Vstaja rjavih fašistov v Avstriji DoSIfuss ustreljen. — Avstrijski rimski poslanec dr. Rintelen izvršil samomor. — Velike delavske demonstracije na Dunaju radi justifikacije schutzbundovca Gerfa Vladina odredba o poostritvi izjemnega stanja v Avstriji je izzvala ogromno ogorčenje v vrstah vladi sovražno razpoloženega prebivalstva, ki se je še stopnjevalo, ko so v torek, dne 24. t. m. na podlagi sodbe izjemnega sodišča obesili socialno demokratičnega delavca 22-letnega Gerla. Socialni demokrati so še isti večer priredili na Dunaju velike demonstracije proti režimu, ki jih je udušila še le močno ojačena policija. Rjavi fašisti, ki so razvijali zadnje čase silno aktivnost z bombnimi atentati, so najbrž smatrali dunajske demonstracije za ugoden trenotek, ki ga je treba izrabiti ter so se odločili za javen udar. Fašisti zasedejo radio oddajno postajo in kanclersko palašo V prvih jutranjih urah ni bilo na Dunaju opaziti nobene posebne živahnosti. Nekako ob 10. uri dopoldne pa so začele prihajati iz telovadnice v Siebensternstrasse v Praterju večje množice heimwehrovcev in oficirjev, ki pa so bili, kakor se je pozneje izkazalo, preoblečeni fašisti. Pred vojašnico je čakalo večje število velikih prevoznih avtomobilov, kakor jih običajno uporabljajo za prevoz vojaških čet. V te avtomobile so vstopili zbrani fašisti in se odpeljali v treh smereh. Par avtomobilov se je kratko nato ustavilo pred dunajsko radio-oddajno postajo. Uporniki so izstopili in takoj nato naskočili poslopje. V prostorih nahajajoče se stražnike so kratkomalo pregazili in s tem postali gospodarji radio postaje. Takoj so prisilili napovedovalca, da je oddal sredi programa, ob 13. uri opoldne vest, da je Dollfuss odstopil in da sestavlja novo vlado avstrijski rimski poslanik dr. Rintelen. Vest je vzbudila v javnosti vsesplošno pozornost. Prebivalstva se je Pastilo razburjenje, v uradih je zavladala splošna zmešnjava, ker nihče ni prav vedel na kakšen način je prišlo do tako nenadnih sprememb in ker tudi ni bilo mogoče dobiti nobenih pojasnil na merodajnih mestih. Medtem so se odigrali v kanclerski palači na Ballhausplatzu dogodki, ki močno spominjajo na revolucionarne pokrete v južno ameriških državah. V kanclerjevi delovni sobi so bili zbrani okrog 11. uri dopoldne Dollfuss, glavni varnostni inšpektor major Fey in pa podsekretar za javno varnost Karwinsky. Posvetovali so se o novih varnostnih merah, ki bi jih bilo treba podvzeti, z ozirom na novo nastali položaj vsled nadaljevanja atentatov kljub poostritvi izjemnega stanja. Nenadoma so se pojavili pred Palačo vojaški prevozni avtomobili 12 katerih je poskakalo okoli 150 mož v heimwehrovce preoblečenih fašistov s celim oficirskim štabom, ki so vdrli v palačo, zastražili izhode in planili v gornja nadstropja. Še predno so se oblastniki za javno varnost prav zavedli svojega položaja, so bili že jndi ujetniki upornikov. Dollfuss in Karwinski sta hotela zbežati pri stranskih vratih, pa nista prišla da- ker so ju ustavili streli fašistov, ki so pogodili Dolfussa v vrat in v zgornji del telesa. Težko ranjen je Dollfuss obležal in pri tej priliki prosi! upornike, da naj mu dovolijo razgovor z majorjem Feyem, kateremu ima nujno dati svoja zadnja sporočila. Fey si je skušal rešiti življenje na ta način, da ni branil kanclerja s svojim telesom, in da tudi ni skušal pobegniti, ampak da se je pustil mirno prijeti in ustrahovati. Ko so pripeljali Feya h kanclerju Dollfussu, mu je ta priporočil v varstvo svojo družino, ob enem pa mu je diktiral pismo, v katerem sporoia predsedniku republike svojo demisijo proseč ga, da naj postavi za njegovega naslednika kogarkoli, samo da se prepreči prelivanje krvi. Medtem se je vest o uporu raznesla po Dunaju, zaznala je za dogodke tudi vedno čuječa dunajska policija in v kratkem času je bil odrejen alarm vseh policijskih oddelkov in vojske, ki je sedaj začela prodirati na Ball-hausplatz in pred radio postajo. Pred radio postajo se je začela bitka med v poslopju zabarikadiranimi vstašl In naskakujočo policijo in vojaštvom Šele po dolgotrajnem boju, v katerem je obležalo na obeh straneh okrog 40 mrtvih, se je eksekutivi posrečilo pregnati upornike in jih na begu poloviti. Popolnoma drugačen položaj pa je nastal pred kanclersko palačo, v kateri so se razen upornikov nahajali tudi najvišji predstavniki vlade in javne varnosti. Uporniki so izkoristili ta položaj in so začeli pregovarjati z ob-legovalci. Zagrozili so obenem, da bodo pri prvih strelih na kanclersko palačo ubili Dollfussa, Feya in Kar-winskega. Pričela so dolgotrajna pogajanja. Fey sam je bil posrednik med obleganci in oblegovalci, katere je še osebno prosil, naj ne naskočijo palače. Uporniki pa so medtem dobili tudi telefonsko zvezo s predsednikom zvezne države, ki se je nahajal na letovišču na Vrbskem jezeru, oc^ka-terega so zahtevali, da naj nemudoma imenuje novo vlado v smislu njihovih zahtev. V tem smislu je posredoval tudi avstrijski poslanik dr. Rintelen, dočim je nemški poslanik razgovar-jal s preostanki avstrijske vlade radi prostega odhoda upornikov v Nemčijo. Predsednik Miklas in ostala vlada so končno obljubili fašistom prost odhod pod pogojem, da izpraznijo palačo in predajo ujetnike. I !! f! n MII Ui-dj i* »- M illjuhi * tijili 1’ihsI t \ !i 6 'lij • i * 8J (Ulili Vlada je proglasila obsedno stanje, obenem je poveril predsednik republike vodstvo vladnih poslov ministru v. Schuschniggu, ker se je podkancler Starhemberg mudil izven Dunaja na obisku pri Mussoliniju, s katerim bi se moral v nekaj dneh sestati tudi Dollfuss. Dogodki na Dunaju pa niso mogli ostati brez odmeva v provinci in tudi obsedno stanje ni moglo preprečiti razvoja nadaljnjih dogodkov. Fašisti so vvvseh večjih krajih na Štajerskem začeli akcijo, ki jo vlada tudi še v četrtek, dne 26. t. m. ni mogla popolnoma udušiti. V zapadni Štajerski, v Judenburgu, Vordernbergu, Knittelfeldu, Leob-nu, Donawitzu, Pirgasu in Seltztalu so uporniki zasedli držvne urade in se zapletli v boje z orožništvom. Vlada je poslala v te kraje vojaška ojačenja, da zaduši upor, A tudi v jugovzhodni Štajerski, zlasti vzdolž jugoslovanske meje je prišlo do upora rjavih fašistov, ki so se polastili Radgone, Cmureka, Hal-benreina, potem Steinza in Deutsch-landsberga ter Weiza. V Radgoni so po prihodu vojaških ojačenj v četrtek, dne 26. t. m. pozno popoldne uporniki kapitulirali in pobegnili v manjših skupinah preko meje na jugoslovansko ozemlje. Skupno jih je pribežalo 85, deloma z orožjem, deloma brez, kjer so jih jugoslovanske oblasti ka-sernirale. V bojih je bilo ubitih tudi več predstavnikov oblasti. Število žrtev je precejšnje. Avstrijski poslanik v Rimu dr. Rintelen izvršil samomor Vlada je takoj potem, ko je postala zopet gospodar položaja, odredila aretacijo rimskega poslanika dr. Rintelena, ker je sumila, da je v zvezi z uporniki. Rintelen je po aretaciji poskusil izvršiti samomor in se je težko ranil, ostal je pa še pri življenju. Vest o samomoru tako odličnega katoliškega moža je izzvala splošno za-prepaščenje med vsem katoliškim svetom. Vlada pripravlja pogreb kanclerja Dollfussa, ki se bo vršil v pondeljek popoldne. V' Mi liti ? Mi t« tuMi | uj M SttU 1» j* Ut rta/učen N in tl uln ti' J J etati sla• Staro sovraštvo proti socialni demokraciji je vlada pokazala zlasti s tem, da je pri tej priliki ponovno aretirala nad 100 socialnih demokratov samo na Dunaju, med njimi vse tiste, ki so bili pred kratkim časom izpuščeni iz ječ in koncentracijskih taborišč. S tem je le z nova podžgala stara nasprot-stva. Postopanje vlade je tem bolj nerazumljivo, ker socialni demokrati in komunisti vsaj na Dunaju niso bili udeleženi pri uporniški akciji. Fašisti hitlerjevega kova so socijalnim demokratom prav tako odvratni, kakor fašisti krščansko socialne smeri. Zanimivo je, da je Dollfuss padel zadet od fašistovske kroglje, od krog-lje tistih fašistov, nad katerimi ni izvršil niti ene smrtne obsodbe. diltllt "e I* '(»i iMčlr,«* ',u littt »-ulil iilhfmt Akcija za skrajSanje delovnega iaia Prihodnje leto se bo konferenca dela v Ženevi ponovno pečala z načrtom konvencije Skrajšanje delovnega časa je eno najnujnejših vprašanj, če se hoče nezaposlenost omiliti. Ugotovilo se je to tudi na 18. mednarodni konferenci v Ženevi, ko se je razpravljalo o načrtu tozadevne konvencije. Načrt po krivdi delodajalskih zastopnikov ni bil sprejet, pač pa je konferenca dne 23. junija t. 1. izglasovala komaj z večino resolucijo, da naj se zbero še Dadaljnje informacije. Mednarodni urad dela je že razposlal na vlade tozadevni poziv ter naproša, da mu vpošljejo poleg že lani poslanih obširnih podatkov še informacije, v koliko se je kje skrajšal delovni čas, uredil s kolektivnimi ali individualnimi pogodbami in kakšni so uspehi ter kakšne posledice bi imelo' skrajšanje delovnega časa v raznih industrijah ter če obstoja tendenca uvedbe skrajšanega delovnika in v katerih strokav. Delavske in delodajalske zbornice morajo poslati vladi informacije pred koncem avgusta. Načrt konvencije pride zopet 1935 na dnevni red konference Mednarodnega urada dela. Obnovitev balkanskega pakta Francoska vlada namerava predlagati, da bi se balkanskemu paktu (Jugoslavija, Rumunija, Grčija in Turčija) pridružile še Albanija, Bolgarija in Cehoslovaška. O tem načrtu se bodo že posvetovali na konferenci v Ankari dne 26. oktobra 1934. Diplomatski stiki vpostavljenl Bolgarija je priznala Rusijo Predsednih vlade, general Kimon Georgijev, je po sklenitvi dogovora z zastopnikom Rusije izjavil, da je bulgarska vlada smatrala za eno glavnih nalog pripoznanje sovjetske Rusije in obnovitev diplomatičnih zvez z njo. Bolgarska javnost odobrava priznanje Rusije, zlasti je pomembno gospodarsko sodelovanje obeh držav. Goring je zažgal nemški parlament Saarski socialnodemokratični list »Deutsche Freiheit« je objavila pismo, ki ga je bivši član napadalnih oddelkov, Kruse, poslal Hindenburgu. V tem pismu pravi, da je on še edini med živimi, ki ve, da je Holandec Van de Lubbe po naročilu Goringa in Goebbelsa zažgal nemški parlament. Lubbe je dobil nalog, da zažge z bak-Ijo, poleg tega pa je zanetil požar skrivaj še 12 fašistov, o katerih Lubbe ni vedel nič. Kruse je seveda bežal v inozemstvo. Ta nova obdolžitev samo potrjuje opravičeno sumnjo, ki je bila ponovno izrečena tudi v glavnem procesu proti požigalcem parlamenta. Soditi po dosedanjih dogodkih odgovarja ta vest tudi morali nemškega fašizma. O izpovedbah Kruseja smo poročali že pred meseci. Na takratno vest nemški fašizem ni reagiral in molčal bo najbrže tudi sedaj. Ilfi za Cankarjevo dražbo. Za 20 Din dobi vsak fian 4 lepe knjige. =========== Štev. 59 Sobota, 28, julija 1934 Leto IX ixhaja dvakrat tedensko, In sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo ta uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nelrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne Irankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva tei nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih’ oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Dvajset let Dne 28. julija 1914 — torej pred dvajsetimi leti — so posebne izdaje časopisov po vsem svetu objavile vojno napoved in isti dan so že grmele morilne salve topov in tisoči in tisoči so začeli medsebojno klanje, ki se je v najkrajšem času razvilo v največjo svetovno morijo, v kateri so se milijoni medsebojno morili, v kateri so milijoni žrtvovali svoje življenje za »vero, dom cesarja«. Štiri in pol leta je trajala svetovna morija, so umirali in stradali milijoni, milijoni so postali invalidi brez vsake oskrbe, milijoni so izgubili zadnje premoženje. Med tem, ko je na fronti vladala medsebojna morija, je za fronto in v raznih večjih centrih praznoval orgije velekapital, ki je služil, kakor še nikdar preje. Pred dvajsetimi leti se je pričela imperialistična svetovna vojna, danes po dvajsetih letih stoji ves svet v zraku kapitalistične svetovne krize. Svetovna morija in obubožanost najširših ljudskih mas so pravi znaki kapitalizma naše dobe. Kakor je kapitalizem, sledeč svojim principom, pahnil ves svet v svetovno vojno, tako je sedaj vse človeštvo pahnil v svetovno gospodarsko krizo, ki je danes zavzela vse, zmagovalce in premagance, industrijske in agrarne države. Ob dvajsetletnici začetka svetovne vojne je izdala mednarodna strokovna zveza skupno s socialistično delavsko internacionalo proglas na delavski razred vsega sveta, iz katerega posnemamo najvažnejše odstavke: Delavci vseh dežel! Pred vsem svetom obtožuje delavski razred kapitalizem, da je odgovoren za svetovno vojno in za svetovno krizo. Kdor hoče mir, delo in kruh za vse, se mora pridružiti delavstvu in se boriti za uničenje sedanjega kapitalističnega sistema! Čeprav v kapitalističnem družabnem redu ne more obstojati pot, ki bi peljala iz gospodarske krize in preprečila nove krize, je vendar internacionalna organizacija proletariata pokazala možnosti, kako bi se dalo olajšati vsaj najhujše gorje množic. Delavstvo je podčrtalo potrebo mednarodnega sodelovanja vseh držav, sporazum vseh vlad, da bi se z enotnimi ukrepi omogočilo tako gospodarsko in politično stanje, v katerem bi se edino moglo odstraniti posledice krize. Kapitalizem je šel doslej popolnoma drugo pot. Mesto gospodarskega sodelovanja je provociral gospodarski nacionalizem v najbolj divjih oblikah. Mesto političnih sporazumov je povzročil vojno na daljnem vzhodu, obračunavanja v Južni Ameriki in novo oboroževanje vseh držav! Pred vsem svetom obtožuje delavski razred kapitalističen sistem, ki hoče povzročati samo nadaljne krize, nadaljno oboroževanje, da je nesposoben, da bi z mednarodnim sporazumom omogočil sodelovanje vseh držav in odpravil krizo. Razorožitvene konference pri Društvu narodov so doslej končale brez vsakih sklepov in imele za posledico le pojačanje oboroževanj v posameznih državah. Mednarodne delavske organizacije so stalno potom akcij in tudi na razorožitveni konferenci sami zastopali zahtevo, da se morajo svečane razorožitvene obveze mirovnih pogodb končno izpolniti in vzpostaviti enakopravnost med zmagovalci in premaganci s splošno razorožitvijo. Vse zahteve so bile zaman, ker so interesi vladujoče-ga kapitala drugačni. V času, ko so v Ženevi zborovali o razorožitvi, je japonski imperializem nemoteno prodiral v Kitajsko, skušal provocirati spor s Sovjetsko Rusijo. Kasneje je v Nemčiji zavladal fašizem ter so nemški junkerji in aktivni generali prevzeli oblast v roke. Med tem, ko so v Ženevi italijanski delegati nastopali za čim najširšo razorožitev, je podvzemal v Italiji fa- šizem, ki je zasužnjil italijanski pro-letarijat, nove duševne in materijel-ne ukrepe za vojno! Pred vsem svetom nosi odgovornost kapitalizem in njegovi fašistični pomagači, da so propadle nade na trajen svetovni mir in da se pripravlja nova svetovna morija. Ob dvajsetletnici izbruha svetovne vojne prevzemajo internacionalne organizacije proletarijata na se glavno nalogo, da bodo vse svoje moči in vsa svoja bojevna sredstva porabili za preprečitev nove vojne. Delavci vseh dežel! Kapitalistični svet je v najtežji krizi. Cim bolj se boji upravičene jeze delavstva, toliko bolj se poslužuje najbolj brutalne sile in fašizma, da pritiska delavstvo k tlom. Ob dvajsetletnici svetovne vojne kliče mednarodna strokovna zveza proletarijatu vsega sveta, da se mora zavedati zgodovinskega pomena današnjega časa in da se mora pripraviti za odločilni boj, za boj proti kapitalizmu, ki je odgovoren za svetovno vojno in krizo, za boj proti fašizmu, ki pomeni vojno in suženjstvo, za boj za svobodo, mir in zaposlitev, za boj za socialistični družabni red. Ponatis iz »Delavca«. Pogaianga pri Westnu Celje, dne 26. jul. Danes se je nadaljevalo pogajanje v Westnovi tovarni, katerega se je udeležil za delavstvo zastopnik Delavske zbornice s. Golmajer, za Borzo dela g. Vončina, za strokovno organizacijo SMRJ s. Leskovšek. Poleg teh so zastopali delavstvo tudi obratni zaupniki. Dogovor, ki je bil danes zvečer predložen zborovanju delavstva obsega sporazum, veljaven do 30. novembra, po katerem se obvezuje vodstvo tovarne: Delavci bodo zaposleni tedensko vsaj 32 ur. Izplačilo dobe za označen čas tudi, če bi tovarna ne obratovala določenih ur. Mezde onih delavcev, ki so dosedaj zaslužili od Din 2.10 do 2.80 in, ki so v podjetju več kot šest mesecev, se povišajo na Din 3.—. Pri tem povišanju pride v poštev okoli 350 delavcev in delavk. Začetnikom do 6 mesecev službe se določi minimalna mezda Din 2.75. Nosačem posode se povišajo plače za 10%. Pečarjem se izplača enkratna premija v znesku Din 100.—. Ta dogovor je bil, kakor rečeno, predložen zborovanju delavcev, ki se je vršilo ob ogromni udeležbi ob 6. uri zvečer na »Zelenem travniku«. Zaupniki so razložili potek pogajanj ter opisali situacijo v kateri so sklepali ta dogovor. Na koncu je pred- sednik zborovanja odredil glasovanje, če naj se ta dogovor podpiše, zakar so glasovali vsi navzoči. S tem je zaenkrat to pereče vprašanje rešeno, do 30, novembra, nakar bo treba ta težki problem zopet reševati. Delavstvu Westnove tovarne je treba priznati veliko potrpežljivost in discipliniranost in tudi veliko razumevanje za težave, ki jih je treba prebroditi, predno se takle problem vsaj napol zadovoljivo reši. Treba je pa že danes reči, da je vsa zadeva tako zelo zadovoljivo in mirno potekla le zato, ker goji delavstvo nado in trdno računa, da bo pri naslednjem srečanju z g. Westnom popolnoma reguliralo svoje delovne razmerje in utrdilo svoje plače v definitivni kolektivni pogodbi. Kolektivna pogodba je sicer za marsikatero tovarno strašilo, kakor na zid naslikan hudič. Toda ona je neizbežno potrebna za sleherni red in disciplino v tovarni. Na svetu bi prenehala vsa trgovina in vsaka zamenjava blaga, če bi ne obstojale medsebojne pogodbe med kupcem in prodajalcem. To razume vsak človek, najbolj bi pa moral razumeti to trgovec in industrijec, ki vsak dan take pogodbe podpisuje. Boje se jasnih pogodb, samo taki trgovci in indu-strijci, ki v svojem bistvu niso solidni in ki bi hoteli v motni vodi izbiti večji dobiček. Toda s takimi gospodarji noče imeti nihče opravka, in tudi nič velikega ne dosežejo. Ce velja to načelo v trgovini' in industriji, kjer se kupčuje z mrtvim blagom, kako naj pa delavec ne pride do poštene kolektivne pogodbe, ko prodaja živo svojo delovno silo, edini vir njegovega zaslužka in eksistence. Upamo, da tudi ta stremljenja delavstva ne bodo zadela ob nerazumevanje. Tovarna Westen se je v svojem delovnem procesu do samega viška modernizirala, zato mora njeno vodstvo tudi to vprašanje delavne sile rešiti na moderen in širokopotezen način. Delavci ne zahtevajo nič nemogočega, materijel-no, pošteno eksistenco, moralno pa ono priznanje, ki gre delu, ki je podlaga in ognjišče sleherne kulture in civilizacije. Delavci se pa morajo zavedati, da vodijo v boljšo bodočnost dobro zgrajene organizacije, zato naj ne pozabijo svojo organizacijo številčno pomnožiti in duhovno povezati, da bo lahko nastopala kot ena nedeljiva enota. Doma in po svetu Tudi bankirji proti nameščencem. Zadeva ni popolnoma jasna. V kolikor pa je bilo mogoče stvar zasledovati, predlagajo bankirji v Beogradu v svojo zaščito ukrep vlade, po katerih naj bi bile razveljavljene vse kolektivne pogodbe v bančni stroki ter obenem pridobljene pravice do odpovednega roka, odpravnine in še ne-| katerih ugodnosti, ki so si jih nameščenci pridobili. K temu pripomnimo, da so mlajši bančni nameščenci jako slabo plačani ter da imajo banke namen uradnistvo popolnoma proletari-zirati in jim s tem dokazati, da tudi spadajo v delavski razred. Zagrebška Delavska zbornica zgradi svoj doni. Na skupščini Delavske zbornice je bilo sklenjeno, da zgradi zagrebška Delavska zbornica sporazumno z Borza dela svoj lastni dom na Starem sejmišču ali v Klančevi ulici. Zagrebška Delavska zbornica se nahaja sedaj v palači Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Z gradbo novega doma prično najbrže že letos jeseni. V Zagrebu je kazal termometer 23. julij 40" C v senci in 60° na soncu. Kriza v francoski vladi odpravljena, Stavijskijeva afera meče senco tudi na aktivne politike. Očitalo se je Tardieu, da je vedel za sleparije Staviskega. Tardieu se je opravičeval in vpletel v afero Herriota. Zaradi tega spora je grozila demisija vlade, ki bi v kontinuiteti politike ne bila priporočljiva. Socialisti so zahtevali razpust parlamenta in nove volitve. Večina pa je zahtevala, da naj v sporu razsodi predsednik vlade Starogovski; To smo MS! (Beležke z zleta rdečih kovinarjev.) »Gotovo! . . . Odhod!« — „ V lokomotivi je tiho zacvrčalo, zašume-lo in para je sunila bat, da so se zganila kolesa, zavrtela in vlak, posebni izletniški vlak, moščanskih in ljubljanskih kovinarjev, je spolzel po progi, puhnil iz dimnika lokomotive sivkastočrni dim, zasopel razigrano kakor žrebe na paši in zdrdrali smo >po gorenjski progi proti Jesenicam. Zelenje je bilo na vagonih, med zelenem rdeče cvetlice, rdeči robci deklet so mahali po zraku, kakor da hočeio vsem, ki jih vidijo, sporočiti: »Hej, to smo MII« V vagonih je bilo pa pisano, veselo, razposajeno. Dekleta so imela okrog vratu rdeče, nežne robce, da so bile, kakor mak na polju, ljubeznive in vse pomlajane, fantje pa Korajžni in uljudni. In povsod na postajah na gorenjski progi so nam mahali v pozdrav; železničarji so nam prijateljsko salutirali, kakor bi nam govorili: »Bodite pozdravljeni, rdeči kovinarji!« Sava ob progi je v svoji strugi šumela, kakor bi tudi njen šum hotel sodelovati z vriskajočimi grli fantov in s petjem deklet. Gorski grebeni: Storžec, Stol, Triglav pa *o zvedavo gledali na dirjajoči, ovenčani vlak, na mak, ki je gledal iz oken, kakor bi hotel izpraševali: Hej, kdo pa ste, vi, tam v tistem ovenčanem vlaku?« In kakor, da jih je mak v vagonih razumel, kakor 'bi jih fantje slišali, so odgovarjali z vriskom in petjem: Hej, ti Stol, ti Triglav, očak: Mi smo to, rdeči kovinarji!« Na Jesenicah se je ustavil vlak, globoko je zasopel in se oddahnil; »Pripeljal sem Vas, sedaj pa glejte, kako se boste postavili. Vidite, dve rdeči zastavi vam že vihrata v pozdrav.« Iz vagonov se je vsulo, kakor bi kdo trosil raznobojno cvetje na trotoar. Marjetice, vrtnice, mak, narcise, rožmarin, nagelji in kaj vem kaj vse ije napolnilo peron in se pomešalo med encian,rododendroni, planinke in druge gorske rože, da nisem vedel kam naj pogledam, kje naj ustavim svoje oči. »Družnost!«, so odjekali vzkliki in pozdravi, kovinarska delavska godba pa je igrala pozdravno koračnico, da so poskakovala srca v prsih. Rdeči zastavi sta se poklonili, pozdravili in ko je godba utihnila, je spregovoril kovinar Toman v imenu jeseniških rdečih kovinarjev pozdravno besedo. Povdaril je, da so tak£ni izletniški sodružni sestanki moč in krepitev proletarske solidarnosti, ker vodijo k spoznavanju drug drugega in utrditvi borbene sile proletariata. Odgovoril je v imenu moščanskih in ljubljanskih rdečih kovjnarjev kovinar Ga-lof, ki je tudi povdaril, da so ti sodružni obiski porok za boljše medsebojno razumevanje vseh, ki so izkoriščani. Tako stopamo na oder javnega življenja, da nas vidijo tudi tisti, ki bi nas ne videli radi in nas niso hoteli videti do dandanes. Rdeči zastavi sta se dvignili v višino, zaplapolali, praporščaka pa sta stopila s perona na cesto. Za zastavami pa mi, in ibila nas je, ko smo šli proti tovarni KID, pol kilometra dolga vrsta. Godba je igrala koračnice, da so noge nehote same stopale pa taktu. Iz vseh hiš so nam mahali v pozdrav in »Družnost«-klici so doneli na naša ušesa od vseh strani. Špalir ob cesti pa je bil kakor živa stena, ki je pozdravljala. Dva dni je trajal izlet. Oigledali smo si tovarniške prostore KID, svojevrsten svet, v katerem gospodujejo in delajo svojevrstna bitja-stroji, u-stvarjena od človeka, ki se gibljejo po določenih zakonih, ki jih jim je predpisal člo-vek-bog, Različna govorica se sliši pri teh bitjih-strojih, grmeča, klepetajoča, tu nagla in bistra, tam počasna,' preračunjena. Precizne, na sekundo določene kretnje teh robotov vzbujajo začudenje in sam človek-bog, njihov stvaritelj, se čudi svojim umotvorom. Kaj je res tako mogočen, da je v stanu ustvariti toliko in takšnih jeklenih in železnih robotov, jim predpisati zakone? Ali gorje, če roboti podivjajo, če prekršijo zakone mehanike, gorje človeku-bogu, če se tedaj pomeša med nje! V žebljarni je nešteto strojev, večjih in manjših, enih, ki se sučejjo z neznansko brzino, drugih počasnih, izpod katerih kapljajo kakor deževne kaplje po strehi, želji, veliki in majhni raznih oblik in podob. V martinarni pa je teklo železo, podobno sončni masi, kakor teče voda v potoku. Jemalo nam je vid, v peči pa je vrelo, kakor da vre olje. In ko je tekla iz ogromnega kotla oignijeno-bela reka, so odskakovali roji isker v zrak in na vse strani kakor bi se na nočnem nebu vsul roj padajočih zvezd. Tri ure smo bili v državi robotov in si ogledali njih dejanje in nehanje. Ko smo stopili na cesto, smo bili izmučeni. Kaj je tako strašna atmosfera v državi robotov? In tisti, ki moraijo služiti tem strojem, kako morejo zdržati? Kaj res zahteva boj za vsakdanji kruh takih naporov in zatajevanja? Kaj ne bi mogli stroji za svojega stvarnika ustvariti vsega, kar mu je potrebno, ne da bi ga mučili? Saj zato iih je vendar ustvaril? človek-bog je dal življenje in moč strojem, tisočerokrat večio moč, kakor jo poseduje sam, zakaj bi mu tedaj hvaležno ne slutžili? Človek-bog, revidiraj svojo ustvaritev in preišči, kdo je krivec, da se je pokvarilo tvoje stvarstvo ter pošlji odrešenika. Drugi dan smo si ogledali Vintgar. Krasota in veličastvo narave. Človek se počuti v tem divjeromantičnen* kraju, v mavričnem sijaju razpenjenega hudournika, ki drvi po pečinah, kakor v pravljicah tisoč in ene noči, ki jih je pripovedovala princesa Šeherazida ... Popoldanski vrtni koncert delavske kovinarske godbe je bil lepo obiskan. Prostoren vrt, ves zelen, orjaški greben Mo-žaklje, s Karavankami in Alpami v ozadju kot kulise. V dvorani Delavskega doma so se vrteli pari v poskočnih in valujočih plesnih ritmih. Mladost in razigranost je dajala duška svoji svežosti, dasi je bila zunaj pasja vročina julijskega dneva. Zvečer so nas pa zopet Jeseničani z godbo na čelu spremili k vlaku. Kilometer-ska vrsta spremljevalcev, na peronu gnječa, glava pri glavi, kakor na tvravniku marjetice ali na njivi mak. Ko so se vagoni zganili, se je začul vrisk in klici so zadoneli, zadnji pozdrav jese-ničanom, ti pa so zopet klicali odhajajočim, Akordi godibe so se dušili v morju človeških glasov. Mogočen je tak trenoteik in silen je njegov ritem. Prijetno je živemu človeku v taki sredi in s ponosom prizna in potrdi: »Na,jlepše in najprijetnejše je biti v družbi proletarcev, ki ustvarjajo novo dobo življenja.« Zato pozdravljeni! Zanimiv boi za železničarske stanovanjske hiSe v Mariboru Doumergue. Posredovalna seja se je vršila dne 25. t. m. Predsednik vlade je prečital svojo sodbo ter je proteste odločno zavrnil, češ, zahtevali ste mojo sodbo, zato jo spremite ali pa podamo ostavko. Tardieu je dobil u-kor. Po daljši debati je bil spor poravnan in so se predsednik, Tardieu in Herriot poljubili med seboj. Neverjetna krutost. V Madridu zidajo novo palačo narodne banke, v kateri bodo v globini 30 metrov pod zemljo ogromne zakladnice in tre-sorji, zgrajeni iz masivnega betona. Podtjetje, ki ta dela izvršuje, pa svoje delavce umazano izkorišča in jih skrajno slabo plačuje. Zato je 200 delavcev sklenilo stopiti v gladovno stavko. Zabarikadirali so se v podzemnih zakladnicah in izjavili, da jih ne zapuste, dokler podjetje ne pristane na poštene mezde. Držali so se v podzemlju že štiri dni, potem pa je prišla podjetju na pomoč policija, ki je spustila v podzemske prostore strupeni plin, ki povzroča vnetje oči in solzenje. S tem so delavce prisilili, da so morali priti na dan. Več od njih je bilo težko zastrupljenih in so jih takoj morali spraviti v bolnice. — Pomislimo samo, kakšen vtis bi napravilo, če bi pri zadnji rudarski gladovni stavki v trboveljskem okrožju spustili v jame strupeni plin, ali pa bi spustili vanje vodo, da bi morali rudarji poginiti kot podgane? Res, kapitalizem ne izbira sredstev. Radi neznosne vročine je v Ameriki umrlo 256 ljudi. General Rudolf Maister mrtev V Uncu pri Rakeku je v četrtek, dne 26. t. m. preminul zadet od srčne kapi vpokojeni general Rudolf Maister iz Mribora. Pokojni se je rodil dne 29. marca 1874 leta v Kamniku. Po dovršenih študijah se je posvetil častniškemu poklicu. Udejstvoval pa se je ves čas tudi na literarnem polju. Njegove pesmi naličijo Aškerčevi moderni poeziji. Ob preobratu je s peščico slovenskih vojakov razorožil v Mariboru se nahajajočo nemško posadko in s tem svojim odločnim nastopom pripomogel, da se je Maribor priklopil Jugoslaviji. Pogreb pokojnega se bo vršil v soboto, dne 28. t. m. ob 16. uri izpred mariborskega mestnega magistrata na pokopališče na Pobrežju. Obiinske volitve v Trbovljah Kakor je bilo že omenjeno, so se vršile ponovne volitve v občinski za-stop v Trbovljah dne 22. julija. Delavstvo in večina ostale javnosti je pričakovala, da se bodo te volitve izvršile brez kakršnekoli ostrine. V tem oziru se je javnost kakor tudi delavstvo varalo. Namesto pritiska s strani TPD in njenih nastavljencev so se pri sedanjih volitvah nasprotniki posluževali tako umazane demagogije in laži, da so sami v demagogiji in lažeh utonili. Združena delavsko-kmetska in obrtniška lista je dobila 1575 glasov (pri zadnjih volitvah 1580). Korenova lista pa 812 glasov (pri zadnjih volitvah 1374). Mislimo, da je odzvonilo vsem onim, ki so špekulirali z občinskimi volitvami v Trbovljah. Posebno delavstvo je pokazalo, da se ne pusti več farbati od političnih koristolovcev in skakačev. Ta ponovna sijajna zmaga združenih delavcev, kmetov in obrtnikov naj bo dovolj glasen memento vsem onim, ki so se hoteli kakorkoli okoristiti z glasovi volilcev. Niso pomagale ne grožnje, ne demagogija in laži, ki so jih nasprotniki bruhali več dni pred volitvami med volilce. Zmagala je poštenost, zmagalo je delo in zaupanje javnosti v listo, ki resnično predstavlja trboveljskega delavca, kmeta in obrtnika. Intervencija avstrijskega konzula V Mariboru je zgradila pred prevratom Stavbena in. stanovanjska zadruga za u-službence južne železnice dve lepi hiši v Kejžarjevi ulici s 14 stanovanji in v Betnav-ski ulici z 48 stanovanji. V hišah ihi morali imeti stanovanja člani zadruge po nizkih cenah. Po vojni je »Deželna vlada za Slovenijo« postavila to zadrugo, ki ima sedež na Dunaju in tudi tam hiše, pod državno nadzorstvo in je bil imenovan za nadzornika takratni uradnik državnih železnic g. Ivan Roglič. Ko so bili sekvestri ukinjeni, je g. Roglič vrnil upravo hiš leta 1923 zopet dunajski zadrugi, ki 'jih je od tedaj naprej sama upravljala. Zadlruga se imenuje sedaj »Gemeinniitzige allgemeine Bau-, W;ohn-und Siedlumgsgenossenschaft G. m. b, H. Wien V., Margarenthengiiirtel«. Banska uprava je sedaj zopet postavila za zaščito tukajšnjih zadrugarjev 'državnega nadzornika v osiebi obrtno-zadružnega nadzornika 'g. Založnika, ki je imenoval posebni »Mariborski upravni odbor« te zadruge, da prevzame upravo obeh hiš, ki sta vredni okrog poldrugi milijon Din. V tem odboru so železničarji: Lorger Simon, Bibič Martin, Zupanc Jože in Bizjak Ludovik Žalna seja mariborskega občinskega sveta za umrlim častnim občanom generalom Rudolfom Maistrom se bo vršila danes, dne 27. julija ob 18. uri v mestni posvetovalnici, Razstavo »Pro deo« (za boga) si bodo srečni Mariborčani lahko kmalu ogledali. Pred kratkim se je sestal tozadevni posebni odbor, ki ga tvorijo možje Katoliške akcije, pa tudi možje iz takozvanih naprednih krogov. Glasilo Katoliške akcije pravi, da se Mariborčani že zelo veselijo te razstave. Mi bi priporočali odboru, da razstavi poleg predmetov, ki so jih razkazovali že v Ljubljani, morda tudi nekaj slik iz dobe španske inkvizicije, poročilo o poteku cerkvenega koncila, v Kostnici, ki je obsodil Jana Husa na grmado, dalje podatke o zadržanju cerkvene gospode ob izbruhu in med svetovno vojno, o zadržanju cerkve pri ustoličenju fašizma v Nemčiji, o pobratimstvu med cerkvijo in italijanskim fašizmom in pa slike iz februarskih dni v Avstriji, ko so globoko verni krščanski možje ukazali streljati s kanoni na delavstvo ter dali justificiratd poleg osmih scbutzbundovcev tudi težko ranjenega delavca Miinichreiterja na Dunaju, zato, ke