o imeli predavanja in vaje. Disciplina je bila na višini. Pri 'treljanju so dosegli 95% uspeh. Krajevni odbori pa niso pokazali razumevanja za uspehe mladincev, saj se zaključnega zborovanja razen tajnika KLO Izlake ni udeležil noben predstavni': oetalih KLO, Se manj brige za mladince so poka-lali predstavniki KLO Podkum, Jagnje-niea in Dole pri Litiji pri taborjenju pred vojaške vzgoje v Sopoti, ki so se ga udeležili mladinci 100 %.V disciplini in učenju je bil ^najboljši letnik 1934. starejši pa so bali slabši. Uspeh pri Streljanju je bil 90 %. Najbol.'ji nastavni 'center je v steklarni in kemični tovarni v Hrastniku Center pred vojaške vzgoje v steklar. Id in kemični tovarni v Hrastniku je med najboljšimi v okraju. Ima lepo urejen vojaški kabinet z učnimi pri-pamčki, pa tudi pripomočke za razvedrilo’ kot n. pr. šah In podobno. Center je razdeljen na tri vode in vsak komandir vodi natančno evidenco o obisku. Zato zaznamuje ta center najboljši uspeh, za kar mu gre vse priznanje. Z upravo steklarne in kemične tovarne center nima nobenih težav. Udeležba pri predvojaški vzgoji v podjetjih in ustanovah V delavskem nastavnem centru rudnika Trbovlje niso preveč pridni pri obiskovanju nastavnih ur. Povprečno jih manjka tudi po 50. Politična in »t rok ovna predavanja se vrše po obratih posebej. Komandir centra, tov. Gornik Rudi, se mnogo prizadeva, da bi dsepel najboljši uspeh, in mu gresta tudi uprava rudnika in rudniški komite »a roko. Mladinci, ki predvojaške vzgo- je sploh ni so obiskovali, So biti kaznovani, Tudi na rudniku Zagrje se glede discipline ne morejo posebno pohvaliti. Akoravno se je pouk v zadnjem času izboljšal, je število neupravičenih Izostankov še vedno veliko. Center rudnika Zagorje je bil pred kratkim vojaški, vendar je za to premajhen. Uprava rudnika nudi centru pomoč, ne pa rudniški komite. Tudi v elektrarni r Trbovljah niso slabi Udeležba v prejšnjem mesecu je bila 92%. Komandir centra, tov. Andre-jaš Slavko, vodi tudi politična pre- t davanja. Imajo dobro urejeno evidenco razred osnovne šole, pa bi pozimi lin se redno shajajo. V CRD v Trbov- zeblo učencev kakor doslej, ko ljah je s predavanji slabo, ker zadolie- ' ni nastavnik za politična predavanja ne prihaja redno. Odlikuje se center v papirnici ▼ Ra. dečah, kjer je udeležba 98 %. Kabinet za učenje ima ves potreben učni material. Centri pred vojaške vzgoje v eemen tarnl Trbovlje, apnenice Zidani most. podjetja »Beton« v Zagorju in Trbovlje so delavni. Najbšjšd pa je center apne. nic v Zidanem mostu, kjer Je obisk 100%. Med centri predvojaSke vzgoje se je razvilo tekmovanje, kateri center bo dosegel najboljši uspeh v počastitev rojstnega dne maršala Tita. Ali si že poravnal zaostalo naročnino 11 .i£* Zadružna ekonomija v Senožetih pri Zagorju Zadružna ekonomija v KLO Senožeti pri Zagorju se uspešno bori proti raznim težkočam. Pozimi jim je že primanjkovalo krme za živino, ker so jim dodelili 30 ovac, toda sedaj so že izven krize. Kmetijska zadruga ne nudi ekonomiji dovolj pomoči, kar velja zlasti za 9!ari upravni odbor zadruge. Najdejo se celo ljudje, ki jim ekonomija ni všeč ter jo skušajo ovirati pri njenem napredku-L& osdpalnik »Orginal« (za osipanje in okopavanje) prosijo že tri leta, ker ga nujno potrebujejo zaradi pomanjkanja delovne sile. Vse tozadevne vloge pri KZ in OZ KZ so doslej ostale brezuspešne. Vendar pa bodo tudi letos obdelali vso zemljo s pomočjo prostovoljcev Iz Zagorja, kakor v lanskem letu. Ekonomija ima tudi mlin. ki ga bo treba letos popraviti. Pri vodnih kolesih je treba izmenjati lopatice, pri žagi pa vložiti nov ležaj. Ta mlin je sicer preprost, vendar se v njem zmelje bOOO do 9000 kg žita mesečno, kar je zasluga mlinarja Franceta Mandeljca. ki je znan kot najboljši mlinar v okraju. Dela prav ves dan, če- trdilo knjigovodstvu KZ, ki je pa to potrdilo izgubilo in ga je moral ponovno vložiti. Treba je grajati upravni odbor zadruge, ker se ne zanima za dobrega delavca, da bi dobil družinsko stanovanje in druge ugodnosti. Tudi za udarnika bi ga že morali proglasiti. Del krivde pade tudi na OZ KZ. Zakaj n . nadaljujejo gradnjo zadružnega doma? Zadružni dom v Cemšenikn Zagorju so začeli zidati istočasno zadružni dom v Mlinšah. in sicer spomladi leta 1948. Zadružni dom v Mlinšah je že pod streho in bo v maju popolnoma dograjen. V Čenr šeniku so pa lansko leto komaj do-vršili podkletenje in položili betonsko ploščo. Treba je še sezidati pritličje in nadstropje. Zakaj sc je delo na zadružnem domu tako zakasnilo? Izgleda, da nekaterim vplivnim ljudem v Cemšeniku gradnja tega doma ni všeč. Ti ljudje delajo podtalno, k»T se vidi iz tega, da kmetovalci ne kažejo nobenega zanimanja za nadaljevanje započetega dela & rav ima tudi on osemurni delavnik, egel je že petletni plan. Živi pa ta mlinar v slabih socialnih okoli- ne so imeli pouk t prosvetni dvorani. Nekateri pravijo, da ne dobe potrebnega materiala, čeprav jim je bil obljubljen. Porebujejo še okrog 80.000 kosov zidne opeke kakor tinfi strešno opeko- Toda vse te težkoee bi bilo mogoče zlahka odpraviti, če bi kmetovalci, zlasti pa člani kmetijske zadruge z upravnim odborom na čelu, imeli reč razumevanja za gradnjo zadružnega doma. Ne samo v besedah, tudi v dejanju naj' ' M pokazali ivoje zanimanje za to koristno in potrebno stvar. , Tudi ua Goreieah bo kmalu j zagorela električna luč } Kakor v številnih drugih vaseh, tefrei so se tudi na Goreieah odločili, da si v) svojo vas napeljejo električni tok, Skle. nili so, da v počastitev 10. obletnice OB ta dela pospešijo in skončajo. In res bo v Goreieah 2e v začetku meseca maj« večina hiš instaliran. z električno na. peljavo. Ker morajo za nakup raznega mate. riala za elektrifikacijo kriti stroške, soj na Goreieah sklenili, da bodo v ned e. ijo, 13. maja, priredili veselico, s čistimi dobičkom pa poravnali račune. Poskrbeli bodo, da bo na tej prireditvi do-bra Jedača in pijača, prav tako bo nd tej zabavi igrala godba, ki so jo na. ročih iz Zidanega mostu-Vaškemu odboru in vsem naprednimi Gorelčanom, ki so vložili mnogo truda in dela, da svoje naselje z elektrifikacijo modernizirajo, prisrčno čestitamo vsi z željo, da bi našli mnogo posne-rnalcev. t < Šolo bi zidali Prebivalci v Mlinšah pri Zagorju so začeli misliti na zidanje šole- So* dan ji zasilni prostori ne ustrezajo sodobnim higienskim zahtevam, prav tako niso dovolj veliki glede na vse večje število učencev tega kraja. Sola tudi nima igrišča niti šolskega vrta. Kmetovalci, med njimi tudi rudarji iz Miinš in okolice pravijo, da bi pri gradnji šole prav tako pomagali, kakor so delati na zadruž« nem domu. ki je bil letos dokončan. ter včasih že kar javno nasprotujejo temu vprašanju. Po drugi strani pa je gradbeni odbor vse premalo tol- mačil ljudem pravi pomen zadružne-ščinab zaradi ločenega gospodinjstva, ga doma. Lega tega doma je ugodna. Tudi otroške doklade še ne dobiva, I da si lepše ne moreš zamisliti. V čeprav je že pred meseci poslal po-1 zadružnem domu bi lahko namestili PREKLIC Pdpisani, Zupan Viktor, delavec V cementarni Trbovlje, stanujoč Raven, ska vas 8. preklicujem neresnične izjave katere sem iznesel na zboru volivcev dne 24. IV. t. 1. glede odvzeto« živilskih nakaznic proti predsedniku KLO Zagorje lov. Ludoviku Francu. Zupan Viktor. MHtitinmiiiniiMHN V partizanih Ze prvi dan vstopa v NOV, prej trazvame partizane, sem se čutil sproščenega, kajti ob prihodu v taibarišče v Cemšeniku je bilo vse živahno. Vsakdo, ki jie prišel v to taborišče partizanov, je izlil iz sebe vse, kar je prej mnogs dni ali maoge mesec« kljuvalo v njem. kajti v trboveljski dolini ni zaradi mnogih okupatorjevih vohunov in hlapcev zaupal niti brat bratu ali Mn očetu. Človek se je prav za prav zaradi tega ob prihodu v tatoa taborišča resnično oddahnil, poleg tega pa te čudil, kajti videl sl mnogo znaaMav, tudi takih, od katerih nisi pričakoval, da bodo šil v yrste borcev za svobod* Vtis, VI sem ga dobil prvi dan biva Bja v Cemšeniku, je vplival nama prav dobro; hrana je bila izvrstna in bilo jo je dovolj. Lahko bi sicer ostal na mestu še par dni, mogoče tu& več, toda ni ml dalo miru; hotel sem na vsak način iti usodi nasproti in poiskati mesto, kjer me bodo naši borci •prejeli v svoje vrste. Zato sem se že drugi dan priglasil za odhod s prvimi tovariši, ne vedoč, kom in kod me bo Vodila pot. Kakor sem v taborišču zadovoljen, tako sem bil še tudi v začetku mojega prvega marša dobre volje, kajti čutil sem se svobodnega, saj smo včasih — v krajih, kjer ni bilo prenevarno — napeli tudi naše lepe slovenske pesmi. Da bi takoj v začetku pisal dnevnik, na to pa še pomislil nisem, deloma tudi zalo, ker me je marš tako zdelal, da sem se nazadnje komaj še vlačil. Kadar sem bil utrujen, mi je bila edina tolažbo, da bom kmalu na mestu in da bo marša kmalu konec. Med nami je bita tudi tovarišica, ne veno ji imena; videl sem j« menda prvič na maršu med načni- Čevlji so Jo ožulili tako, da ni mogla več hoditi v njih. Zaradi tega jih je sezula in lrodila bosa po kame. nitih stezah; vztrajala j« do kraja in ko je prišla na mesto z okrvavljenimi nogami, so jo morali oddati v bolniško oskrbo.’ Ob takih prizorih sem kropho zaklel. Preklel san okupatorja In do. mačo izdajalsko drhal: potem mi Je malo odleglo. Prvi marš smo kljub naporom prešteli zelo srečno; med potjo nismo bili nMi enkrat napadeni, kar Je bilo redko. Ko sme prišli po tridnevnem napornem maršu v Crmošnjice, sem bil sprejet v takratno 30. brigado kot bore«. Po tednu vestnih vaj sem dobil mitraljez; od tedaj sem stalno spremljal svoje tvariše na pohodih- ter izvrševal z njimi zadane nam naloge. Da bi bilo vredno pisati dnevnik, nato sem mislil tele pozneje, ko sem imel že precej zanimivih dogodivščin za seboj., in ko sem se že privadil partizanskega življenja. Dnevnik sem pričel pisati šele v mesecu novembru, to je po šestledenstoem bivanju v gozdu. V soboto 4. novembra 1944 smo odšli iz vasi Velike Pake, kjer je bilo naše začasno bivališč«, skozi vas Planino na Koprivnik; to je mala vasica približno na sredi poti med Črnomljem na Dolenjskem in Kočevjem. Odkod je dobila vas ime Koprivnik ne vem, saj h-di nisem utegnil, da bi to ugotovil. Lahko pa omenim, da Je bilo ime tej vasi pravilno; bila je vas ne samo po imenu, ampak tudi v resnici kopriv-nlk. Ne morda zato, ker so mogoče tasnkaj rasle koprive, marveč zato, ker je iz te vasice silite nekakšno zlo, ki ga sicer nisi videi, pač pa si ga čutil, ko M se bližal vasi. Vaa Koprivnik Je bila obdana z vseh strani s hribi, polnimi gozdov. V teh gozdovih So bile vse vrste živali do medvedov in volkov, ki jih je bil gozd poln. Sre* vasi j« stela majhna cerkvica, ebdana s pnr hišica«ni In šolo. okrog vasi »o so bili sadovnjaki in travniki, ki so prehajali v strmino, ki je bila poraščena z drevjem. Od tod je bilo izpeljana še precej lepa cesta proti Kočevju, velikemu taborišču Nemcev in belcev ter te mnoge drugega mrčesa. Vas Koprivnik pa je bila tudi počivališče partizanov. Nemcev, belcev, bila pa je obenm njih grobišče. Tu je pustilo življenje mnogo tovarišev, še več Nemcev, največ pa belcev. Ob cesti, ki se je v»a iz vasi, je bilo hudo razdejano pokopališče na njem pa majhna kapelica, M je prebivalstvu nekoč nadomeščala cerkev. Na splošno je bil Koprivnik center — središče med Črnomljem in Kočevjem. Odhod iz Velike Pake proti Kočevja je bil torej 4. novembra eto pol deseti uri zvečer. Do vasi Planine zrno potrebovali tri dobre ure hoje ha od Planine do Koprivnika tri. V Koprivniki smo prispeli okrog četrte ure, to je S pol ure zamude, ker smo se morali naj. prej prepričati, č« ni mogoče v vasi že kdo, ki »a« »e bi prisrčno sprejel, To se pravi da smo preiskali vso oko. lico vasi, če *l morda kaj sumljivega, ker je vas s svojo »ego in hribovi, M so jo obdajali, omogočala sovražniku od. ličen cilj. Po kratkem počitku smo nadaljevali pot proti Kočevju. Odšli smo vri raze« straže in kamandanta, sta. rega borca, ki je sodeloval že v borbah v Španiji kot prostovoljec in že od tam slovel kot eden najboljših borcev in voditeljev iz osvobodilnih bojev. Do. speli smo že vrh hriba in se spuščali na drugi strani po pobočju, ko začujemo iz smeri Koprivnika močno streljanje. Zaropotale so strojni«, vmes »o se pa čule detonacije min- Ker je ostalo v vasi vsega okrog deset partizanov te stražo tn nekaj tovarišev, ki se po maršu niso počutili dobro, smo bili v skrbeh zanje in se pričeli vračati- Stre. l'-nje je bilo pa zelo kratko, zato smo se pomirili in šil dalje proti Kočevju. Okrog 10. UTe dopoldne smo bili 4 kilometre pred Kočevjem. Tu smo se utrdili v gozdu, pričakujoč nadaljnjega povelja- “***■ (Dalje prihodnjič). II. Evezna liga Iltidučnost (Titograd) : R;idar 5:1 (1:0) Poraz Rudarja proti Budučnosti v Titogradu, ki je precej velik, je presenetil trboveljske navijače. Rudar je v nedeljo nastopil v Titogradu brez Huda-rina in Sorla ter se prvi polčas še dobro držal ter dostikrat ogrožal gol Budučnosti, vendar je vratar Krivokuča odlično branil svoja vrata. V drugem polčasu je moštvo Budučnosti izkori- stilo trenutno zmedo Rudarja ter v kratkem času petih minut doseglo tri gole, zadnjega pa tik pred koncem. Rezultat 5:1 je malo previsok, vendar se tolažimo s tem, da nismo edini. V nedeljo bo odigrana tekma iz prvega kola in sicer se bo moštvo Rudarja srečalo doma s Kvamerjem z Reke. IL ZVEZNA LIGA V TRBOVLJAH V NEDELJO 6. MAJA OB 15. URI KVARNE« (Reka) : RUDAR s predtekmo ljubitelji nogometa! S polnoštevilno udeležbo boste podprti našega predstavnika v tekmovanju za čim boljši nspeh! i' Proletarec s Krim | (Ljubljana) 2:1 (1:0) V nedeljo je igralo v Zagorju moštvo ljubljanskega Krima proti domačemu Proletarcu. Po zanimivi igri je zmagalo moštvo Proletarca z rezultatom 2:1. — V predtekmi sta mladinski moštvi obeh klubov igrali neodločeno 2:2. .Telovadna akademija v Zagorju . v počastitev 10. obletnice OF Telovadno društvo Zagorje je priredilo v aprilu uspelo telovadno akademijo na čast 10. obletnice OF, ki so jo teden dni kasneje ponovili v Kisovcu. Skrbno pripravljena akademija je obsegata 15 točk, vodila pa sta jo načelnik Podrenik in tovarišica Balantičeva. iV sporedu je najbolj ugajala skladba tov. Podrem ilca, ki prikazuje delo rudarjev v jami. Tudi ostale točke so bile prarv dobre; všeč je bila zlasti sedemletna pionirka Karlica, ki je kot (Voditeljica prikazala telovadno uro s pionirkami. Zagorski telovadci so lepo počastili fcaš veliki praznik in se resno potrudili, vendar občinstvo ni znalo ceniti njihovega požrtvovalnega dela. Na prireditvah tudi ni bilo videti zastopnikov množičnih organizacij, kar seveda ni pravilno. PREKLIC Izgubila sem osebno legitimacijo na fene Doigamoč Marija, F-0719158/5848 i*ZUZ. Proglašam Jo za neveljavno. Trboveljski kegljači so Hi uredili lepo kegljišče Kegljaški klub v Trbovljah se je ustanovil meseca novembra minulega leta. Od tedaj so se člami kluba pridno urili v svojem športu in dosegli že pomemben uspeh: uveljavili so se v tekmovanju za Sefmanov memorial, kjer so prišli v finale. Med tekmovanjem so ugotovili, da njihovo dosedanje kegljišče ne ustreza vsem predpisom in zahtevam kegljaških tekem. Sklenili so, da bodo v počastitev 10. obletnice OF s prostovoljnim delom uredili kegljišče pri Tau-zlju, ki bo ustrezalo vsem zahtevam. Na to zamisel so gledali nekateri precej skeptično, saj je terjala ureditev novega kegljišča mnogo truda in dela, zlasti še težkoče s preskrbo potrebnega materiala. Toda z vztrajnim delom je klub premagal tudi te težave. Dne 21-aprila t- 1. so trboveljski kegljači slavili svojo prvo zmago, saj so tega dne odprli svoje novo kegljišče, M je res Učno izdelano ter se lahko kosa z vsemi oetaiimi v Sloveniji. Na novem kegljišču se bodo trboveljski kegljači uriH v svojem lepem športu ki tekmovali v napredku z ostalimi klubi. Vsem prijateljem kegljaškega športa priporočamo, da si ogledajo novo kegljišče v Trbovljah in pristopijo h klubu. Ob tem lepem športu se bodo razvedrili in preživeli mnogo prijetnih UT. , Pokalni nogometni brzotornir | / t Zagorju Na staliaaa »Svobode* v Kisovca so v betele dne 27. aprila moštva šestih obratov nataka Zagorje odigrala nogometni brzotornir v počastitev 10. obletnice OP. Rezultati v polt mala no naslednji: Kisovec : Elek-*ro obrat 3 :0, Kotredei : Uprava rudniku Z : t. Uprava : Pocktrama I : 0. V iinalu so OaoecU Kisovec : Kotredei 1 : 0. Kotredei . Uprava 3 :1, Kisovec : Uprava 3 : 0. Z moralo je moštvo obrata Kisovec, ki )s prejelo pokal, dar uprave rudnika Zagorje. Moštvo teza obrata le Igralo požrtvovalno in vztrajno, zlasti se )a odlikovala ožja obramba s »velo lepo icro. Moštvo obrata Kotredei je podcenjevalo svojega nasprotnika, zato le tudi podleglo. Pri turnirju le sodelovala sindikalna godba. Sodili so dobre Ato]« Zupan. Alojz Lebeničnlk in Tone Iglič. AO Planinskega društva »Kum< v Trbovljah Ob koncu minulega meseca se je v Planinskem društvu »Kuro« v Trbovljah ustanovil alpinistični odsek. Lju-bitejli naših planin, ki bodo postali člani novega odseka društva, bodo zaživeli novo življenje. Pospeševali bodo globlje spoznavanje in proučavanje naših prelepih gora, prijateljem narave in naših planin bodo vodniki, razkazovali in odkrivali jim bodo lepoto naših sinjih gora. Alpinista so avantgarda planinskega društva, ki bo vzgajala planince v prave idealiste, prirejala vzpone v naše gore, izlete,’ taborjenja itd. Kljub pomanjkljivi opremi članov tega odseka si bo AO društva »Kum« prizadeval, da jim omogoči čim prijetnejše društveno življenje. Pomagal jim bo AO Planinskega društva Trbovlje, ki je pripravljen pomagati temu novemu odseku, s katerim bo napravil včasih skupne plezalne vzpone. Člani alpinističnega odseka društva »Kum« so pokazali dobro voljo: napravi bodo potrebno število kladiv, ce. Pinov in klinov, S trdno voljo in svoj ljubeznijo do naših planin in gora b vsak pripomogel k čim lepšemu ra; mahu novega odseka. Glavna naloga novega odseka b dvigati v gorah tovarištvo in vzajerr nost ter spoznavanje prirodnah lepo V društvu hočejo gojiti zanimanje z prirodo in njene lepote. Hrepenenj po gorah in uživanje njih lepot je srn sel alpinizma. Dr. Lammer pravi približno takoh Kakor ima vsak človek svejo ver kljub posebni veroizpovedi, tako im tudi vsak globlji človek svoj lastni aJ pinizem. Kakor vsi veliki kulturni pc javi, ima tudi alpinizem pne bogat vsebino. Boj z goramS, ljubezen do gora st le simboličnega pomena, kakor je kon čno smrt le primera z življenjem. 1 vsemir spada človeška volja! Koliko je človek idealist, toliko velja! Po zdravljam te, mladina, mladini vriji moja beseda! Vam, ki iščete novih pot iz tesnih, izprijenih ulic mesta, ki hi tite v sinje višave, ki stremite, da se vsi predaste prirodi in goram, da postanete celi možje, Vam, ki stavljate duha nad telo ter stremite poduhoviti vse telesno. Prijatelji moji, ki zgrabite življenje z drznim upanjem in naglim dejanjem, vse pa boste razumeli šele tedaj, ko boste gledali smrti v oči; šele kdor je obračunal s smrtjo, ne more biti več prazen človek med praznimi ljudmi.« Vabimo vse mladince in mladinke, da pristopijo k naši planinski organizaciji. Zglasite se oh torkih ali pa petkih od 18. do 19. ure v društveni sobi pri Pravdiču v Trbovljah. Manever PAZ v Zagorju V okviru okrajnega manevra PAZ so dne 26. aprila tudi v Zagorju izvedli ustrezne vaje- Sodelovale so vse enote PAZ, gasilci in ostale organizacije. Vaje so dobro uspele, vendar Je treba pripomniti, da preč bival-stvo ni bilo dosledno glede odpiranja oken. Tudi v zaklonišča niso vsi šli, kot je bilo naročeno hišnemu PAZ. Pač p^i so bili disciplinirani v tem, da niso ovirali vaj, ker razen sodelujočih enot nisi videl človeka na cesti ali fia pred hišami- 'Tudi pri oknih si le malokje zapazil človeka. Na koncu vaje je vsem sodelujočim spregovoril sekretar Mestnega komiteja KPS tov- Luduvika Franc. V svojem govoru je poudaril, da morda ni naključje, da se manevri PAZ vršijo ravno na predvečer 10- obletnice OF, kakor je v narodnoosvobodilni borbi OF organizirala ljudstvo na obrambo domovine, tako tudi danes pripravlja množice za vsak primer. Čim bolj bomo pripravljeni, tem manj je izglodoVj da hi bili napadeni, in tem manj žrtev bomo imeli v primeru napada- _j Ce greš skozi Dol pri Hrastniku, opaziš na raznih stavbah tablice s hišnimi številkami iz časa okupacije, kajti na njih »blestijo« napisi: Doli, Hrast-nigg! — Sest let po osvoboditvi še ni zadostovalo, da bi odstranili z naših hiš te sramotne sledove okupatorja! iskanju falotov, ki so pred dalj časa v fizkulturnem domu v Trbovljah že dvakrat porezali m odnesli vse usnje s telovadnih blazin, konj In koz kjer so napravili stotiisoedinarako škodo do-sedaj ni bilo uspeha.. * Neotesanci pri telefonih. — V Zasavju imaš dostikrat priliko opazovati, kako se nekateri tovariši vedejo pri telefoniranju. O kakšni vljudnosti ni sledu. Robato ti nekaj naročijo ali pa surovo vprašajo za to in ono, treščijo slušalko brez pozdrava na telefon, dostikrat pa čuješ »sočne« Izraze iz nekdanjega jugoslovanskega »leksikona«. — Dobro bi bilo, če bi se za te i» še za druge naše »vljudsueže« ponatisnil kak bonton, ki po vojni žal še ni izšel, je pa nekaterim zelo potreben! Krivica Gospod župnik, ali ni krivica, dal velja za moške deset, za ženske pa samo devet božjih zapovedi? Se huduje šaljivec. Saj to ne drži, reče župnik. Pač, pač. Zapoved, ki pTavi, da sl ne smeš želeti žene svojega bližnjega za žene gotovo ne velja, se odreže šaljivec; V Soli Prejšnjo soboto dopoldne so Trboveljčani videli voz, ki se je pomikal od železniške postaje prati Vodam, Na vozu so bili trije zaprti leseni kovčki, med njimi Pa odprt zaboj, napoljnen z žemljami. — Zanimivo bi bilo vedeti, komu so bile te žemlje namenjene in če so bile poučite brez predhodne odstranitve plasti cestnega prahu, ki se je med vožnjo nabral oa njih. Izgleda, da bo treba s higienskimi predpisi, ki veljajo menda paš za vsakogar, seznaniti v našem Zasavju še razne ljudi! Dobro si je privoščil delovni ljudi za praznik 1. maja nek gostinski obrat v zgornjih Trbovljah, kjer so močno razredčeno belo vino malti na mizo po 160 dinarjev, v drugi gostilni pa so »krepko krščeno« črno vino prodajali po 140 dinarjev. — Kaj pravijo naši ljudski inšpektorji k takemu brezvestnemu odiranju delavnih ljudi7 V trboveljski dolini je v zadnjem času po vseh izgledih na delu večja organizirana tatinska d. d. Tako so v noči od 27. na 28. aprila neznani nepridipravi odnesti Iz delavske menze na Tereziji meso in slanino zaklanega prašiča, na Plevčakovem hribu pa so neznani storilci iz velikega iluminaeijdce-ga, v počastitev OF postavljenega okvirja pokradli žarnice ter zažgali pogonski motorček, v šoli kovinarskih učencev na III. etaži je prav tako skupina tatov pokradla žarnice in stole. Manj sreče so imeli ti zlikovci par dni prej v pisarni dnevnega kopa v Trbovljah. Tukaj so se hoteli polastiti za delavce tega obrat3 namenjenih živilskih kart za mesec maj, vendar so dolgoprstneži odšli z dolgim nosem, kaj- Učitelj: »Kaj vidimo zunaj na prostem nad seboj?« Učenec: »Modro nebo!« Učitelj: »A kadar dežuje,« Učenec: »Dežnik!« .* i 'Javna zahvala Telovadno društvo Radeče je zopet krepko prijelo za delo in pričelo s popravilom svojega od okupatorja porušenega doma. Borili smo se z velikani težavami, posebno glede nabave ma-teriate. V tem teatoem položaju nam ja velikodušno priskočila na pomoč tovarišica Zora Pergarjeva, ki je društvu nabavila in darovala vsa električna stt-fcala in vse potrebne žarnice za dom. Ta material bi si sami ne mogli preskrbeti, ker nismo razpolagali s tolikimi denarnimi sredstvi. Triov, društvo šteje tovarišico Pergarjevo med svoja največje dobrotnike ter se ji po tej poti iskreno zahvaljuje za veliko pomoč. TD Radeče Sindikalni nogometni klub »Rudar« v Trbovljah bo priredil v nedeljo 10. junija 1951 na stadionu v Trbovljah VELIKO TOMBOLO Vrednost dobitkov znaša okrog enega milijona dinarjev. Dobitki: motorno kolo, radio aparat, spalnica, kuhinjska oprava, 5 dobitkov! po 2000 kg cementa, 1 prašič 100 kg, 3000 kosov zidne opeke, divan, 3 tone apna, 1-vreča moke 80 kg, 2CC0 kosov zidne opeke, 2 toni apna, 4 kub. metre bukovih drv, 10 kg sladkorja, 3 tone premoga in 2 toni premoga. — Poleg tombol še 500 manjših dobitkov. Pridite in poskusil te srečo vsi! ti pisarniška uslužbenka Slavica je bila tako pametna, da je živilske karte vzela zvečer s seboj domov. Ali bo naša varnostna služba prišla na sled tej tatinski družbi? Pri KINO »TRIGLAV« ZAGORJE bo predvajal od sobote do ponedeljkal 7. maja ob 5. in 7. uri zvečer slovenski film Ureja uredniški odbor. — Odgovor* ul urednik Slane Šuštar. — Naslov uredništva; Trbovlje, uprava rudnika — Telefon 54, — Bančni račun prt KB - Trbovlje 614-1-96603-4. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. — Poštnine plačana v gotovini- Četrtletna naročnina v letu 1951 je 60.— din, polletna 120.— dim celoletna 240.— din. — »Zasavski udarnika l7haja vsak petek- — Dopise sprejemamo do vsakega ponedeljka. »TRST« V sredo in četrtek m je na programu ob 5. in 7. uri zvečer ameriški film ■ PLINSKA LUC« POPRAVEK Pri prepisu koncepta za članek »Razkrinkam vaški velikaš«, objavljenem v 17. številki Zasavskega udarnika dne 27. aprila t 1.. se je vrinila nevšečna pogreška. Namesto besede velikaš, mora hiti pravilno veljak, m namesto 400.000 pravilno 100.000 dinarjev.