130. številka. za četrtek oktob (▼ Trstu, v Četrtek cjntntf dne 29 oktobra 189«.) Tečaj XXI. ,,XDIN( Uhaja po trikrat m teden ▼ ieatth it« danjih ob lovkth, Aatvtklh ln nobotAli. Zjntrnnje iidanje ii-haja ob A. ari zjutraj, rečerno pa ob 7. ari Teier. — Obojno ladanja atane : ■■ Jedanmeeeo . t. 1,—, rnven Avatrit« t. 1.60 aa trt meaeo. . „ 3.- . . . «,50 sa pol leta ...«,— . , „ 9.— aa tm leto . . , 12.— , , 18,— NuviilM Je plačevatt aapraj aa aareftka fcrt* prllažaaa earaoniae m iprava m •lira. Posamične iterilke a« dobivajo t pio« dajalnleah tobaka t' lrmtu po S nrft. izven Trst« po O ari. EDINOST Oglaai m raAana po tarifa v petita; a« bmIot« a debel lati ftrkaaai aa plaiaje froator, kolikor obaaga navadnih vratic. 'oalana, osmrtnice in javna sabrala, do. aaafii oglaai itd. aa raftanajo po pogodbi. Vai dopiai naj aa poiiljajo aradniltrn aliea Caaaraaa it. IS. Vaako piano nora biti fraakorano, ker nafraakoTana aa ne ■prajamajo. Rokopial aa aa rraftajo. Natofaiao, reklamacije ia oflaaa apra-jema upravniHvo aliea Motino pit-eolo bit. 3, II. nadat. NuoSnino in ogla»e ja plaierati loeo Trat. Odprte reklama aiia ao proata poStnine. Glasilo tlovtntktga političnoga dpiitva sa Prlmaraka. TT^ BILO na Javni narodni shod, ki ga sklicuje politično društvo „Edinost1' t dvorani gostilne „Bralnega društva" ppi Sv, Ivanu v nedeljo dne I. novembra 1896. ob 3. uri popoludne Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Prečitanje zapisnika zadnjega shoda aa Prošeka. 3. Utemeljevanje resolucije radi osnutja okrajnega glavarstva ia tržaško okolico. 4. Eventuvelai predlogi. Tržaški im okelieanski Slovenci! Sedaj Vam je prilika, da pokažete svoje zanimanje za javne stvari Vafte občine, in po tem takem tudi za svoj lastni blagor. Vsakemu bode prilika, da pove, kar mu je na srcu. Politično društvo •Edinost14 bode sklicevalo zaporedoma shode po okolici, a okoličanom je dolžnost, da se v velikem itevilu udeleže teh shodov in da posežejo tudi v razpravo, kajti le tako izvedo bodoči poslanci, česa želi in zahteva ljudstvo. Odbor političnega društva „Edinost*. Javni shod na Prošeku. (DaU#) Predsednik poživlja na razpravo o sporočilu dra. Gregorina. Prvi se je oglasil za besedo g. Ivan vitez Nabergoj. Govornik pravi, da mu nikakor ni namen obširno navajati razloge, ki govora za misel osnutja okrajnega glavarstva. Ako bi hotel povedati vsa, kar mislim, imel bi potem gotovo neprilik čez glavo. Saj vemo vsi, v kakih odnoSajih živimo. Najbolja ilustracija nam je gotovo zadnji razpuščeni shod. Posl. Goriup je govoril o peronospori, a zastopnik onih, ki imajo našo usodo v svojih rokah, je za-žugal govorniku, da ga privede na zatožno klopf ako bode gCA Giil še naprej v tem zumIu. A g. •oriup je govoril le mirno; kaj bi bilo šele, ako bi bili hoteli povedati — vse! ? Mi smo vsikdar le mirno in legalno branili pravice, podeljene nam od Boga in cesaija. (Viharno odobravanje.) Veliko bi se dalo govoriti, celo knjigo bi se dalo napisati o krivicah, ki se nam gode, tako debelo, da bi jo morali čitati ves dan. Bee ne vem, ali naj bi se spuščal v podrobnosti. No, nekoliko treba vendar, da spregovorim o tem predmetu. Pokojni namestnik De Pretiš nam gotovo ni PODLISTEK. 1« Prijatelj Um. Črtica po raanici. — Spiaal Auguat Šenoa. Praral ©—č. Lahkokrilo uredništvo in častništvo se je hitro razpršilo izpred očij lepe nevsmiljenke, iskaje drugod plesalk. .Oprostite, milostliva gospa", ohrabril se je Iiovro, poklonivši se nekako nespretno. „Zla sreča vrgla me je pred Vas, in mesto zanimivega kola mladih gospodov sem jaz tu, da vas dolgočasim svojo neapretnostjo. No, na tem nisem kriv jaz. Jaz sem samo nesrečen quid pro quo, kakor ga je vaš gospod soprog izvolil postaviti le sem, da straži vašo migreno. Oprostite mojo nespretnost; ni Še dolgo temu, kar sem prišel iz semenišča, a takov mlad bogoslovec ne pozna posvetnih navadu. „Sedite k meni, gospod Lovro* 1 spregovorila je Malvina boječe in mahaje s pihljačo po svilenem pogrinjalu, .sedite k meni; nobeno opravičevanje vam ne pomaga, gospod stražar moje bil velik prijatelj. Nekdaj sem se pogovarjal žnjim o osnutjn okrajnega glavarstva za okolico. In pokojni namestnik se je i sja vil aa to idejo in stavil je tudi primerne prello?e osrednji vladi. Ali nesreča je hotela, da pokojni de Pretiš in tedanji finančni minister Dunajevaki nista bila po* sebna prijatelja. In posleduji se ;e uprl naši nakani, menda v prvi vrsti sa to, ler jo je priporočal de Pretiš. Jaz sam sem gororil takrat z g. ministrom. Meni nasproti je povdujal minister, da bi stvar stala najmanje 100.000 (1. na leto, a tega da ne premore država. A jaz tem ga zavrnil: Ekscelenca, ako ima država milijonov za puške in topove, potem amore lahko tudi ivoto 100.000 gl. za stvar, ki bi bila velike koristi za državo samo. Lani sem zopet povdatjal stvar v parlamentu in navajal sem vzroke, ki nas ailjo do te zahteve. Nedavno je počastil Primorsko s« svojim obiskom prvi svetovalec krone, ministerski predsednik grof Badeni. Meni je bila Čast, da sen mu predstavil deputacijo zaupnih mol vse okolice. Vsprejel nas je veleprijazno. Jas sem povdaril njeg. ekscelenci, da bi imeli mi celo vrsto prošenj in pritožeb; ker pa vem, da mu je čas le skromno odmerjen, se hočemo omejiti le na jedoo prošnjo: zaosnutje okrajnega glavarstva za tržaško okolico. Na to se je grof Badeni pobližje informiral o naših odno- migrene. Moj mož me je poveril vam. Vršite svojo dolžnost. Ples vas malo sanima kakor vidim. A propos! Bekli ste mi, da ste zapustili semenišče, ali ste, verujte mi, velik neodkritnež". „Jaz"? .Da, vi gospod! Svoj ognjeni duh, svojo Živo šaljivost, pokrivate namišljeno nespretnostjo, samo, da me ne rešite". „Varate se, milostiva gospa I Vi me smatrate slabičem, jaz sem jak človek. Evo, tu sedam k vam. Zapovedajte*! „Dobro, povejte mi, kaj delate sedaj* 1 .Vzgojitelj sem grofovega sina", je odvrnil Lovre hladno. „Vem. Jaz vas ne vprašam za vaš potni list, v katerem je natanjčno opisana oseba. Vprašujem vas kakor umnega, izobraženega človeka, kateremu duh ne miruje nikdar: kaj delate sedaj" ? .Učim 8e botanike". „Poznavati rastline in cvetje* ? .Da". .Kako to" ? šajih. Na dotično vprašanje sem mu povedal, da okolica ima 6 zastopnikov, a mi Slovenci da jih imamo le 5 v svojih rokah, ker smo o zadnjih volitvah izgubili jeden okraj (II.) vsled silnega pritiska. G. grof Badeni je izrekel svoje posebno obžalovanje na tem, rekši, da to ne bi smelo biti, da nas zastopajo drugorodci. To sem vam hotel povedati, da bodete vedeli, kako mislijo visoki krogi. Želja po osnutju okrajnega glavarstva sa okolico je torej že stars, rekel bi, star idejal. Zate nem hvaležen političnemu društvu .Edinost", da je spravilo na dnevni red to vprašanje. Dobro je, da dobe ljudje priliko, povedati svoje menenje ia da isvedo to menenje tndi vladni krogi, kqti — kakor rečeno — stvar bi bila na veliko korist državi sami. Delokrog sedanje politiške uprave naše nam je opisalo sporočilo dra. Gregorina. Ta oblast je velike važnosti. V kolikih stvareh ima svojo moS nad nami ta oblast 1 Mi ne moremo gojiti pravega zaupala do sedauje politiške uprave prve instancije. Na tem pa nismo krivi mi, ampak krivi so oni drugi. Da je ta oblast v rokah c. kr. uradnikov, uverjen sem, da bi bila jednako pravična do vseh. C. Wr. uradnik ne bode vpraševal kmeta, prosečega za spričevalo ubošnosti: Kdo si, kako misliš, kako voliš 1 In ne bode ga gonil, ako je naše stranke: Pojdi k Nabergojul Ampak prepriča se, da-li je prosilec res siromak. A ko je, potem mu napravi spričevalo, ne gledć na to, ali je dotičnik cikorjaš ali slovenski narodnjak. Rekel Bem, da ne morem navajati vseh ras-logov, ki nas siljjo, da si želimo okrajnega glavarstva, vendar pa ne morem drugače, nego da navedem vsaj par izgledov. V Križu se je ustanovila svojedobno godba, ne da bi bil* iskala kakega posebnega dovoljenja ed politične oblasti. Nabavila si jo tudi uniformo. Ker pa je bila le-ta prikrojena nekako po italijanski, živ krst se ni spodtikal o tem. Nedavno je bil izlet „Sokola" v sv. Križ in na tem izletu je sodelovala tndi ta godba. Ker pa so nekateri godci zgubili tržaško helebardo, pripeto na čepicah, sklenili so godci sporazumno, da vsi snamejo ta znak, da ne bode oblečen jeden tako, jeden pa tako. Nikdo pa ni mislil nič slabega pri tem. A kaj se je zgodilo P „Velik prijatelj sem prirodi. Že od davna sa bavim rastlinstvom; kupnjem trave in cvetja ter ju stiskam v knjigo. Zbirka mi je sicer le majhna ali vendar poučna". „Bes" ? .Nedavno sem našel vijolioo, stisneno v tako stare kqjigo. Ti ljubi Bog, kolika premena! Ko sem jo videl prvikrat, cvetela je divno, sveža pod zeleno travo; sedaj je stisnjena, suha, brez živ-ljenja*. .Čemu ta navadna rastlinska opazka"? .Da vijolica nima duše". Malvina je prebledela, ter skrila za pihljačo svoje zmedeno lice. .Gospod", povzela je Malvina, „vi mi govorite tu o rastlinstvo, o cvetju, no, jaz občutim strnp tega rastlinstva, občutim le trnje tega cvetja. Razumem vas predobro. Čim sem vas opazila, mislila sem si takoj, da pride med nama do razgovora o minulih dneh. Vi ste nekako nestrpljivi. Ali me nočete poslušati* ? .Hočem, mlostiva gospa". (Pride še.) Okrajni načelnik je pozval k sebi načelnika godcev, in mu gtozil, da ga da zvezanega odvesti v Trat, da ga <\k zapreti, ker je razžalil mesto, municipij in sv. Justa. (Hrupna veselost.) In zakaj te grožnje: zato, ker je godba sodelovala na slovenski veselici! Pred se nikdo ni brigal, kaj počenja ta godba, ker je nekoliko dišala po laškem, sedaj pa take grožnje! Tako postopajo z nami! (Pride še.) Na korist posojilnicam. (Zvršetek Laginjevega govora.) Oni odlok pravi, da posojilnica v Kopm — in to velja za vsa druga kreditna društva, zasnovana po gori navedenem zakonu — ni zadobila posebne koncesije od strani politične oblasti za to, da vrši tudi posel hranilnice in da izdava hranilne knjižice, glaseče se na ime lastnikov, kar je po menenju namestništva protizakouito, ter da ni opravičena dovoljevati posojila na dragocenosti v obrtniškem zmislu. V zakonu o snovanju pridobi-valnih in gospodarskih zadrug od 9. aprila 1873 V §. 93 vidimo, da je potrebno državno dovoljenje, torej koncesija, sosebno za izdavanje zastavnih pisem, zadolžnic, glasečih se na lastnika, obresto-valnih se blagajniških nakaznic, in za vodstvo zavarovalnih kupčij. Visoka zbornica I Popolnoma soglašam s tem, priznavam, da, ako bi se katera posojilnica, kreditna zadruga, hotela baviti zavarovalnimi kupčijami, bi si vsakako morala poskrbeti koncesijo za to; isto tako, ako bi hotela delati kupčijo z izdavanjem zastavnih pisem, glasečih se na lastnike; v vseh teh slučajih je vsakako potrebna koncesija, toda naša posojilnica se niti ni bavila s takimi stvarmi, in ako namestništvo pravi đatfe, da posojilnica le izjemoma sme dajati posojila na dragocenosti, ne pa v obrtnem zmislu, to isto tako ne vetfa, kajti politiški oblasti bi moralo biti sploh vsejedno, ako kaka družba, ki je zakonito pripoznana in vknjižena, daje posojila na dragocenosti petkrat ali pa petstokrat na leto. Sed^j pa je rešiti vprašanje, da-li je blagajniške nakaznice smatrati kamenom, ob katerega se je »podtikati, ker c. k. namestnlštvo smatra hranilne knjižice za obresto valne blagajniške nakaznice in za papirje, glaseče se na ime lastnika. Po mojem nemerodavnem menenju je pravo ono, kar so rekli o tem različni gospodje. Morda izraz ni povsem parlamentaren; jaz sam ga tudi ne rabim, ampak povem le, kar so rekli drugi gospodje; pripovedoval sem o tem nekaternikom; jeden je rekel: to je neumnost, drugi je rekel: bedastoća itd. Gospoda moja! Hranilne knjižice posojilnic se vendar vsikdar glase na gotova imena in to vendar niso papirji au porteur, kakor se imenqje to. In ako posojilnica izplačuje denar proti izkazu take hranilne knjižice, tedaj ne znači to, da posojilnica juristiški smatra lastnikom onega, ki je predložil knjižico, ampak izplačuje zato, ker ima v svojih pravilih določbo, da ni obvezana, da bi morala nadalje preiskovati legitimacijo za dvigne-oje denarja. je velika juristiška razlika. Tudi tega se ne more reči, da je hranilna knjižica obrestovalna blagajniška nakaznica; po mojem menenju je blagajniška nakaznica, obrestovalna ali neobrestovalna, povsem druga stvar. Predsednik: Prosil bi gospoda govornika, da ne pozabi, da je v razpravi le nujnost predloga in da ne spadajo k predmetu taka raz-8ežna izvajanja o vprašanjih hranilnic. (Nemir.) Prosim miru, gospoda moja! Posl. dr. L a g i n j a : Takoj bodem pri kraji, ekscelenca. (Nadaljevaje): Reči seui samo hotel, da je blagajniška nakaznica vse kaj druzega kakor pa hranilna knjižica. Zaključek vidimo najbolje v tem, da, ako ne dobim od blagajne hranilne nloge, jo morem iztožiti le po actio ex deposito, dočim morem in moram izplačilo blagajniške nakaznice iztožiti neoporečno s tem, da trdim, da sem dal to ali ono, temu ali onemu trgovcu ali tej ali oni zadrugi, za kar se mi je v plačilo izročil blagajniški Ust, katerega sem vsprejel, in zahtevam sedaj izplačilo. To je, gospoda moja, juridiška stvar, v katero se danes nočem spuščati dalje. Omejam se le se na opazko, da je stvar jako važoa in nnjna, kakor je omenil ie gospod predgovornik. Zakaj? Po meni navedeni slučaj dokazuje-nujnost najbolje že sam po sebi. Tu imamo pred seboj slučaj, ko naj se od strani sodne oblasti ne vknjiži novoizvoljeno načelstvo kreditrfe zadruge, da-si sodna oblast nima v zakonu o snovanju kreditnih zadrug nikake podlage, nikakega vzroka za to, da ne bi izvršila vknjiženja. Stvar je važna nadalje iz gospodarskih in socijalno političkih vzrokov, ker ni smeti ni za minuto, niti za sekundo ovirati narodno-gospodarske naloge, katero rešujejo pri nas te družbe. Najbolji dokaz o veliki važnosti in potrebi takih zadrug, takih družeb pri nas, vam podam s tem, ako vam povem, da se je v Pnlji leta 1891, torej pred B leti, ustanovila taka zadruga smešnim kapitalom — vsega vkupe se je začetkom nabralo v to 1200 gld. v tolikih deležih po 10 gld, — in s takimi siromašnimi sredstvi zapričeta zadruga .Istarska posojilnica" v Pnlji je završila leto 1895. s prometom 260.000 gold. (Dobro ! Dobro!) Isto razmerje v naraščanju prometa vidimo v Podgradu. V istem razmerju pojde dalje. Nekoliko maqjim prometom, toda morda trdneje fo lepit* rezervnim fondom delttfe fflftjđt za £ea$j, M, IStfetjft taka zadriiga, ona v Jtopru. Vse te zadreg* v fcoMah SlbVdtibV, tkr je I nadaljnji, dokaz, da tam doli se ne razumeva vsikdar prav takozvana kultura. Stvar j6 k*r t rias imajo in v&ijo take družbe veleplemenito nalogo. Pri nas niso redki slučaji, gospdda moja, da najdete v zemljiških knjigah na prvem mestu, na prvi hipoteki, posojila po 14, 16 in 20 od sto. (Čujte 1 Či^jte!) To so Lipotecirani dolgovi. Nevknjiženi dolgovi pa pritajajo celo na 1000 od sto na leto. Tega mi nočejo verjeti. Tudi tega se noče verjeti, da mi, domievani barbarji, inierijorno pleme, plačujemo obresti in da taka obresto vanj a in kapitali prihajajo ođ nftke druge strani, ki je baje jako napredovali v kulturi. Zoper odlok, kakoršen je tu opisani, ker se itdaje v postopanju o izvenprepirmh stvareh, možno je v roku 14 dnij uložiti rekurz na višje oblasti. Mi se tu ne moremo utikati v sodstvo, ali zahtevati moremo od osrednje vlade, da v dobrem zmislu stori to isto, kar so storile podrejene oblasti v sUbem zmislu, da se namreč nekoliko dogovori z bajvišjesodnimi oblastmi, da se ne bodo delale take juridiške pogreške na škodo in na nesrečo prebivalstva. S temi opazkami priporočam toplo, d* se vsprejme nujnost predloga. (Pohvala.) _ Polltiike vesti. V TRSTU, dne 88. oktobra 18M. Državni abor. Proračunski odsek poslanske zbornice je imel včeraj važno sejo, razpravljal je o točki dispozicijski fond. Nemški členi odseka so se delali, kakor bi hoteli v opozicijo, toda vse je bilo le tako pogijno. Stavili so namreč razna vprašanja do vlade : ali nameruje to ali ono, kako misli o tem, kako o onem ? 1 Da bodo gospodje dali govoriti se seboj, kaže Že izjava dnuRussa: .Vlada mora kreniti na druga pota, ako hoče, da se duhovi pomirijo*1. Nijedei teh govornikov ni govoril tako, kakor govorč ljudje, ki resuo mislijo na opozicijo: jaz tebi, vlada, ne zaupam in zato ti ne dovolim dispozijskega fonda! — Zato menimo, da levičarska gospoda tudi to pot, ko pride v zbornici do razprave o tej točki, porabijo že štiri recept: jeden del bode glasoval zoper disposijski fond, da reši tako dobro opozicijsko ime te spoštovane družbe; drugi pa bodo glasovali deloma za, deloma pa se izgube tja v stran, kolikor treba, da bode vspre-jeta ta točka. Stranke v taki sestavi, kakoršna je levičarska, ne delajo rade sitnosti onim, kateri jim lahko upihnejo luč življenja kar hkratu. Vse drugače je govoril zastopnik Mlado-čehov: povedal je na kratko in odločno, da bodo Mladočehi glasovali toliko zoper ves proračun, kolikor zoper dispozicijski zaklad. Grof Badeni je odgovarjal na široko in se hočemo v večernem izdanju nekoliko baviti z njegovimi izvajanji. Le-ta so se osredotočala v zatrdilu: da vlada ne stoji nad strankami, pać pa izven strank, da hoče biti z istimi v dotiki, nikdar pa ne zavisna od njih, da vodi poslove le po stvarnih ozirib ; vlada ne misli na premembo ustave, vse pokrajine se ne morejo vladati po jednem in istem kopitu, jedna najvažaejih nalog vsaki vladi mora biti ta, da uvede narodni mir; stanje na Češkem je neznosno, vlada stori, kar je mogoče, da prepreči, da ne bode jedna naroduost posezala v območje druge. Razprava se je pretrgala na to. Usodepolne besede. Neki Vesnaver je izdal knjižico o narodopisnih odnošajih v julijskih pokrajinah. V tej knjigi dokazuje, da so bile te pokrajine izvirno italijanske, a da pozneje došli Slovani so poslovanili krajevna imena. Poživlja torej Italijane na delo, da vsi ti kraji dobe zopet svoja prvotna italijanska imena. Zaključuje pa nastopnimi usodepolnimi besedami: ,V jednem stoletju ne bode več Slovanov v Istri, saj dokazujejo že zadnjih petdesst let, kako se od dne do dne širi italijanski jezik. In zbolj-šana občila povspešijo Se bolj plemenito in inteligentno delovanje društva Lega Naziouale*. A ,L' Indipendente" dostavlja tem besedam: B cosi sia! — In takč bodi! Mi bi sicer lahko odgovorili vročekrvnežu: počasi, počasi, gospoda, saj tudi ta juha se naj-bfi* >4 fte tak (t ttofc* kftker Jb je tfctlitf fosp. Vesnaver v svojem slavofobnem lončiću 1 Počasi, U^jtl b bodočnosti Istre v narodopisnem pogleda imqo nekoliko ta&ede tudi istrski Slovani! Ne iz strahu torej, da rea pride vse tako in tti&i tako hitro, kako* piše to Želi ta laški pisec, ampak v o z rt Učenje ciljev naših nasprotnikov treba, da se nekoliko pobavimo s tem prorokovanjem. — Ti cilji, ako bi jih res kedaj dosegli italijanska gospdda, bili bi usodni ne le za primorske Slovane, in po takem za ves narod hrvatsko-slovenski, ampak tudi za državo. Pred vsem treba povdariti važnost teh besed z ozirom na isyave, ki so odmevale z letošnjega občnega zbora društva „Elinost*. Dobro je, da potrjqjejo tudi z italijanske strani resničnost trditev i naše strani. Mnogokomn se je čudna zdela trditev posl. Spiučida, ki je rekel, da se je Istra v zadnjem stoletju poitalijanČila bolj, nego poprej — če se ne nfcdtifao — v petih stoletjih. Toisto povdarja sedaj Italijan VeBnaver, sklicujd se na to, da je poitalijančevaqje posebno napredovalo v zadnjih petdesetih letih. To smo hoteli zabeležiti kakor podstavo za sodbo o nađi primorski politiki zadnjih desetletij. Iz tega laškega pripoznanja je razvidno, da Spinčid ni izustil kar tje v en dan tistih usodnih besed. Človeka mora kar presenititi odkritosrčnost, s katero gori omenjeni pisec razkriva prave in konečne cijje onih, ki si prisvajajo nadvladje V pokrajini istrski. Tu niti ni govora več o „vodstvu* istrskih Slovanov po italijanskem življu, stoječem na viši stopinji kulture; tu ni govora o obrambi italijanstva pred ekspanzivnim slovanstvom; te besede ne kažejo nimalo hlinjenega strahu pred namišljeno slovansko povodnijo, ampak tu se govori na kratko, lapidarno, jasno, nečuveno cinično, o — popolnem uničenju Slovanov v bližnji bodočnsti! Gosp. Vesnaver nam je čisto nepoznana o-seba in mi ne pripisujemo nikake važnosti tej d-sebi; z njegovo izjavo pa računamo, ker izraža to, kar misli vsa stranka, ker odkriva konečne cilje gegove stranke. A ti cilji so usodni. Kaj poreko vladni krogi k temu razkritju? Kaj poreko k takemu nasilju ? In to teta bolj, ker je to nasilje naperjeno zoper lojalne podanike ? Ne verujemo, da bi se gospodi na Dunaju videlo irelevantno za llržaifo, ah se tfhVaui slovanski ži-velj na Primorskem, ali pa da stopi na njega mesto živelj, ki bode pristopen privlačni sili od morja Bem! Naj že gospdda na Dunaju mislijo tako ali tako o naših narodnih težnjah, to jedno je gotovo in mora biti jasno vsakomur že po zemljepisni legi te pokrajine, da je tukajšnji slovanski živejj po svojem rojstvu, po svoji krvi, po svoji narodnosti, po svojem mišljenju do države in po vseh svojih tradicijah trdno zavarovan zoper vse razdirajoče uplive. Mi nočemo ovijati in nočemo sumničiti nikogar; stvar jt naravna sama po sebi. V zadnji čas so jeh Italijani prav odločno udarjati na to struno. Že v Lošinju je proglasil znani italijanski poslanec geslo: vIstra izključno italijanska! V borbi za to geslo se Italijani ne smejo plašiti nobenega sredstva" ! A sedaj je g. Vesnaver spregovoril še jasneje: uničenje istrskih Slovanov tekom jednega stoletja, to bedi cilj Italijanom ! Še jedenkrat vprašamo, kaj poreko k temu vladna gospoda na Dunaju? Gospoda naj si odgovore na vprašanje, da-li bi bilo koristno za državo, ako se uresniči to, kar prorokuje laški prorok Vesnaver, da se namreč zatre slovanski živelj ?! Da li so ti laški cilji v soglasju s koristjo države?! In po odgovoru na to vprašanje pride sam po sebi odgovor na nadaljnje vprašanje: ali sme vlada podpirati stranko, stremečo za takimi cilji?!! Lep izgled sti nam dali obe češki stranki v Pragi: za piedstoječe občinske volitve sti skupno postavili kandidate, da bodete skupno delali za blagor občine. Proglas staročeške stranke pravi tudi, da s tem je postavljena prva podlaga za zložno postopanje vsega naroda v boju za svete pravice. Slovenci, ozrite se tja gori v zlato Prago in posnemajte lepi vzgled! Tako veleva ljubezen do naroda. Volilno gibaitfe na Ogerskem. Ogerski minister pravosodja je šaljiv mož in ne zapušča ga ▼eseli humor niti v teh resnih časih srdite volilne borbe. Ta gospod kandidira v Jaszberenyu; v svojem programnem govoru je rekel ta gospod med drugim: ,Mi hočemo čistih volitev, vsaki pojedini volilec naj voli svobodno in po svojem prepričanju. Mi ne motimo in ne silimo, a kar se tiče mene samega, vsprejmem mandat samo zato, ker vem da vaše zaupanje ni podkupljeno11. Res šaljiv gospod je ta minister Erdely! In da bode vsakdo verjel v čistost mađarskih volitev in da ni bil nikdo podkupljen, povedati moramo hitro, da je vsaki volilec, ki je došel poslušat gospoda ministra, dobil pet goldinarjev vozarine, jeden goldinar dnine ter brezplačno piva, žganja in gulaša. Mislimo si lahko, kako pošteno „natro-len" je bil ves avditorij gospoda ministra. ,Na-trošen" da, ali podkupljen ni nikdo in volitev bode — čista kakor zlato. Tudi to kaže na čistost volitev, da so v Stolnem Belemgradu trosili oklice, tiskane v državni tiskarni, v katerih je rečeno, da Njeg. Veličanstvo mrzi opozicgonalne volkove, da so torej samo krono tirali v kalužo umazane volilske agitacije. — V Bobru pontga vladna stranka po 100 gld. za jeden glas. — V Szatmaru plačuje vladna stranka po 5 gld. za razobešeuje jedne zastave, za jeden glas pa po 40—70 gld. Ali gosp. minister Erdely pravi vendar, da vsakdo naj voli svobodno, in da volitve bodo .čiste*. Kaj so si ueki mislili pri tem njegovi poslušalci, ko so stiskali v žepu vsak svoj — petak ?! Današnja poročila javljajo zopet o nebroju izgredov. Volitve so se začele danes. Danes voli 361 volilnih okrajev. Vsa zbornica šteje 411 čle-rov. Po takem že današnji dan odloči o sestavi prihodnje večine. Po poroki. Včeraj je bila v Rimu velika vojaška parada. Ker je neprestano deževje deloma poplavilo po^je, na kojem so običajno vojaške vaje, odredilo je zapevedništvo, da bodi parada v mestu. Vojaštvo vsega orodja — okolu 16.000 mož razvrstilo se je po odkazanih mu širokih ulicah in trgih. Točno ob 10. uri je pričelo razgledavale. Kralj, knez Nikola, princ.NeapOtfaki, princ Emanuel Aosta in vojvoia Opor to in spremstvo so bili na konjih. Vsi so bili v blestečih uniformah, knez Nikola v sijajni narodni noši. Le princ Viktor Napoleon in knez KaragjorgjeviČ sta bila v civiln v kočiji. Najviši gosfttdi je sledilo več sto viših častnikov in pa vojaški ataščji odposlanstev raznih držav. Splošno pozornost so vzbujali črnogrski Častniki. V tem, ko sta kralj iu na njegovi strani knez Nikola sć spremstvom vred razgledavala razvrščene čete, so svirale godbe kraljevsko fanfaro in pa črnogorsko himno. Kraljica Margerita in princesa Jelena sti se vozile na čelu dolge vrste kočij, v katerih so bile druge princese in dvorne dame. ttjudatvo je klicalo v pozdrav visoki gospfidi. Sijajni sprevod se je ustavil in razvrstil na trgu Indipendenza, kjer je gospoda prisostvovala defiliranju vojakov. Defiliiauje je trajalo jedno dobro uro. Glasom trditve nekaterih rimskih listov se je knez Nikola jako zanimal za ta prizor ter je stavil kritju marsikatero vprašanje. Isti Usti zArj^cr, da je bila ta parada pravi Vrhunec vsfcfc đtkf-nostij, kajti ostavila je v srcu vseh nepozaben spohiin in pa veaele nadeje za boljšo bodočnost Italije. Zvečer je bila v gledališču Argentina slovesna predstava novoporočencema na čast. Dvor se je mudil v gledališču le malo časa. * • * Slavnosti v Rimu so pri kraju. Tujci, ki so prihiteli v Rim, da vidijo od blizu sijajne slavnosti, vračajo se kolikor toliko razočarani domov. Kajti videli niso ničesar posebnega, izrednega. Kmalu bode imelo večno mesto običajno svoje lice. Novo-poročenca odpot^jata jutri t j. 29. t. m. v Florenco kajti utrujena sta vsled neprestanih vsprejemov po strogi, dvorski etiketi. Istega dnč odpelje se knez Nikola se svojci in spremstvom v Brindisi. Kralj in kraljica, kraljica Marija Pia in vojvoda od Oporto vrnejo se dnč 30. t. m. v Monzo. -*--nf i v Različne vesti, Imenovanja. Finančni minister je imenoval finančna viša komisarja Radovana M i 1 k o v i č a in drja. Napoleona F a b r o ter komisarja Alberta Rešena in Maksimiljana pl. Jab Ionske ga finančnimi tajniki. — Komisarja Josip T o m a ž i č in Josip A b b r e d e r i s sta imenovana višima komisarjema. Za volitve. Zadoščujć v zadnjem izdanju dani obljubi naznanjam« slovenskim volilcem v mestu in po okolici, da se jim je radi reklamacij obrniti: za VI. in IV. okraj (Rojan, Greta, Barko vije, Kontovelj, Prosek in sv. Križ) do odvetnika dra. Gustava Gregorina, Via Molin piccolo št. 3; za III, in V. okraj (Vrdela, sv. Ivan, Škor-kija, Opčine, Bane, Trebče, Padriči, Gropada in Bazovica) do odvetnika dra. Mateja Pretnarja, Corso, piazzetta S. Giacomo št 1. za I. in II. okraj (Skedenj, sv. Mar. Magdalena zgornja in spodnja, Rocol, Kjadin, Lonjer, Katinara) do odvetnika dra. O tokar j a Rybara, Via S. Spiridione št. 3, za mesto pa po abecednem redu iu sicer od A—G do odv. dr. Gustava Gregorina ; od H—P do odv. dr. Mateja Pretneija in od R—Z do odv. dr. Otokarja Rybafa. 0 shodu na Protoku. Na došlo nam vpraša-nje javkamo, da se je na shodu na Prošeku soglasno vsprejela resolucija za os-nutje okrajnega glavarstva za tržaško okolico. Ljudstvo po Utrl, zapomii si! Tudi zadnja „Istria* — glasilo deželnega >dbora in italijanske večine — dokazuje na dolgo in široko, kako neizogibno potrebno je bilo, da so se uvedle šolske takse!! Svoj članek pa zaključuje z besedami :La opposizioie q u i n d i degli slavi č non solo ing4ustu, m a anche disonesta. Po naše': apoziciji Slovanov ni samo krivična, ampak tudi nečastna 1 O stvari sami se nočemo prepirati z .Istrio", ampak zabeležiti moramo, da je razvidno iz gornjih besedi poreškega lista, ia so Slovani zoper u v e d e n j e šolskih taks 1 Tako pripoznava glavno glasilo istrskih Lahov! Nadejamo se torej, da odslej ne bode več slepca po Istri, ki bode še verjel brezvestnim laškim agitatorjem, da so .Hrvatje" uveli Šolske takse. In ker se že tako dela .Istria* kakor da je le slovansko ljudstvo zoper šolske takse, prepustiti moramo italijanskemu ljudstvu samemu^ da primerno odgovori svoji gospddi, da-li se res toli neizmerno raduje na tem novem in velikem bremenu, in na tej novi zavori zoper širjenje šolBke omike med širše mase. Kje na avotu jo io kaj tacoga? Na mestni šoli v Rojanu so — kakor znano — poleg italijanskih tudi slovenske vsporednice. Ne treba pa praviti, da v jedne in drage zahajajo s 1 o v e n-s k i otroci!! Dejstva, da se slovenski otroci tlačijo v laške šole, nočemo danes presojati ni se stališča zakonov ni se stališča morale. Vzemimo za danes stvar kakor je: računajmo, da so otroci v italijanskih razredih določeni od usode za poitall-jančevanje. Logično pa bi morali torej misliti, da se vsaj oni otroci, ki zahajajo v slovenske oddelke, vzgajajo na pametni pedagogični podlagi in da se ne devljejo na natezalnico raznarodovanja. Kq še ! Otrokom, obiskujočim slovenske oddelka, je zabranjeno govoriti v Soli med seboj v slovenskem jeziku! Neki učitelj jim grozi: „Parle italiau, che si imparare quatche cosa — že pift beli" Vprašamo torej: Kje je tacega na božjem svetu? 1 Čin avite colture. Iz Rojatia nam javljajo, da so minolo noč nepoznani zlikovci pomazali vrata novo otvorjene c. kr. pripravnice. Pobalittoni da so že na sledu. Taki so čini, s katerimi se proslavlja avita coltura po naši okolici. Kako ljubijo naš jezik izvastni laiki duhovniki ! Predzadnji „Primorec" je karal neko Prva-čenko, živečo v Trstu, ker je zahtevala, da se jej neko spričevalo mora doposlati nemško ali italijansko. Na to vest priobčuje zaduji „Primorec* nastopno pojasnilo: .Dotična deklina je rodom Ti žaČanka, lis njena mati je iz Prvačine, ki pa je bila vedno uzor prave matere, ter že več let s svojo družino v Trstu prebiva. Rečena mati je bila & v mladosti uzor deklin, izogibajo se vedno slabih tovaršij, plosov itd. Njena hči, o koji poroča „Primorec* žalostno novico, je bila vedno poštena Tržačanka ter si je s šivanjem služila vsakdanji kruli, tako dolgo, dokler ni zgubila devištva z nekim visokim gospodom lahonom. Ko je označeni Hči padla v Sramoto, takoj je, bojč se stroge matere, zbežala nekoliko pred porodom k svojim sorodnikom semkaj v Pr-Vačino in je tukaj povila. Ko je okrevala, se je godala po nasVetu ljubimca zopet v Trst, da bi tamkaj krstila, kakor je zahteval Iahonski zape-Ijiveč. Duhovnik pri sv. Antonu novem ni hote! otroka krstiti, sklicujč se na zahteve, da se morajo ddhedti spričevala rojstva od pristojne babice. Vaška izpr. babica je izdala slovensko spričevalo, ker druzega jezika i lak ne tittti, a ohi duhovnik je žopet catrnil slovensko spričevalo, rekoč: Prinesite tli spričevalo laško ali nemško, nikakor pa ne slovenskega, drugače pa ne krstim! Babica se je na tak poziv obrnfla v naglici do tukaj upokojenega žendarmerijskega postajevodje, koji jej je tudi resnično vstregel in še-Ie na podlagi nemlkega spričevala je bil otrok krščen v zadnjem trenotku pred smrtjo. Tega n? kriva toliko deklina, pač pa zagrMl' duhovnik, g^gar irtae se dbsedaj ne more še javiti. V tem Zmfšlu so nas v tej zadevi obvestile merodajne osebe. Ako je drugače, odprta jć vedno ^>ot tretjemu obvestitelju." Iz Rojana nam pišejo: Minole nedelje nas je počastilo s6 svojeU oblakom pevsko društvo .Slava*. Kakor ste že objavili tudi vi v svojem listu, vršil se je oficijelni program v gostilni našega konsum-nega društva. Zabava je bila prav animirana in so se pevci bratski veselili ob lepih' zvokih naših pesmi. Po dovršenem programu Obiskali so nekateri pevci — toda kakor ztaebn&f — tudi ua-rodno gostilno gosp. Josipa Katalana. I tu so ti devci, združeni z nekaterimi rojansktihi pevci, zapeli nekoliko pesmi, in se medsebojno navduševali v ljubezni do slovenskega petja. Le želeti bi bilo, da bi se okoličanski pevci pogosteje shajali v take priproste medsebojne veselice, ker to bi jako pov-speševalo čut vzajemndkti. Pevskem« dfhštVU „SlaVa!" gre' t^ej posebna hvala, da toli rado izleta sedaj v to sedaj v ono vas. Pa tudi to moramo pripoznati temu društvu, da ima pevski zbor, ki se je v ddbi par let po svoji tfeutrudljivosti preril v prvo vrsto naših pevskih društev. Živela vzajemnost in bratska ljubav mbd našimi pevci, v čast in slavo naše narodne stvari! .Slovansko pevsko društvo* priredi dne 6. decembra t. 1. v redutni dvorani .Politeama Ros-setti" svoj vsakoletni veMi kondbtt. ZafdOvolfttvom javljamo si. občinstvu, da se bode na tem koncertu, poleg lepih kompozicij za moški in mešani zbor z orkestrom, izvajale tudi Hubadove narodne pesmi, s katerimi je .Glasbena Matica* slavila na Dunaju pravi pevski triumf. Ta glasbeni sestavek obseza 10 narodnih pesmi, katere bode izvajal možki in mešani zbor. Bode torej duševnega užitka v obilici. Ob času objavimo popolni vspored in druge natanjčnosti. Odbor klubi slovanskih tehnikov na Dunaji se je sestavil na I. obč. zboru dnč 22. oktobra j t. 1. naslednje: stud. ing. Rad. Zajec, predsednik; stud. mech. Ign. Šega, podredsednik; stud. arch. Viktor Adamič, tajnik; stud. ing. IgU. Stembor, blagajnik; stud. ing.Viktor Skabrne, knjižničar in gospodar. Samomor. Predvčerajšnjem popoludne je došel v hčtel „Nazionale" v ulici di Vienna kakih 30 let star mož, ki je zahteval sobo. Ko mu je bila od« kazana soba, pisal je pismo, katero je sam oddal aa"poito. Povrnivii se t hfitel, sprožil si je revolver T asU. Lastnik hotela je čnl ječanje in vstopil ▼ sobo tujčevo ter ga našel na pol golega, ležečega aa tleb poleg postelje. Pozval je zdravnika z zdravniške postaje. Le-ta je dal nesrečnika prepeljati v bolnišnico, toda ivečer je umrl, ne da bi spregovoril besedo. Iz papiijev, ki so jib našli pri samomorilen, so konstatovali, da je bil isti 341etni Ivan Merluzzi iz Vagnana, bivši občinski tajnik v Casarsi v Italiji. Samomorilec ni ostavi! nikakor-šnega pisma, v katerem bi bil navel vzrok obupnemu koraka. Nezgoda v c. kr. vojni mornarnlci. Iz Gruža v Dalmaciji brzojavljajo, da so včeraj ob 3. uri 45 zjutraj vojne ladije »Laudon", „Nautilus1 in ,Zrinyi" vsled silnega vetra trčile drnga ob drngo. Vse tri ladije so nekoliko poškodovane ter so od-plule v Polj, da se popravi škoda. Ponesrečil ni lihče. — Kakor znano, sestavljajo omenjene tri ladije c. in kr. vojno eskadro, ki vrši sedaj ob obrežju južne Dalmacije vaje v križanju i pomočjo jader. OfMj ¥ Letniku. Včeraj popoludne je nav-stal požar v nekem hlevu v Ločniku. Pogorelo je 5 hlevov, last grofa Attemsa in napolnjeni senjaki, a krma v senjakih je bila last kmetov, ki trp« vsled tega požara občntno Škodo. Živino so rešili. Škode je okolu 3000 gld. Hlevi Attemsovi so bili zavarovani, ne pa zgoreli pridelki. — Gaailci iz papirnice v Podgori in oni iz Gorice so se trudili, da uduitf ogenj, toda ni bilo mogoče zaradi obilice gorečega aena in slame. Smrt vsled vbftda • peresom. V neki budimpeštanski obrtni šoli se je igral učenec Anton Schwarz z jednim svojih tovarišev. Po neprevidnosti sunil ga je s peresom tako močno v trebuh, da se je pero odlomilo in obtičalo v trebuhu. Ranjenega dečka so takoj odpeljali na kliniko, kjer mu je zdravnik iivadil pero, toda ie je bilo nastopilo zastrupljene krvi. Deček je umrl kmalu zatem v strašnih bolečinah. Iz dekliikoga Instituta nm Cetinju. V višo dekliško šolo na Cetinju je vstopilo letos 16 novih gojenk: 5 s Cetiqja, 3 iz Boke, S iz Dubrovnika, S iz Niša, 1 is Priznena, 9 iz Odese in 1 is Port-Saida. Od lani jih je oatalo v zavodu 37 gojenk, torej jih je letos vseukupno 68. — Institut je dobil novo učiteljico iz Peterburga: gospico Alek-ssndro Mihajilovno Grigorevsknjo, učiteljico glasbe. Nova učiteljica je svršila peterburški konservatorij. — Princ Neapeljski je obiskal ta zavod dn6 17. t. m. povodom svojega bivanja na Cetinju. Književnost is bMs. Ia Draždan javljajo, da je književnik in pisatelj dr. Eulenbnrg, bivajoči v mestu Blasevrits, te dni zavdal sebi, svoji leni in trojici svojih otrok. Kakor vzrok navaja se velika beda, kajti obitelj ni imela kaj jesti. — Torej književniki nimajo bedne eksistenčne le med Slovenci, ampak, kakor pravi gornji slučaj, se jim tudi v Nemcih ne godi najbolje. Kis se iiroksesti, Nemci tli sultan P Bero-liaski „Local-Anzeiger* objavlja neki pogovor z ljubljencem sultanovim, Izzed-beyem. Le-ta je baje rekel, da goji tako neizmerno prijateljstvo za Nemčijo, da bi bil vsak trenotek pripravljen staviti nemškemu cesarju 500.000 (I I) mdž na razpolago, ako bi imela Nemčija vojno s katero evropsko državo. Tej vesti bi bilo prav umestno dodati nemški rek: „Wer*s glaubt, wird seligl' — kdor to venge, bo zveličan. Žejno esssrsko spremstvo. Iz Frankobroda poročajo: Lastnik hdtela „Pri labudu*, kjer je bival nemški cesar sč svojim spremstvom na stroške mesta povodom razkritja spomenika cesarju Vi* Ijelmu I., predložil je mestnemu načelstvn dodaten račun, glaseči na 10.000 mark. Ker mesto ni hotelo plačati tega računa, prišla je stvar pred sodišče. Za hrano in pijačo zaračunil je gostilničar 9.700 mark. Predsednik tribunala je opozoril gostilničarja, da sledi iz pregledovanja računov, da je 40 oseb izpilo v jednem samem dnevu 595 steklenic piva in 965 steklenic vina. Predsednik je dodal, da se mu to vidi nemogoče. Gostilničar je na to ponudil dokaz resnice. Stvar je sedaj pred mirovnim sodiščem. — Ali je moralo biti žejno spremstvo cesarja Viljelma, da je 40 oseb popilo 860 steklenic piva in vina 1 Vol i kan s k oreh. Pri Lieski, nedaleč Rogatice, na potu proti Blaževičem stoji oreh, ki se more pohvaliti, da mu ni para. Ta oreh je visok 94 m.; prerez debla v početku meri b1 i t visočini od 9 m. meri preres 4v m. Obseg mu je torej pri tleh 90*5 m. Plod tega orjaškega drevesa je veči, in mnogo okusneji. — V očigled temu drevesu vidi se, da je lahko resnična ona narodna pripo-vest, ki trdi, da so vrata v Aladžini tnolčji napravljena iz jednega samega komada orehovega lesu. Novačenje za vojoko v Rusiji. Za letošnje novačenje je bilo v Rusiji popisanih 945.746 mla-deničev, ki so dosegli potrebna leta. Od teh pa jih je 903.645, ki uživajo olajhščave v vojaški službi; od ostalih pa je vzetih v novince 279.000 mož. Razven teh ima dati urojeno prebivalstvo na Tereku, v kubaoski in zakavkažki pokrajini 3400 mož, kajti predpisi za vseobčo vojaško obveznost ne obsegajo urojenega prebivalstva omenjenih pokrajin. „Vrag* v cerkvi. Ni dolgo temu, odkar je cerkovnik žnpne cerkve v sv. Kuzmi blizu Reke šel kasno zvečer preiskavat cerkev, da vidi, ni-li morda kdo ostal v tyej. H krati je zapazil poleg stranskih vrat človeka, ki je, vidi, da ga je cerkovnik opazil, hotel le tega preplašiti s tem, da je pričel oponašati vraga pihanjem, bljuvanjem in vriičanjem. No, cerkovnik ni bil niti najmanje praznoveren, zato se ni dal preplašiti, nego je lepo zaprl vsa vrata in šel po orožnike, katere je obvestil o tem dogodku. Oroiniki so došli, preiskali cerkev, toda Čudom so se začudili, ko v vsej cerkvi, kljubu nasprotnim trditvam cerkovnika, niso našli ničesar sumljivega* Cerkovnik je že hotel prositi orožnike oproičenja zaradi nadlegovanja. Kar je opazil, da na jedni strani velikega oltarja stoji jeden svetnik več, nego na drugi. Pristopi vši bliže, je opazil, da ta „svetnik* nima mramornastih čevljev, nego usnate. Ko so orožniki spravili „svetnika* ras oltar in rasgrnili ogrtač, katerega si je bil vzel v svoji zadregi „svetnik* v zakristiji, spoznali so v „vragu", ki si je bil pretvoril v „svetnika*, že večkrat kaznovanega nevarnega tatft. Iskrics. Grehe svojega bližnjega urezujemo v kovino, a njegove kreposti črtamo na vodo. Učenje v mladosti — je klesanje v kamen, a v starosti — črtanje v pesek. Vladar je prvi sluga in prvi podanik svoje države. Zlati vek je bil oni, ko zlato ni ie gospodovalo. Ljudje bi bežali drag od drugega, ako bi se medsobno videli vedno v popolni iskrenosti. Kclsdsr. Danes (29.): Narcis, škof; Hijacint, mučenec. — lutri (30.): Kladij, mućenec: Marcel mučenec. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 6. uri 39 min., zatoni ob 4. uri 48 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 12 stop., ob 2 pop. 15.5 stop. C. Dušne berbe. Roman. Spisala Pavlina Pekova. Kritikov«! Josip Poljanec. Že nekaj let sem prinašata naša leposlovna lista vsako leto vsaj po jeden roman ali povest iz peresa neumorne naie pisateljice Pavline Pajkove. Tako je objavil lansko leto „Dom in svetu povest „Prijateljev sin" in ,14. Zvon* nam prinesel „Roman starega samca*. Letos smo čitali poleg romana (1) „Judita* v „Dom in svetu'roman „Dnine borbe" v „Lj. Zvonu*. Knezova knjižica pa je prinesla novelo: „Planinska idila*. In ne samo naša mesečnika, ampak tudi publikacije naših leposlovnih in znanstvenih društev iznenadjajo vsako leto s kakim novim spisom nenavadno plodovite in čudno marljive pisateljice. Gospa Pavlina Pajkova zavzema zato mej vsemi slovenskimi pisatelji in pesniki glede pridnosti gotovo jedno prvih mest, mej pisateljicami pa brez dvoma prvo mesto. Slovenski narod ji bo morda izredno hvaležen za to njeno marljivost — izvestno pa so ji hvaležni uredniki, saj jih tako često reši iz zadrege. „Dušne borbe" 1 — Ko sem čital ta naslov, razveselil sem se, češ, tudi gospa je odslovila romantiko in idealizem ter prestopila k strugi psihološkega romana. A že takoj prva številka mi je odnesla precej navdušenja za roman, ker me je pač postavila pisateljica v nezašlišano dolgočasno in v povsem malo verjetno družbo, družbo brez krvi in brez temperamenta. Če tudi pa sem bil takoj po tretji številki ozdravljen popolnoma svojih domnevanj, Čital sem vendar ta spis do konca. Oospa pisateljica je vzela v svoj sujet takozvani trikot: zakonsko, ne harmonizujočo dvojico in tretjega, ki se vsiljuje med nju. Žalibože, da je tudi ta trikot že tolikrat obdelan, da že skoro ni več zanimiv. In res. Tudi v .Dušnih borbah* se nam no kaže omenjeni sqjet z nobene strani, ki bi bila nova. Nobene novo ideje, nobene nove forme nisem mogel iztakniti v tem romano... pač pa sem našel v izobilju vse one hibe, katere polnijo spise gospe Pajkove, že prav od »Blagodejne zvezdice", ki je in ostane njen najboljši spis. Napredka torej, žal, ne morem konstatirati v pisateljski karijeri gospe Pajkove. Ali pa tudi ne — nazadovanja? Čujmo, da vidimo! — Sedanji čas zahteva v resnioi rešitev psiho-logičnih in psihiatričnih problemov. Zato so si vzeli pisatelji novejše šole za svoj smoter in svojo nalogo : risati nam in določevati nam človeški duh, njegovo plimo in oseko, njegovo zavisnost od telesa, sploh Jvsega, kar razumevamo pod besedo „dušno stanje*. Za tako nalogo treba najglobokejšega poznavanja človeške duše, psihologije iu psihiatrije, naj-ostrejšega očesa za opazovanje najskritejših gib-ljajev človeške volje, pa razpolagati z ogromnim bogastvom izrazov in besed, s katerimi slika pisatelj točno in razločno vse, prav vse, kar vidi, sliši, čuti in mislil Živeti mora mej svetom z odprtimi očni in z napetim sluhom 1 Le tako poda nekaj lepega, zanimivega in verjetnega. (Pride ie.) NaJnovciJfte vesti« Dunaj 28. (Poslanska zbornica) Finančni minister Bilinski je prijavljen bolehnim. Nadaljevala se je rasprava o domovinskem zakonu. Dunaj 27. Dosedaj so snsni nastopni vspehi deželnotborskih volitev: V $ volilnih okrajih kmečkih občin Nižjeavstrijskih so isvoljeni 4 krščanski socijalisti in jeden pristaš nemške ljudske stranke. V jednem okraju je potrebna ožja volitev. Duna| 18. MladočeŠki klub je sklenil s 30 zoper 3 glase, da poslanca Vaiatega ne smatra več pristašem stranke, radi postopanja tega poslanca proti klubu. Budlmpoita 28. Dosedaj je izvoljenih 33 liberalcev, 1 ki ne pripada nobeni stranki, 2 pristaša narodne stranke, io 1 pristaš Ugronove stranke. TvgovlBak« brsojairka lam vaitl. Jiadlttpoita. Plemen «.» jesen /-75 ? 7H rieuioa ia •pomlad 1800 —do —■--. Oves s« jesen —•-- Hi ia jesen —■--Koruu » 8«pt,-okt. —•----•— ftanioK nuvii od 7* kil. f. 7'80 - 7*85 od 79 kilo. 7.90—7'95„ o.l hO kil. f. T9&—8 00 od 81. kil. f. 80* 8*10 , od Htf kil. fnr. - .--.le^iuen 5*10-8— prosc 515'-5'30. Plenica: Slabe ponudbe, povpraševanja malo. — Brez kupčije. — Ri, £orea ia koruza ne:jp nespremenjeno, sladkor for. 12*—, oktober« Vreme t lepo. Prtgn. Neraiujintul december 19*10 mirno Havr*. Kii vn Hftntrju goo<| Mforagn %a oktober 64*KO »¥ fabruvar 64.25. mlačno. Pruga. Centrifugi novi, poiitavtjuo v Trst a carino vred < odpošiljata v precej f, 84*25 —Conoaiae 8S'60—•—•—Četvorni 38'—'-'-.V glavah Hodih 3760—•— a»Uiitu-£. -i* itn* )»oo't m eraiiM 1» oktober 52.25 aa