h. 10.
V Trstu, sabota 25. maja 1878.
Tečaj III.
_____**__
^Edinost* ithajn t*uVo drugo in četrto SBtiotii f'Bkfga niesera in velja za Trst »se leto gl. 2 kr.— z t) na j Trstu po poŠti vse leto „2 »40 , , , poln leta « 1 » 20 , , , <"etrt . , —, 7l» Za oznanil«, kakor tudi za .poslanice* se plačuje za navadne tristopne vr*ter
8 kr. oe se tiskn 1 krat
' • • » - 2 krat
6 „ . , „ 3 krat
Za veče erke po prostoru.
1'osametne številke se dobivajo pn " kr. v tabakainnh v Trutu pri • pošti, pod obokom tik Kahstrove hiše, na Uelvedtru |>ri g. Dertolinu,
V okolici: Na Opčinah v loieriji, na 1'rosrkn pri g. Gorjnpn, v ltar-koti pri g. Ani Takan in * Bazovici pri Ani Tuš, v S kod nji pri Fr. Sunfiti M. Magdaleni zg. J. .Ježu.
Naročnina in	pisma naj s«
pošiljajo uredništvu v Trstu.
Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice.
.V edinosti je moč*
GOVOR
državnega poslanca gosp. Nabergoja v poslanskej zbornici, dne 17. maja t. L glede hišnega obrestnega davka za Trst in okolico.
Kako vrlo zastopa gosp. Nabergoj naše zadeve, to zopet priča ta le njegov govor :
Ako sem poprijel besedo pri tem paragrafu, zgodilo se je zato, da zagovarjam povprečnino hišnega obrestnega davka, da bi za mesto Trst še vprihođnje v veljavi ostala.
Vlada je predlagala, naj se povpreč-nina odpravi ter navela le splošne vzroke, važnejše financijelne pa le površno omenila.
A vendar so prav poslednji merodajni.
Vladni razlogi namreč in odborovo poročilo menijo, da je Trst glede povpreč-nine v izjemnem stann, kateri je drugim davkoplačevalcem nasproti nepravičen.
Temu pa nij tako, ker Trst v resnici nij oproščen davka, saj plačuje povprečnino, katera se je določila po zrelem prevdar-ku finančne uprave s zneskom, ki se bliža tistim dohodkom, kateri bi se stekali, ako bi se hišni obrestni davek v Trstu pobiral po navadnih postavah.
Tti gre za pavšalirani davek, namesti za vnaprej izmerjeni.
To pa nikakor ne premenja pravnega lica plačevanja davka.
To utegne biti pravo financijelno pod-ložje pri tem prašanji.
Gospoda moja! Povprečnina namešča tedaj hišni obrestni davek, katera se brez pobiralnih troškov kakor čisti dohodek steka v državne blagajnice.
Jaz menim, gospoda moja, da je v Trstu oprta povprečnina na dozdevani čisti dohodek, in da — če se vpelje hišni obrestni davek po vladnih in odborovih predlogih — ne doseže denarstvo večih dohodkov iz tega vzroka, ker utegno upravni in po-biralni troški odvagati razloček.
Kes je sicer, da povprečnina, kakoršna je sedaj, znaša 12 do 13 odstotkov hišne obresti, ali, ako se omenjeni upravni troški z 12 do 13 odstotkov prištejejo, tedaj znaša obdačenje v Trstu tudi 25 odstotkov, kakor v vsakej drugej kronovini.
Dovoljujem si dalje obrnoti pozornost visoke zbornice na drugo važno točko, nam-
reč na vlastiti razvoj davkovske sisteme v Trstu.
Trst, kakor trgovinsko in pomorsko mesto, prisvojil si je vlastito davkovsko si-stemo, katera ima svoj temelj v posreduj i h in vžitnih, ne pa v realnih davkih.
V odprtem mestu, v katero in iz katerega se vedno ljudstvo vali, kder se delo išče, nikakor niso imeli posrednji davki tistih krivičnih i nepristojnih nasledkov, ki se sieer drže posrednjih davkov, in sicer zato, ker se delo zelo išče, i tedaj lahko ubožniši ljudje prevračajo davke iz svojih zaslužkov na tiste, kateri jim delo dajo.
Od druge strani pa se je svet (zemljišče) sam potegnol v trgovinstvo in čisla se za trgovinsko vrednost, zato se nij čuditi, da se prizadevanje opazuje, naj bi se oprostil tistega bremena, ki, kakor nasledek posebnega davka, obremenja svet, da nema stalne cene.
Iz tega je jasno, da hišni obrestni davek v Trstu nij dosegel zdatnega pomena, i da ga tudi nij mogel doseči.
To se ve, za mesta sredi kopne zemlje, kakoršnih je največ mest naše države, za veliko mesto Dunaj, ki ima največ bogastva v nepremakljivej istini, utegne biti davek na hiše najprimerniši i najzdatniši vir dohodkov davkoplačevalcem i tudi državi.
Tako pa nij v Trstu, kakor trgovinskem in pomorskem mestu, kder je svet, vzlasti hiše, postal blago, i se tako rekoč v trgovinski promet potegnol.
Zato bi brezobzirna vpeljava hišnega davka splošno ponižanje prometne vrednosti povzročila i ne vspešno, ampak vrednosti razdirajoč, kakor kriza vplivala.
Ona bi, gospoda moja, najbolj razne interese zmešala in tako trgovini v Trstu najglobokejše rane za dolgo časa vsekala.
Po mojem menjenji je zadosti, da so se omenili vlastitosti Trsta i njegove davkovske sisteme, da se more storiti sklep, da bi gotovo napačno i krivično bilo odpraviti to vlastitost, ki je organski razvoj, toliko bolj, ker tega ne zahteva občna blagost, pa tudi ne tirjatve pravne države.
Trst, kakor je bilo uže omenjeno, plačuje s povprečnino svoj davek, tedaj nikakor ne žali zahtev pravne države glede vseobčno-sti davkovske dolžnosti. Odprava povpre-čnine bi tedaj morala biti Trotu le v škodo, občnim potrebam pa bi nič ne koristila.
Gospoda moja ! Trst je imel v zadnjih 30 letih toliko nesreč v trgovini, da bi neopravičeno i trdo bilo pahati ga v nove nezgode.
Trst je vlastitost za vlastitostjo darežljivo položil na ognjišče skupnih intere-sov, a za to mu vlada še ene pohvalne besede nij dala.
Vlada za Trst uže mnogo let prav čisto nič nij storila, zanemarjala je to prvo luko jadranskega morja nezagovorljivo, ter ga v vseh važnišili prašanjih na strani puščala.
Trst nema potrebnih predelnih šol, nobene obrtniške šole; vsi nasveti trgovinske zbornice in mestnega zbora — edino poklicanih organov za trgovinske interese — preslišala je vlada uže več let sem.
Nikoli nij vlada najmanjše reči storila, da bi se ladijestavgtvo spodbudilo, ali druga obrtniška započetja pospeševala.
Da, po neprilično sklenenih trgovinskih pogodbah love Kjožani Tržačanom in okoličanom ribe v luki izpred oČij !
K ljubu neštevilnih deputacij, prošenj in komisij nij mogel Trst dobiti druge železnice, da, celo tako potrebne poinnožitve vevrstvene straže nij mogel doseči.
Prosim tedaj, naj se položje mesta Trsta še bolj ne spridi, i brez koristi za vkupnost v trgovinskih razmerah ne napravi tisto motenje, katero vselej nastane tam, kder se vpelje davek, ki je v nasprotji z gospodarstvenim razvojem in vsemi deželnimi interesi.
Ne stavim o tem posebnega predloga, ker tacega nasvetuje za mano vpisani gospod govornik, poslanec vitez pl. Wittmanu, kateri predlog, tako upam, visoka zbornica
sprejme. (Dobro!).
--—
Dopisi,
Izviren dopitt iz Rusije.
Iz Kitsinjeva 12. maja.
Vprašajte sedaj ruski narod, hoče li on vojno, ali mir, in on vam odločno odgovori : Dajte nam ali vojno, ali mir, da le prestane to sedanje nejasno in nestrpljivo položje. Mi smo pripravljeni na vojno.
Vojna s Turčijo je bila vojna provz-ročena po usmiljenji do tlačenih in mučenih naših bratov po krvi in veri; vojna polna
naj lepših izgledov, in z vspeŠnim končanjem ; za njo sino bili vsi navdušeni, če tudi sino znali, da nas ne stane malo žrtev ni v denarju, niti ni v krvi; nu, take žrtve se morejo prebiti. Nova vojna, ki nam grozi od struni Anglije, ta je vojnn za živenske interese gospodarstva z ogrom nimi nasledki.
Od vspeha tc vojne je odvisen odgovorna vprašanje ; ima li biti, ali nema biti ruska država tudi vprihodnje velika država, in ima si ohraniti pridobljene si vspehe na pokrajina)) svojega carstva in rivilizatorno svojo poslanstvo v Aziji, ali odpovedati se vsemu temu v korist Angliji; odpovedati se razvitku lastnega obrstva in trgovine v korist Angliji. Namen te vojne z Anglijo je braniti narodne interese Husije ko slovanske države.
Od vspešnega boja z Anglijo, ktera je na čelu sovražnikom Slovanstva, odvisen je odgovor na prašanje : Ali stoji Rusija na čelu slovanske civilizacije ? Ali se bodo mogli razvijati i vprihodnje slovanski narodi in postaviti se na stran drugim velikim narodom ? Ali se bodo morali odpovedati takemu hrepenenju in udati se tuji kulturi, odpovedati se sijajni bodočnosti i narodni slavi i služiti narodom, ki sovražijo bodočnost i slavo Slovanov ?
I)a, vojna z Anglijo ima braniti naj-imenitniše naše gospodarstvene interese, narodni nas ponos, in ponos vseh Slovanov ! Vojna s Turčijo se je začela iz ljubezni do naših sovernikov i do naših soplemenikov ; s tem narodnim čutom i s to narodno vojno (narodno v tem smislu, da so jo prosti ruski narod in omikani ruski krogi vzdržava-li), hotela je vlada najprej popolnem vni-čiti sramotni pariški traktat leta 1856. Da ne bi ostalo niti sledu po njem pokončanej tej vojni, prišel je na vrsto tudi državni interes ; hotela je sebe in osvobojene narode za prihodnje čase obvarvati napadov od strani Turčije. Velika nevarnost ne bode več pretila niti državi niti Slovanom od te stra-l.i. Drugo delo je Anglija; ta je nevarniši sovražnik; ali bodete uvereni, da vojna z Anglijo bode za liusijo vojna vsega naroda, borba, ktere se ne bodo udeleževali le posamezni krogi, temuč ves narod in vlada, ne z ljubeznijo in usmiljenjem, ampak z strastjo in z sovraštvom v srci ; vojna v kteri se bode Rusija borila na živenje i smrt z vekov it i m svojim so v ragom.
A nali vi si hoče podvreči naše interese, našo trgovino, prisvojiti si nase sedanje uspehe i našo bodočnost; hoče streti in vni-čiti vse, kar so si pridobili Slovani z umom in mečem. Ona hoče z groznim udarcem iz-pahnoti nas iz Azije, odstraniti nas in vse Slovane od bregov vseh morij ; s združbo vseh narodov hoče porabiti v svojo korist naš um, naše bogatstvo i našo kulturo. Te angleške tirjatve najdejo v Rusiji novo Kar-tageno, v vsem Slovanstvu tak upor, da se o njem še sanja na angleškim Hanibalom: Kembelju, Hobartu in IIorubyju, tem severnim nenasitljivim kramarjem s Židom Bi-konsfeldoin na čelu, ki so se navadili gospodariti s tujim umom, s tujo krvjo in
s tujimi žepi kakor z svojo lastnino: Angleški polip, vtrdivši se svojimi sto nogami v telesa evropskih držav (Gibraltar Helgo-land, britanski otoki, Malta i. t. d.) i iz-sisavši vse soke živenja poludivjim in divjim narodom vse zemeljeke krogle — angleški polip stripi, spoznavši, da cele dežele se osvobojujejo od njegovega izsesivanja ; Anglija je še daleč od gl idne smrti; ali kako težavno je človeku, vajenemu živeti na toj račun, pridobiti si svoj kruh častnim trudom; kako neprijdno je pustiti iz rok človeka (Turčijo) — svojega vasala, kteri jo je redil tako dobro, tiho i pokorno!
Ruski narod je pripravljen na velike žrtve. Izvedel sem, da se je ruska cerkev izrekla, da hoče žrtovati v vojnem pripetljaji iz svojih kapitalov 100 milijonov rubljcv gotovega denarja i morem naznaniti za gotovo, da ruski narod z svojimi novci v kratkem času oboroži 60 do 80 križajočih ladij, kterih namen bode, vničevati angleško svetovno trgovino po raznih morjih. Dalje morem vas zagotoviti, da tudi vlada ne spi, da pripravljenja na velikaasko vojno se redno in vspesno vrše, da Rusija ne odstopi in ne izpusti iz rok doslej sebi in vsemu Slovanstvu ter civilizaciji pridobljenih vspehov, da ona ni zaspala in da ne spi na lovorovih vencih nabranih na krvavih poljih pobal-kanskih in poararatskih, da ona ni namenjena, oddati jih krivičnemu Albionu i njegovim tovarišem brez boja na živenje i smrt. Da si ohrani in okrepi svojo trgovino v slučaji zaprtja baltiških in črnomorskih luk, pripravljena je voziti, posebno žito, skozi Prusijo v nemške luke.
Se nekaj: iz pravde devojke Zasuličeve sklepajte le to: da rusko občinstvo ne odobrava samovlastnega vedenja tudi od strani visoko zasluženih osob, kakor je bil Trepov: o revoluciji ali o neslogi vlade z občinstvom se se govoriti ne more: nič ne verjemite „Neue Freie Presse" i njej podobnim organom.
Iz tržaške okolice 13. maja.
V zadnjem času smo zapazili pri naših delalcih neko prikazen, ktera pravega, za blagost svojih rojakov vnetega rodoljuba vznemirja. Nezadovoljni s zaslužki v domačem svojem kraji — v Trstu — začeli so naši delalci iz okolice ozirati se po tujem svetu, misleč, da drugod na knpe zlata najdejo in v kratkem obogate. Večkrat je že romalo mnogo naših rokodelcev, posebno zidarjev in kamenosekov v bližnje in daljne kraje iščeč si boljšega kruha ; celo pot v Afriko jim ni bila predolga ; nekteri so se obrnoli proti severju, prišli so do Dunaja, ker niso pa tam našli, česar so si nadejali, šli so dalje celo do pruske dežele. Nekteri so se tam ustavili, večina pa se je vrnila v kratkem času domu.
Ako se praša, koliko dobička so si s tem klatenjem po svetu pridobili, pozve se, da je mnogo lačnih in raztrganih domu prišlo ; nekteri bolni so celo tam kosti pustili, ali pa jih s težavo domu prinesli, le malo kdo si je bil prihranil kaj dc-
! narja, pa vendar ne toliko, kolikor bi si ga bil v tistem času doma prislužil. Od nobenega teh rokodelcev nismo še slišali, da je na tujem obogatel, ampak znamo, da je mar-sikteri celo svoje premoženje zapravil. Prav je, ako se človek doma ne more pošteno preživeti, ako mora sam in njegova družina lakoto trpeti, da zapusti svoj dom in svoj rod in da potuje s trebuhom za kruhom tako daleč, da najde dober zaslužek sebi in svojej družini, ktera ga bode doma z hvaležnim srcem in z ljubeznijo ko svojega rešitelja pričakovala, človeka ne sme strašiti nobena daljava, nobena zapreka, ako si more zboljšati svoje živenje. Ali pri nas v Trstu, hvala Bogu, ni še take sile in more biti je ne bode še tako kmalu, zatoraj tudi moramo celo odsvetovati, da si iščejo po svetu boljšega dobička naši bistroumni in krepki delalci, kakoršnih ima maloktera druga de* žela in kteri skoraj neprenehoma delajo in služijo po 1 gld. 50 do 2 gld. na dan, to se ve da, če so zanesljivi, pa ne postopači, ki polu tedna v krčmah sede.
Tako se je tudi v minolem tednu odpravilo neki 8 zidarjev in kamenosekov na Nemško in sicer v Vratislavo. Neki tam bivajoči delalec iz okolice je pisal domu, kako dobro bi bilo, ako bi večje število naših okoličanov tje šlo, kako dobro se tam plačuje, koliko dela jih čaka, in kako ceno se tam živi. Brez pomislika napravijo se tedaj naši možje polni nade na to, kar jih tam čaka, večina oženjeni z otroci, popustili so svoje družine, naj se prežive kakor jim drago.
Mi ne bi imeli nič proti temu, ako bi nas zapustil marsikteri malopridnež, kterega bi se radi domači iznebili; ali obžalujemo, da se je dalo zapeljati tudi dosti poštenih in pridnih mladih mož, kteri lahko tukaj v Trstu dobro žive in svoji deželi koristijo, če se pomisli, da ti delalci romajo v tuje dežele, od kterih še nikoli nič slisali niso, in tedaj nikakor ne poznajo, da niso gotovi, ali dobe stalno delo, in kako se delo tam plačuje, da pot sama toliko stane, kolikor si upa kdo prihraniti v enem letu; moramo vsacemu pametnemu našemu okoličanu odsvetovati od tacega početja, da ne bodemo imeli Še več siromaštva in pokvarjenih ljudi v deželi, nego jih uže imamo.
Tukaj v Trstu je zmiraj uinogo dela, delalec se tako dobro plačuje, da morda malo kje drugej in okoliškemu delalcu je živenje, posebno Če ima tudi vsaj malo hišico, tako dobro, da lažje sebe in družino preživi, nego delalec v mestu. Ali prav to je njegova velika nesreča; on premalo ceni veljavo denarja in ga tako lahko in nepremišljeno zapravlja, da ni se čuditi, ako je siromaštvo zmiraj večje, skrbi za zboljšanje svojega premoženja mu manjka. Z druge strani pa se vidijo tudi lepi izgledi, kako si n ekteri z pridnim delom, z varčnim in pametnim živenjem lepo pomagajo in mnogo j ih je tudi po pošteni poti prav obogatelo. N aš Trst sicer ni tako veliko mesto, ali eno najbogatejših vse Evrope in kruha ima še dovolj za vsacega pridnega, razumnega in poštenega delalca. Iz vseh krajev iščejo
si ljudje v našem Trstu zaslužka, in mi domačin- bi si ga iskali drugod, v bolj revnih in nam sovražnih deželah — to bi bilo gotovo nespametno in nam jako škodljivo.
Torej, okoličani, ne verujte zapeljivim besedam, ampak ostanite na svojem domu; ako si hočete zboljšati svoje stanje, varujte se postopanja po krčmah in ne bode vam treba iskati zakladov po tujem svetu.
Okoličan.
SabreŽini 20. maja.
Včerajšna obletnica v Slavcev spomin, je bila prav zanimiva; vdeležilo se je obilo gostov od blizu in daleč, dan je bil lep in ugoden. Prostor je bil ves se zastavami odičen, lepi slavoloki so bili pred vhodom v dvor.
Beseda se začne, g. učitelj Hrovatin nastopi ter govori v jedernatem govoru o lanskem „Slavčevem* koncertu, omenja de-našnje obletnice vsled nepozabljivega spomina, ki ga je „Slavec" zapustil. Nadalje se spominja zaslužnih mož na Goriškem, na srce polaga narodno petje in navaja koristi, ki za omiko iz petja izvirajo. Občinstvo mu je z obilo pohvalo skazalo zadovoljnost.
Slavčev spev. je izvršil nabrežinski pevski zbor pod vodstvom g. Tanceja izvrstno. Deklamacijo Udova, deklamovala je preljubljena gospodičina B. Pertoto»a jako dobro. Drugo deklamacijo Sirota, deklamo-val je mladi učenec A. Tancejev, tudi to deklamacijo od prvenca in novinca moramo dobro imenovati. Igra Poštena deklica je bila vsem všeč, ker se je jako dobro igrala. Tinica. gospodičina Vek. Tancejova, je imela glavno rolo, ktero je tako spretno izvršila, kakor naj boljša igralka. Boter Ferluga, g. učitelj Hrovatin, bil je vsako ped bre-žanski kmet, oprava, mimika in gladki govor v primorskem narečji, dičili so ga posebno ; on je bil kralj v igri. Kikelj, S. Ca-harija, bil je v istini zaljubljen Lahon, ki se je znal prav po laškem običaji ljubici vsiljevati, g. I. Tance je pa zopet ko Nem-Škur svojo ljubezen kazal. Gospodičina Ko-klja B. Pertot, in 11. Pertot, ko gospa Ko-klja, bile ste na pravem mestu. Ko je za-grinjalo padlo, grmelo je ploskanje, dokler se niso igralci še enkrat prikazali, kajti vredni so bili pohvale.
Ko je zbor po igri še prav krepko V boj zapel, začela je godba igrati in mladina se je sukala z veseljem v pozno noč, na prostem pa so se vršili govori in glasile zlate pesmice. Nabrežina si je zabilježila zopet v svojo kroniko lep naroden dan.
V Rojani 21. maja.
Naša čitalnica je odprla letno sezono prav sijajno. V prvi vrsti moram omeniti združenega pevskega zbora, ki ga je g. Bar-telj prav spretno vodil, pelo se je izvrstno in ponosna sme biti okolica in tržačani teh slavčkov.
Deklamacijo Mir, izvršila je gospodičina Dragotina Grmekova prav dobro, za-
pazili smo mnogo darii pri njej in upati je, da bode po dovršenih Študijah dobra narodna učiteljica. Igri Poštena deklica in Ser-vus petelinček igrale ste se, kakor je uže od rojanskih diletantov pričakovati bilo, prav dobro. Ako ne omenjamo vsacega igralca in igralke posehe, naj zadosti to, da izrekuje-mo občno pohvalo vsem, kajti vsak je bil zmožen svojej nalogi; igra je tekla gladko; donela je po igri splošna pohvala in priznavanje. Po dovršenem sporedu je šlo vse na prosto v prijetni hlad, ter posedelo pri mizah, nad njimi pa je bilo obilo trobojnih lučnic, ktere so tiho noč posebno krasile. Godba je svirala, mladina pa, ki se ne briga za vročino, sukala se je v dvorani, da je še priletne mikalo, posnemati jo. Le prekmalu se je začela beliti črna noč, ki je k počitku spominjala. Slavci pa so v gaji krog čitalnice prepevali in res vesel večer
je nam bil.
---T--
Kritični politični pregled.
Z ogersko dogodbo ni konca ni kraja, če se ena krpa zakrpa, pa se pokažete dve novi luknji, kakor — ne bodi mi oponose-no — pri starih preperelih hlačah. Ondan smo naznanili, da so se pogodili obojestranski ministri, a sedaj je ta reč dobila v državnem zboru ozbiljno lice. — Gosposka zbornica, katera ima najvažnišo besedo v Avstriji, zdramila se je; nje prvi veljaki nijso zadovoljni le z nagodbo, temuč vzdig-noli so se celo zoper dualizem ter z grenko besedo zoper njega in vlado govorili. Celo knez čartorisky, imeniten Poljak, ga je obsodil. To je toliko pomenljivše, ker se Poljaki, ta trohneča veja na slovanskem drevesu, tako radi bratijo z Madžari i Turci. Tako padajo dan za dnevom stebri, na katerih je oprt nesrečni dualizem i gotovo ne mine dosti let, ko se razvali vse na kup.
Poslanska zbornica se posvetuje o davkih, ki vedno rasto tem bolj, čem več ima država dolgov, čem bolj se širi siromaštvo po državi. Žalostno je to položje, ker od nikodar nij pričakovati poboljšanja.
V zunanjej politiki je še vedno velika negotovost; nobeden se ne ve, bo li mir, bo li vojna. Avstrijska vlada je ukazala napraviti vtrtbe na erdeljskej meji proti Ru-muniji; pri Knini v Dalmaciji pa dela vtrjen tabor; to kaže, da vendar ne misli ostati popolnem neutralna v gotovih pripetljajih. Kaj namerjava, tega doslej še nij razo dela, i prav zarad tega se poslanci državnega zbora branijo dovoliti 60 milijonov kredita grofu Andrašiju.
Na Angleškem je razpor; kraljica se svojo stranko zahteva vojno na Husijo, zato dela vlada velike priprave za vojno, orožuje vojne ladije, vozi vojake iz Indije v Malto in Egipt, vojno brodovje je vrglo kotke pri Carjem gradu; druga močna stranka, h ka-terej spadajo vojvodi, lordi, škofje, trgovinske zbornice i prosti delalci, pa zahteva mir ter proglaša vojno zoper Rusijo za krivično in Angliji sramotno.
Ruska vlada je na vse pripravljena, velika ruska vojska, katerej je zapovednik general Totleben, tako je blizu Carjema gradu i Galipolji, da obe mesti na prvi ukaz lahko precej posede.
Te dni se inora vse razločiti, ker je bil grof Šuvalov, ruski poslanec v Londonu, pozvan v Petroburg, zato nij več dvomiti, da so se storili zadnji sklepi, ltusija sicer želi, da se ohrani mir, ali ker nij vojevala tolike vojne i toliko žrtvovala le Angležem na dobiček, zato je gotovo, da sprejme mir le tedaj, ako si ohrani svojo čast ; osvobojenih slovanskih dežel gotovo za nobeno ceno ne proda ni krvniku Turku, niti ni angleškej pijavici. — Slovan ne bode več suženj i vojna bo ter mora biti, dokler zadnji Slovan ne bode vžival svobode. — To naj si zapomne tisti, ki bi radi naše kože
na prodaj nosili.
---
Poročilo
političnega društva „Edinostw obravnav v XVIII. občnem zboru v Škednji 5. maja 187S.
Predseduje g. predsednik, državni poslanec Nabergoj, zapisuje tajnik Dolinar, vlado zastopa višji komisar vitez Vidic.
G. predsednik odpre zborovanje s kratkim nagovorom.
I.	točka: Branje zapisnika zadnjega zbora, bila je potrjena.
II.	točka: Prošnja do vlade, da ne bi potrdila postave o povekšanji davkov za Trst in okolico; poročal je g. deželni poslanec Nadlišek, da je sklenol mestni zbor v seji dne 26. januarja t. I. na posodo vzeti nad poludrugi milijon gld. in da bo ta dolg izplačeval s povekšanjem hišnega davka, mesto 10 od sto, po 20 od sto, ki bi se s I. januarjem pr. 1. začel plačevati. Ker se pa mestni dohodki ne morejo primerjati z dohodki v okolici, zato bi bila velika krivica storjena okolici, ker okoličan ima hišico le za svoje bi vanje. Predlaga dalje, da bi društvo „Edinost" naredilo prošnjo do visoke vlade in prosilo, da ne bi potrdila sklepa mestnega zbora glede povekšanja hišnega davka in dohodkov ter da društvo da odboru nalogo, da prošnjo izdela ter jo vloži na dotično mesto.
G. Dolinar: Slavni zbor! znano je vsem, kako gospodari z denarjem ubogih davkoplačevalcev mestno starešinstvo, nobeno mesto v Avstriji nema toliko denarja na razpolaganje, kakor tržaško mestno starešinstvo, pa dela z denarjem, kakor bi ga po cesti skup pometali, zidajo se počene krive palače, olepšujejo se ceste in trgi, ker to so tudi okoliški žulji, in v okolici je pri vsem tem potrebno vsega, pa hočejo se po-vekšati davek na hiše in dohodke, ko še zdanjih davkov skoraj ni moč plačevati, za-toraj podpiram predlog g. Nadliška in priporočam, da ga soglasno potrdite.
Pri glasovanji je bil predlog soglasno
potrjen.	(Dalje prihodnjič).
----
Domače stvari.
° Vabilo k IV. občnemu zboru „Učiteljskega društva za slovenski Štajer*, kateri bode vtorek po binkoštih, 11. junija 1878 v Ljutomeru. — Začetek ob 8. uri zjutraj v sobi 1. realke.
* Bralno društvo v Zgoniku napravi jutri 20. maja besedo na prostem s tem sporedom : 1. Govor, 2. Sla včev spev, 3. Deklamacija Prava sirota in 4. Udova, 5. Jadransko morje, zbor, 6. Pri zibeljki, zbor, 7. haliko nor, zbor in 8. Šaljiva igra Poštena deklica. Vmes bode svirala godba; začetek ob 4. uri popoludnc: vstopnina k besedi 20 kr., po besedi ples. Ker je to mlado društvo jako marljivo, nadejati se je prav veselega večera.
° Načert ozkotirne železnice iz Trata v Ajdovftcino, tako se imenuje tiskana kujiga, ktero je izdala družba za to početje. Nahaja se v knjigi vse natanjko preračunjeno, prilični promet, dohodki in troški, cena vožnje blaga in ljudi. Cene so tako nizke, da bi se lahko vsaka ralekarica peljala z Krasa ali vipavske doline v Trst. Iz Trsta v Ajdovščino stane vožnja ljudi v IV. razredu samo 60 kr. in blaga 50 kilogramov 9'/b kr. Z veseljem pozdravljamo načrt, ker, ako se vresniči, pridobi mnogo Trst, Kras, posebno pa krasna vipavska dolina. Koliko ljudi se bode peljalo vsako nedeljo, v vsacem času v Vipavo, z malimi troški bomo obiskovali kraški svet, srkali čisti zrak in pili čašo pravega terana. Priporočamo vsem posestnikom, po kterih zemljiščih pojde cesta, naj ne bi delali nika-koršne ovire. Korist, ki bode iz te žele znice izvirala, Krasu mnogo duševno in materijalno pripomore. V bližnji zvezi s Trstom se bomo vdeleževali lahko vsake zabave, zborovanja in sejmov. Podpirajte po svojih močeh, Kraševci in Vipavci, to podvzetje, rodilo bode vam dober sad. O tem hočemo še pisati ob svojem času.
" Proseftki poštar Mi kol tč je poslal zgoniški čitalnici nek blek papirja, pisan v taki slovenščini, kakor je poštar sam; le strastni ljudje, ubogi na duhu, kterim je mesec inožjane izsrkal, spravijo kaj takega na dan. §§. 9. in 15. za ktera se vi skrivate, rabita Vam slabo, kajti vzeli ste 10 k.
kteri Vam niso šli in jih niste se vrnoli; pošteni ljudje ne delajo tako. Zgoničanom ni za 10 k. ampak za red, kterega je pri Vas malo ali nič. Proseška pošta je premalo tajna, vsak lahko prebira pri Vas listnice in vidi pisma. Zdaj bode kmalu zopet volitev, lahko se od italijančičev kaj zasluži za agitacijo, in lahko se Vam pripeti ko zadnji krat, da Vas je pošteni narodnjak Malalan iz Opčine kakor izdajico svojega naroda iz svoje hiše zapodil. Pišete: Non mi fa ne fresco ne ca Ido, da tako Per-zijan govori, žalibog, da ste Vi še na oni stopinji, kakor ljudstvo v Perziji, kupite si 5 iztisov Omikanega Slovenca, berite ga vsak dan trikrat, da se otresete, ako bo mogoče surovosti, takih poštarjev nam ne manjka, še v mali Aziji bi se bolji dobili. Dokler ne poravnate 10 kr. ali dokažete, da ste jih dali, ste dolžnik, ker ste si jih po krivici prisvojili.
4 Pasijonske igre. Družba, ktera je bila v Ljubljani jako hvaljena, prišla je v Trst, ker bode s živimi podobami igrala Kristovo trpenje. Priporočamo našim bralcem, naj pridejo gledat te igre, ker so jako zanimljive.
° Iz morja so izvlekli truplo g. K. Hoffmana, vradnika v pokoju, po rodu Ljubljančana, ki je z lleke hotel iti v Beljak. Nesrečnik je imel večkrat omotico in morda, ker je rano zjutraj okrog morja hodil, da ga je vrglo in tako je utonil.
*	V morje je pal nek pijanec pa so ga s trudom, ker je bilo v polnnoči, izvlekli še živega.
*	Povožen je bil 50 letni kmet da so ga morali v bolnico odnesti. Kmetje z dežele, ne zagledujte se v nobene stvar v Trstu, ker vozovi neprenehoma sem ter tja dirjajo.
" Zgubljeno deklico, prav majhnega otroka še, je straža v varstvo vzela ; nečloveške matere, gorje vam!
*	Napad. Nekega trgovskega agenta so napadli po noči na ulici v Trstu trije lopovi in mu z nožem žugali, ako ne da denarja, ker pa siromak sam ni imel novcev, obdelavali so ga s pestmi in potem odšli. Policija je drugi dan zaprla vse tri.
Naznanilo preseljitve.
Vljudno naznanjamo P. T. občinstvu, da se je prenesla naša zaloga
galanterijskega blaga
v isto ulico sv. Nikola pri tleh v novo šolsko poslopje.
Adami in Frennez.
Koristio naznanilo
prečast. dohovščini.
Tovarna za izdel ovanje voščenih sveč, lastnina Alojzija Bader-ja v Gorici, ki
je bila odlikovana se sreberno svetinjo in častnim dtplonom pri svetovni rasztavi v Parizu leta 1855, na Dunaji leta 1873, ravno tako pri razstavah v Gorici leta 1854, Mo-nakovem 1855, in Trstu leta 1871, priporoča svoje sveče iz čistega voska od čebel, po nizkih cenah, ki se ne kidajo in ne one-čedijo altarja; gorijo mirno in se počasi povžijejo.
Cerkvena oskrbništva plačajo lahko koncem leta. Vsaka naročba se hitro in natančno po pošti ali po železnici spolnuje.
Pozor viličarji!
Kedor trto žveplja pridno, Vina bo imel obilno.
Podpisani se je letos z najboljšim rimskim žveplom preskrbel, siciljanskega nemam. Prodaja se v vrečah po 50 kil. in tudi na drobno po primerno nizki ceni. Okoličani in Kraševci, sezite po njem, doboste ga v Bazovici pri poštarju
Urbanćiču.
m
Žvepljarji nove vrste
ktero se posebno s tem odlikujejo, da je vspešneje in se ložje opravlja, nego dosedajni mehovi. S tem novim žvepljarjem se lahko z tla naj višji latnik žveplja. Mehovi so po nizkej ceni : veliki po 2 gld. 50 kr., manjši po 1 gld. 50 kr. Dobivajo se narejeni pri kleparju g. Alojzu Pollancu, via Caserma št. 4 tik glavne pošte.
Lastnik, i z datelj in odgovorni urednik: Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Lloyda.