Celiski TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTK CELJA Le*» II. — ŠteV. 45. Celje, dne 1. okUbra 1949 Cena 2 dia Poštnina plačana v gotovini Požarnovarnostni teden od 2. do 9. oktobra naj bo mobilizacija sil za očuvanje ljudskega premoženja in preprečevanje požarov. Dolžnost sle- hernega državljaita je, da sodeluje. Grčorjeva brigoda v Libojah je presegla prvi rekord Stahanova Od 24. julija, ko je Alija Sirotanovic izkopal v eni izmeni 152 ton premoga, sta minila dobra dva meseca. Čeprav je ta čas kratek, so vendar že zabele- žene mnoge nove, velike zmage, ne sa- mo rudarjev, temveč tudi delavcev osta- lih panog našega gospodarstva. Dejstvo, Grčar Edvard da se tekmovanje za visoko storilnost pri delu z vsakim dnem bolj širi, do- kazuje, da to tekmovanje ni slučajen pojav — dirkanje poedincev pred osta- limi, temveč, da lahko postane in po- ■taja stalna metoda dela naših delav- cev. Postaja pa prav zaradi tega, ker je iaraz visoke politične zaves.ti in' de- lovnega heroizma naših delovnih ljudi, ki vedo, da delajo za sebe, da s svojim delom postavljajo temelje novi, višji ©rganizaciji dela, ki bo omogočila mno- §0 večjo proizvodnjo materialnih dobrin za delovne ljudi socialistične Jugosla- vije. Tudi med rudarji Zabukovce in Liboj j« že nekaj časa živela misel, da bi preizkusili nov način dela. Vdali so se razmišljanju, da v njihovem rudniku aimajo nikakršnih tehničnih naprav, da ne bi mogli doseči večjih UiSpehov, pa tudi vodstvo rucMikov in sindikalna podružnica nista zadosti poskrbela, da bi »• borba za večjo storilnost pre- nesla čimprej tudi v njihove rove. Toda prva tekmovanja so vsem dvignila gla- v« — šlo je, Močivnikova brigada je. dosegla prvi pomemben uspeh, ko je nakopala po 15 ton premoga na posa- meznika in s tem presegla normo za 200%. Prejšnjo nedeljo je Kelnarjeva brigada šla še višje — 17 ton na ru- darja. Sedaj je v Libojah že vrelo — še več premoga, še boljše uspehe moramo doseči, tudi mi se kljub primitivnemu načinu lahko uvrstimo na primerno me- sto. Preteklo nedeljo je tekmovala mla- dinska številka, ki so jo sestavljali se- kretar mladinskega aktiva, dvakratni udarnik Kotar Alojz, star izkušen ko- pač Grčar Edvard in Pilih Darko, ki je tudi dober član mladinske organi- zacije. Prejšnji dan so naročili nočni izmeni naj jim pusti lepo delovišče, toda ti jim niso pripravili potrebnega. Zato je. Kotar Alojz številka imela prve minute še opravka s pripravami, morali so zatesariti za nočno izmeno in že izgubili nekaj dra- gocenega časa. Toda kmalu so nadokna- dili zamujeno. Kopali so v dveh oknih. Točno ob 8. torej v dveh urah so iz- polnili dnevno normo, kar jim je dalo še več upanja v zmago nad številko, ki je tekmovala prejšnjo nedeljo. Ob de- setih so napolnili 60. voziček in z njim izpolnili dvodnevno nalogo. Četrt ure počitka in zopet so se zagnali v delo. Čimbolj je šlo proti dvanajsti, tem hit- reje so se polnih vozički. Četrt čez dvanajst so našteli 102 vozička — ko- likor jih je izpeljala pred tednom Kel- narjeva številka. Oni pa so že pred za- četkom dela obljubili, da jih bodo 120, in res ob 13,20 so izpeljah vozači sto- dvajsetega. Delali so še naprej, še 7 vozičkov so napolnili v četrt lare, toda strop v prvem oknu je bilo treba pod- preti. Lotili so se tesanja in v pol ure je bilo okno varno in pripravljeno za naslednjo izmeno. Svojo nalogo in ob- veznost so častno izpolnili. Ponosni so bili na svoj uspeh, dejstvo, da so pa z rezultatom 21 ton na posa- meznika presegli prvi rekord Stahano- va, na kar jih je opozoril sekretar Okr. komiteta KPS v svojem govoru, jih je navdušilo in jim šele pokazalo vso ve- ličino njihovega uspeha. Za nedeljo se pripravlja zopet nova brigada, ki bo, kakor napoveduje, presegla vse dose- danje rekorde v rudniku. Slovesnost, ki je sledila tekmovanju se je spremenila v manifestacijo rudar- jev za izpolnitev planskih nalog do dneva republike. Mladinec Kotar Alojz, ki je govoril v imenu zmagovite brigade, je izrazil mi- sel vseh: »S tekmovanjem, ki zavzema vedno večji obseg odgovarjamo avtor- jem resolucije Informbiroja in dokazu- jemo vsemu svetu, da nas ne omajejo niti najpodlejše laži organizatorjev laž- nega BudimpeStanskega procesa. Liboj- ski rudarji hočemo s še večjim delovnim poletom dokazati kako zaupamo CK Komunistične partije Jugoslavije. Letošnje planske naloge hočemo iz- polniti do 29. novembra. Tekmovali bo- mo še naprej, da dosežemo še večje uspehe in si osvojim-o način slavnega Sirotanoviča za svoj stalni način dela.« Pilih Darko Nov način dela je prodrl tudi v gozdarstvo Ko so gozdni delavci iz Gornjega trada čitali v časopisu, kako je pristo- pil fozdni delavec Korošec na PoklJTiki k novemu načinu dela v gozdarstvu,, so takoj sklenili, da bodo tudi oni posku- sili delati tako. V ta namen so organi- zirali v petek dne 22. septembra tri skupine: desetino tov. Kramerja s 7 delavci, desetino tov. Krampuška s 7 delavci in desetino tov. Poimenska s 4 delavci. Te skupine so ^povabile dese- tino tov. Moličnika iz Luč, kateri se> je povabilu odzval in prišel omenjeni dan z 11 delavci ter napovedal tekmovanje vsem trem desetinam. Pred pričetkom so delavcem razložila potek dela Koroščeve skupine in jim prikazali dobre prijeme dela in notra- njo organizacijo ter razpored Korošče- ve skupine. Ko so bile skupine zbrane na deloviščih in jim je bil dan znak po- četka ob 8. uri, so pričeli z delom. Vsa- ka desetina je imela svoj način dela. 2« takqj v pričetku je bilo opaziti, da je organizacijsko in strokovno najbolj- še ipričela z delom silcupina tov. Molič- nika iz Luč. Ta desetina je bila razde- ljena takole: dva sta podirala drva, dva žagala in na grobo klestila, dva sta sa- mo klestila, štirje so lupili, eden pa je skladal veje. Ostale tri desetine so delo večkrat menjavale, kar je povzročilo manjši efekt dela. Vse štiri skupine so delale z velikim elanom. Efekt dela je zmanjševalo pri vseh štirih skupinah to da so klestili dvakrat in to prvič na grobo, drugič na čiisto, kar bi seveda lahko napravili sa- mo z enkratnim klestenjem. Drugo kar jih je zelo zadrževalo, je bilo lupljenje. Tri desetine so lupile s sekirami in malarini, najboljša desetina tov. Po- imenska pa je lupila z lupilcem in ma- lannom. Ta kombinicija orodja je naj- boljša in najhitrejša, posebno pri lup- ljenju jelovega lesa. Pri opazovanju in preizkušnji enega kot drugega načiTia lupljenja smo ugotovili, da je lupljenje z lupilnikom mnogo hitrejše. Stirime- tersko deblo dimenzije 37 cm je dela- vec z lupilnikom 7 minut prej olupil kot s sekiro. Vse te stare načine dela bodo v bodoče opravili in s tem dvignili storilnost dela še na višjo stopnjo. Moličnikova desetina, ki je dosegla največji uspeh je izdelala v osmih urah 65.97 kub m. jelove hlodovine in 3.61 kub. m. jamskega lesa, skupno je izde- lala 69.58 kub. m., kar znaša za posa- meznega delavca 6.324 kub. m. Osem- urno normo je dosegla 263%. Kramar- jeva desetina je dosegla osemumo nor- mo z 256%, Poimenškova desetina s 4 delavci pa z 25'0%, Krampuškova de- setina s 7 delavci je dosegla osemvimo normo z 249%. Vse te desetine bi lahko imele boljše uspehe, če bi vse stare načine dela opu- stile in pristopile k najboljšemu nači- nu, kar seveda v bodoče bodo, ker so to sedaj opazile. Isto tako bodo mora- le v bodoče posvetiti več pažnje same- mu orodju, pripravi in brušenju, kar je velikega pomena. To smo opazili pri Moličnikovi desetini, katera je imela najbolje pripravljeno orodje. Vse te desetine so napravile lep uspeh in jih moramo pohvaliti. S tem nači- nom dela bodo vsi delavci gozdnega go- spodarstva delali v bodoče, takih po- izkusov bodo napravili še več, tako da bodo ugotovili, kateri bo najboljši. Desetina Moličnika kot najboljša je povabila Koroščevo desetino v Luče in ji napovedala tekmovanje pri tem po- izkusu. Zato prosijo Koroščevo deseti- no, da jim javi, kdaj bo lahko prišla k njim v Luče, da se pomerijo. Namesto v 3 urah in pol so v Storah naložili Martinovo peč V 20 minutah Da bi odgovorili klevetnU^om Inform- biroja, so kovinarji v Storah sklenili še z večjim 'poletom izboljšati svoje delo. Po posvetovanju na KOZ-u kovinarjev, so skupno s tov. Franulovičem Anto- nom sklenili dvigniti rekord 'pri nala- ganju peči. Se isto noč 16. septembra so dobili vagon dobrega starega železa. Koniandant brigade nakladalcev peči tov. Grdina Peter je sklical sestanek te izmene. Skupno so sklenili že v tej izmeni doseči pri nalaganju peči nov rekord, ki bo presegel tudi Razinger- jeveiga. Brigada nakladalcev jim je pripra- vila vložek. Takoj ko je iztekel šarž, so pregledali dno peK. Ob 5.05 so pričeli nakladati. Delo je bilo naporno, vendar je tov. Gerdina delavce tako navdušil, da so z vriskom in petjem nakladali pe- či. Cim bolj se je bližal konec nakla- danja, tem bolj je komandant brigade bledel. Ob 5.35 je bilo nalaganje kon- čano. Naložili so peč v rekordnem času 30 minut, z 30 tonami in s tem dosegli nov rekord v nalaganju peči, kar jih beleži industrija črne metalurgije. Po tem uspehu pa je Razingerjeva brigada dosegla še nov rekord, saj je 17. septembra naložila peč v 20 minutah. V tekmovanju dne 28. septembra t. 1. j« martinama dosegla dnevni plan z 105%, valjama 116.2%, livarna z 145% in samotna 2 106%. Mladinaka brigada v Vele- n\u \e presegla normo za 155,5 odstotkov Mladinska brigada številka 20 »Sve- tozarja Vukmanoviča Tempa« v rudniku lignita Velenje, je v nedeljo dne 25. t, m. tekmovala. Tekmovalo je 14 rudarjev in so nato- voril 223 vozičkov ali 211,85 ton pre- moga. Normo so dosegli za 255,53%. Naši rudarji s takimi uspehi odgovar- jajo na vse neresnične klevete, ki jih širi napram nam SZ in ostale demokra- tične države. V obratih Celjskih opekarn vedno vtife presegajo planske nmlmge 23. t. m. so tekmovali delavci v ope- karnah Brežice, Bukovžlak, Celje, Lju- bečna, Žalec in dosegli prav lepe uspe- he. Zidna brigada v obratu Celje je pre- segla normo za 32%, v obratu Žalec so presegli normo za 29%, v obratu Lju- bečna za 22% in v obratu Bukovžlak je v petih urah brigada presegla normo za 26%. Brigada, ki izdeluje strešno opeko Bobrovec, je v obratu Celje presegla normo za 20%, v obratu Žalec za 56%, v obratu Ljubečni je presegla brigada.^ pri izidelavi votlaka normo za 57%, v obratu Bukovžlak za 43% in v obratu Brežice pri vlečnem strešniku za 8,75 adst. Pečarska brigada pri uvažanju je v sedmih urah v celjskem obratu pre- segla normo za 26%, pri izvažanju pa za 24%. V obratu Žalec je pečarska bri- gada pri uvažanju presegla noirmo za 3'2%, pri izvažanju pa za 40%. V obratu Ljubečni je pečarska brigada pri uva- žanju v šestih urah presegla za 79% svojo normo in pri izvažanju v istem času za 61%. V obratu Bukovžlak je pri uvažanju pečarska brigada presegla y šestih urah normo za 48%, v izvažanju na v sedmih urah za 49%. V obratu Brežice je pečarsfea brigada v sedmih urah presegla normo za 49% in pri iz- važanju za 26%. Kovinarii v Storah bodo s tfodnevnim tekmovanjem počastili okrajno Partijsko konierenco v soboto 24. septembra t. 1. so se v dvorani menze v Storah zbrali obrato- vodje vseh obratov z glavnim inženir- jem na čelu, mojstri iz vseh obratov, iz vsakega obrata po trije udarniki, pred- sedniki ali tajniki pododborov, šefi vseh oddelkov in upravnih pisarn na važno konferenco. Posvetovanje je otvoril tov. direktor podjetja. Omenil je borbo delovnih ko- lektivov sirom naše domovine za večjo storilnost, uspehe naših rudarjev, tek- stilcev, zidarjev in končno naših kovi- narjev. Tako odgovarjajo naši delovni ljudje tistim, ki nas zavirajo v izgrad- nji socializma, ker bi hoteli, da bi se jim mi gospodarsko podredili. Naše de- lovno ljudstvo pa je sprevidelo njiho- ve cilje in nakane, zato jim odgovarja s poostreno borbo za dvig storilnosti dela in za boljšo kakovost izdelkov. To je pa obenem dokaz, da se naše de- lovno ljudstvo ne da razdvojiti od svoje Partije in svojega vodstva sploh, tem- več stopa čvrsto po poti, ki nam jo je začrtala naša slavna Partija in naš ljub- ljeni maršal Tito. Delovni kolektiv Železarne Štore za- vzema v težki industriji častno mesto kot najboljši delovni kolektiv industrije črne metalurgije. Dobro bi bilo, da bi se delovni kolektiv pripravil na Okraj- no partijsko konferenco Celje-okolica, ki se vrši 4. oktobra t. 1. s poostrenim tekmovanjem in tako dokazal svojo pri- vrženost partijiskemu vodstvu. Za tem je še predsednik sindikalne podružnice poudaril, kako niaj bi se tek- movanje v počastitev okrajne konfe- rence KP organiziralo, da bodo uspehi čim lepši. Sef plana in glavni inženir sta podala svoje mišljenje in sugestije. Zatem so se javili k diskusiji obrato- vodje, mojstri in udarniki. Sklenjeno je bilo, da bodo do torka vsi oddelki pripravili podrobne načrte tekmovanja. Ko so se v torek dopoldne zopet zbra- li v menzi, je bilo takoj videti, da so vsi oddelki zainteresirali d(*lavc*> -'n na- meščence, da so se na tekmovanje te- meljito pripravili, livarji ipa. že danei tekmujejo. Namesto odsotnega predsednika sin- dikalne podružnice je zborovanje otvo- ril njegov zastopnik tovariš Spolenak Franc I., livar-udarnik, kd je ponosno izjavil, da so livarji z veseljern sklenili tekmovati tri dni v počastitev okrajne konference KP. S tekmovanjem so pri- čeli že danes in sicer tekmujejo f>o sle- dečih točkah: Ročna livarna: a) livarji n« indivi- dualnem oblikovanju bodo izdelali vsak dan po en odlitek več; b) oddelek za valje bo gledal, da bo redno vsak dan izvršil svoj red odli- vanja, kljub, vsem težavam in zapre- kam; c) skupina kokilarjev — ročno obli- kovanje — bo izvršila v treh dneh dva komada težkih kokil več; č) skupina kokilarjev — strojna — b» izdelala v treh dneh 24 komadov ma- lih kokil več; d) skupina za fazonske komade b» izdelala v treh dneh 9 fazonskih ko- madov več. Strojna livarna bo izdelala v teh treh dneh 96 komadov kalupov. Livarna cevi bo v treh dneh napravi- la 15 komadov cevi premera 125 mn». Razbijalnica: vsaka skupina bo v 3 dneh razbila po 8 ton starih kokil. Čistilnica odlitkov bo izvršila adju- stažo vseh odlitkov, ki bodo izdelani y dneh tekmovanja, poleg rednega dela. Čistilnica cevi, hidravlična preizkuš- nja in katranizatorji bodo adjustiralt cevi, izdelane preko dnevnih nalog. Delavci na »bdelovanju fazonskih k*- madov bodo obdelali in preizkusili v S dneh 18 komadov manjših in srednjik cevi več. Ostalji delavci kakor ispraznilci v roč- ni, strojni in cevni livarni, posadka ku- polke, pomožni delavci, žerjavovgdje, jedrarji, ključavničarji, bodo sorazmer- no povečali svoj delovni efekt, da bi se prednje obveze mogle izvršiti. Skupina za pesek bo napolnila v treh dneh skladišče z rezervnim peskom. Za- ložila in pokrila potrebo s peskom ** vse dni tekmovanja. Prevozila in nat«- vorila bo okrog 50 ton koksa od §a- notne tovarne do stare kupolke. Učenci bodo izdelali v treh dneh i«st fazonskih komadov, poleg svojega real- nega dela. Nameščenci livarne bodo v treh ev. 45. Naše frontne organizacije v borbi za čistost svojih vrst Resolucija o tekočih nalogah Ju- fioeBl«Tije pravi med drugim, da mora LF pokazati največjo aktivnost in ču- ječnost nasproti vsakemu poskusu so- vražne in škodljive delavnosti pa naj bi prišla od katere koli strani. Tekoče naloge, ki jih je postavil III. kongres LFJ, se kljub raznim oblikam in načinom udejstvovanja Fronte in »jenih članov končno zlivajo v eno sa- mo veličastno in ogromno dolžnost za ▼sakega državljana — izgraditi sociali- Eem r naši državi. . Mogli bi izrabiti poljubno nalogo in > jo obravnavati ter prenesti v življenje naših organizacij, rezultat in ugotovitve bi bile iste, to je aktivizacija množic za direktno sodelovanje pri izvaja-nju pet- letke, za vlaganje vseh sil pri graditvi »ocializma. Vendar bomo danes pri obravnava- nju nekaterih pomanjkljivosti, ,pa tudi ugotavljanju uspehov v ne^ih naših or- ganizacijah, vzeli za osnovo začetni sta- redc tega članka. V zadnjem času smo imeli na našem terenu primere promale budnosti in po- Bomosti od strani članstva, kar je pri- vedlo do tega, da so se vrinili v vod- stva osnovnih organizacij ljudje, ki so pe vseh dokazih in ugotovitvah namer- ■o ustvarjali v kraju tako nepovoljno situacijo, da je članstvo odbijala od so- delovanja. S pretirano gorečnostjo so hoteli zatreti v Frontni organizaciji vsako uveljavljanje demokracije, ne aziraje se na statut, ki demokracijo od- ločno nakazuje in zahteva. Spreminja- nje nekaterih organizacij iz takih živih demokratičnih edinic množičnega udej- »tvovanja v suhoparno, odurno in biro- kratsko poslovanje, je seveda začelo članstvo odtujevati. padalo je zanima- nje za delo v okviru Osvobodilne fron- te, začelo je rasti nezaupanje in se utr- jevati prepričanje, da je vse odvisno le od »komande poedincev*. In tam, kjer ni živega pretakanja misli od spodaj navzgor in narobe, kjer ni tesnega so- delovanja med vodstvom in člani osnov- ne organizacije, kjer se dela le s pozi- vi, dekreti, poveljevanjem ali celo grož- njami, tam organizacija nujno stopi na pot nazadovanja. In prav to pa je cilj in namen nasprotnikov, ki so prišli v vodstvene forume na vasi, to je vaški sekretariat ali krajevni odbor. Nekaj primerov takega dela bo po- kazalo, kam privede površnost in ma- lotnajmost v pogledu budnosti. V osnovni organizaciji v Vrbju n. pr. je predsednik Cenčič skušal doseči uspe- he z raznimi grožnjami trdeč, da no- beden drug način dela ne bo privedel do vidnejših rezultatov. Način prepri- čevanja mu je bil tuj. ali pa se ga ni hotel posluževati. Ni se ravnal pri de- lu po načinu diferenciacije, to je raz- likovanja mod poštenimi in zavednimi člani Ln nasprotniki, temveč je metal vse v en koš in ustvau-jal s tem, kar se da slabo razpoloženje. Ni seveda čudno, če potem tudi gradnja zadružnega do- ma ni napredovala hitreje. Po zaslugi partijske organizacije v tamkajšnji KOZ, kjer je Cenciču prav tako uspelo priti do vodilne funkcije, je bil razkrinkan in bo sedaj po izvolitvi novega pred- sednika brez dvoma OF v Vrbju boljše aaipredovala. Jasno je, da nosi krivdo za slabo stanje celoten sekretariat in vse članstvo zato, ker ni zahtevalo od predsednika Cenčiča obračuna o delu, odnosno ker je prepuščalo, da je vse delo pritegnil na sebe in ga tmdi sam opravljal izgovarjajoč se, da ni sposob- nih ljudi. ' V času priprav za volitve v Frontne organe je uspelo v Višnji vasi domačim aktivistom ustvariti res široko zanima- nje prebivalstva za delo v okviru Osvo- bodilne fronte, ter dvigniti število član- stva za 80%. Pravilno izvajanje Statuta in programa Ljudske fronte bi spričo dejstva, da prevladujejo v kraju mali in srednji kmetje moglo dvigniti organi- zacijo in ji zasigurati lep napredek. Zaradi nebudnosti članov sekretariata in celotnega članstva je sekretarju Tem- niku uspelo zadržati začetni polet orga- nizacije in jo potisniti nazaj v životar- jenje. kakor pred volitvami. Ne samo, da ni skliceval sej, ampak je tudi va- ške sestanke opuščal, da bi tam ne pri- šlo do vodstva s člani. Članarino je pobiral sam in jo zadrže- val tako, da je ustvaril tudi pri član- stvu prepričanje, da se je hotel z de- narjem okoristiti; tako je pripomogel, da se je nezaupanje pri preprostih lju- deh v tej vasi začelo znova širiti. Raz- iakovanje je ugotovilo, da je namerno delal proti liniji naše Partije in proti programu in statutu LFJ. Zato v tem Krajevnem odboru ni bilo pravega sodelovanje med ljudsko ob- lastjo in OF, zato dela tajnik sam raz- reze, ki bi bili pravilnejši. če bi Fronta dajala podporo; in zato ker ni politič- nega dela nasedajo mnogi .pošteni ljudje •tarim. obrabljenim in osmešenim pa- rolam^ »da ni treba v zadruge, da bo drugače itd.) Po odstranitvi krivca se- kretarja Temnika se pa začenja v Višnji vasi položaj izboljševati. Vsem je še v živem spominu sekretar OF Llboje Dosedla Rafko in predsed- nik OF Petrovič Matija, k ista odbijala vsako sodelovanje s članstvom, ustva- rila režim zapovedanja, stopila končno tudi na zločinsko pot izsiljevanja in povzročila, da frontna organizacija ni mogla napredovati. Način ustrahovanja je bil tak, da članstvo navzlic temu, da je vedelo za mnoge grobe prestopke proti Statutu Fronte, ni upalo z res- nioo na dan. Brez dvoma bi tudi v tem primeru bila na mestu bolj energična kritika in kontrola od strani ostalih članov sekretariata, ker bi se vsa stvar že prej uredila, ne da bi bilo treba ča- kati na intervencijo okraja. Nedvomno je najboljši način dela pri katerem se sproti odpravljajo napake in odkrivajo nasprotniki skriti za člansko izkaznico, polaganje obračuna dela na masovnih sestankih in pošteno in kritično ugotav- ljanje napak, ki so bile pri tem delu storjene. Zakaj n. pr. Osvobodilna fron- ta v Grižah izboljšuje svoje delo, zakaj dosegajo uspehe do katerih nekaj časa niso mogli priti. Osnovni pogoj za to so si ustvar^h z zadosti revolucionarno budnostjo napram nasprotnikom, z utr- jevanjem demokracije v svoji organi- zaciji in priznavanjem napak, ki jih vsakodnevno delo nujno ustvarja. Z vztrajnim in pravilnim delom pa bodo dosegli še lepšo udeležbo na svojih se- stankih in z nenehnim političnim de- lom čim prej paralizirali ostanke proti- Ijudskega dela izgnanega kaplana. Brez dvoma bi taki ljudje, kakor so jih na masovnem sestanku izključili, bili naj- večja ovira nadaljnji rasti in napredo- vanju organizacije. Vendar pa je treba proti nekaterim izključenim članom za- radi njihovega izrazitega protiljudskega delovanja, podvzeti še ostrejše ukrepe in vsa imena izključenih objaviti v lo- kalnem časopisju. Vsi so na masovnem sestanku sprejeli sklep, da se n. pr. Glavšek Katarino požene iz dvorane, toda nagovarjanje proti izpolnjevanju obveznih oddaj, sramotenje in žaljivo obrekovanje partizanskih vdov, pa mora imeti za njo še ostrejše posledice. Njej vsekakor ne pripada volivna pravica. Ali Salej Jože, ki hujska delavce, naj ne- hodijo na delo ob nedeljah ne bo imel drugih posledic, kakor da mu je bila odvzeta članska izkaznica? Tudi ta mora vedeti, da je to odkrito naspro- tovanje, da prištevamo take ljudi na- sprotnikom socializma, da prinaša tako delo s seboj tudi izvestne posledice. Istočasno ko razkrinkuje domače na- sprotnike sprejema OF v Grižah na množinih sestankih sklepe za nadaljnje delo in kar je najvažnejše sklepe tudi izvaja. Dobro premišljen način nasprotova- nja se poslužuje v Trnovljah kmet Ma- hen in drugi njemu slični. Ta je na se- stanku z grožnjami in žaljivkami do- segel, da 90 ga od nadaljnje udeležbe izključili, sedaj pa se v Trnovljah vzdr- žuje parola, da ni treba obiskovati ma- sovnih sestankov, ker se na njih itak ne sme govoriti. Ni treba posebne mod- rosti, da ugotovimo na kateri njivi je to zrastlo in tudi ne posebnih nasvetov kaj je naloga frontne organizacije v tem primeeru. Fronta je zveza delovne- ga ljudstva z delavskim razredom na čelu in mora v vseh pogojih in oblikah borbe z nasprotniki dokazati svojo bor- benost in pripravljenost korakati smelo tudi preko ovir do postavljenega cilja. Organizacija OF v Trnovljah ima za- radi predanosti funkcionarjev in zaradi močnega delavskega elementa vse po- goje za najlepši razvoj, toda izločiti je treba tplevel od zrnja, razkri(nkavati nasprotnike in povedati, da hoče imeti OF v svojih vrstah samo poštene in pre- dane državljane. Tako je treba napra- viti, da bo delo v bodoče lažje in uspeš- nejše. Teh nekaj primerov, ki smo jih na- vedli je pokazalo, kakšnih sredstev in metod se poslužujejo nasprotniki, da bi ovirali delo Osvobodilne fronte, po dru- gi strani pa kaže primer v Grižah da je treba take ljudi javno razkrinkati ii\ jim vselej onemogočiti slično razdiral- no in protiljudsko delovanje. Prav danes ko se naši nasprotniki iz tabora Informbiroja ne plašijo nobe- nih še tako grdih metod, da bi zadržali naše delo in napravili iz nas od njih odvisno agrarno državo, je potrebno na- šo budnost še izdvojiti. Podvojiti za- radi tega, ker so ljudje o katerih smo zgoraj pisali pripravljeni zaradi svojih protiljudskih teženj, delati po navodi- lih in smernicah sovražnih elementov, ki pa se znajo pri tem spretno skrivati pod krinko lažne resnice napraviti čim- več škode. Navedeni primeri naj služijo tudi ostalim organizacijam za poduk, vsem onim, ki ovirajo ali skušajo ovirati gra- ditev socializma v naši državi pa v opo- min, da bo OF brez vsake sentimental- nosti odločno razkrinkovala vse poiz- kuse nasprotovanja. Z večjo pazljivostjo pred požari bomo preprečili milijonske ihode Kulturna zavest in kolektiven čut od- govornosti delovnega ljudstva drži ogenj v koristnih mejah. Gorje pa, če ta čut odgovornosti popusti in nastopita malo- marnost in nepažnja! Cez noč so lahko uničeni dolgoletni napori. Posameznik je pri tem uničen, kolektiv pa za nekaj časa zavrt pri svojem ustvarjanju. Za- to je dolžnost vsakega člana naše druž- be, da sodeluje pri zaščiti pred požari preventivno, v slučaju izbruha pa ak- tivno. Ce pregledamo število požarov v okraju Celje-okohca letos, vidimo, da je čut odgovornosti pri ljudstvu veli- ko večji kakor v kapitalistični Jugo- slaviji. Zlonamernih požigov skoraj ni. Bilo pa je precej jx)žarov, ki jih je povzročila neprevidnost otrok, malo- marnost posameznih ljudi in gradbena pomanjkljivost. V januarju in febru- arju ni bilo požarov. Topel marec pa je bil nevaren za gozdne požare. Malo- marnost je takrat 'povzročila ljudske- mu premoženju nad 3 milijone dinar- jev škode. Povprečno so povzročili po- žari v okraju mesečno nad milijon di- narjev škode. To je vsota, ki je za okraj preobčutna in nepotrebna. Naša naloga je, da pregledamo vzro- ke požarov in jih preprečimo. Največ požarov povzroča neprevidnost otrok. Stalno je potrebno paziti na otroke in jih podučevati, naj se ne igrajo z vži- galicami in z ognjem. Ogenj na paši, požiganje hoste, kajenje otrok prinaša nesrečo. Kolektiv si taborne ognje in kresove premišljeno in načrtno ustvar- ja, zato ni nevarnosti. Posamezniki pa so neprevidni. Ogromno škodo napravijo požari po naših gozdovih. Ko je zemlja suha, za- dostuje ogorek cigarete ali tleča tre- ska, ki jo odvržemo v gozdu, da za- neti požar. Zato naj bo pravilo, da ne svetimo z odprtim ognjem po gozdni poti in da ne kadimo, ko gremo skozi gozd. Zažiganje suhljadi pri čiščenju gozdov se naj vrši zjutraj in se naj nadzoruje, dokler ogenj ne ugasne. V S vetju se je suhljad zažgala zvečer, kar je povzročilo gozdni požar, pri katerem je zgorelo tudi 40 sežnjev drv. Pač ne- potrebna škoda zaradi malomarnosti! 20 odstotkov vseh požarov je nastalo zaradi gradbene pomanjkljivosti. Gre predvsem tudi na račun slabo zavaro- vanih dinmikov, ki so brez vratc in ne- očiščeni. Vsako gospodinjstvo mora skr- beti, da se dimniki očistijo saj in da so vratca na njih v redu. Dimnikarstvo je važen poklic in je tudi pri njem potreb- no skrbeti za kadre. Vse premalo ima- mo dimnikarskih učencev. Odstraniti moramo predvsem vse vzroke, ki bi povzročili ix>žar. Pri iz- bruhu požara pa moramo biti priprav- ljeni, da ga takoj pogasimo. Vsak po- sameznik je dolžan, da stopi pri ga- šenju takoj v akcijo. Posebno nnlog« pa imajo zato naše gasilske čete, ki so v dolinskih predelih dobro organizirane in razpolagajo z boljšim orodjem. Slab- še so te čete organizirane v kozjanskem predelu. Naše gasilske čete so že pre- prečile marsikatero večjo nesrečo. — Opravljajo važno nalogo s tem, da ču- vajo ljudsko imovino in pridobitve na- šega petletnega plana. Potrebno je, da se gasilske čete tega svojega poslanstva zavedajo in prenašajo v svoje delo- vanje socialistično miselnost. Predvsem bo potrebno pomladiti naše gasilske če- te z mladino, ki bo prinesla vanje zdrav revolucionaren duh. Velika napaka je ta, da ne vključujemo v gasilske čete žene. Precej požarov povzročajo ravno žene z neprevidnim ravnanjem v gospo- dinjstvu. Požar je povzročil vroč likal- nik na pogrnjeni mizi, ogrevalnik v po- stelji, električna peč postavljena pre- blizu otroka itd. Žene pa so tudi ena- kovredna moč pri gašenju, kar ae je lepo pokazalo pri gašenju požara v Frankolovem. Zato je nujno potrebno, da so tudi žene članice naših gasilskih čet. V tem letu so posamezniki v okraju utrpeli škode skupno okrog 800.000 din, ker niso bili zavarovani. Tudi pri na- šem zavarovanju jasno vidimo sociali- stično ureditev naše družbe. V stari Jugoslaviji so si zavarovalnice z dobički gradile palače. Za lesene hiše je bila zavarovalnina veliko višja ko za dda- ne, tako da je revež plačeval večjo za- varovalnino. Danes je zavarovalnina enaka za zidana in lesena poslopja. Dr- žavni zavarovalni zavod ima edini na- men pomagati pogorelcu. Zavarovalni- na znaša le dva promila in ker se ne išče nikakega dobička, bo zaradi zaved- nosti ljudstva, ki je zmanjšalo število požarov, kmalu padla na en promil. To vsoto zmore vsak in skrajno nesmisel- no, da še nimamo zavarovanega Tsega imetja proti požaru. Pravilno je, da posvetimo zaradi ško- de, ki jo utrpi naše ljudsko premoženje zaradi požarov, en teden spoznavanjv vzrokov nastanka pK)žarov in ukrepov, s katerimi te požare preprečimo. Ta »Požarnovarnostni teden« bo v naži re- publiki od 2. do 10. oktobra. V tem tednu se mora vsaka naša vas sezna- niti z ukrepi za preprečitev požarov. Poglobila se bo smisel med prebival- stvom za zavarovanje ljudske imovine, podčrtala se bo važna vloga gasilsitva in organizacije PAZ-a. Ljudstvo okraja Celje-okolica bo z razstavo, ki se bo vršila v domu OF, s predavanjem, z vežbami gasilskih čet in s kulturnimi prireditvami pokazalo, da je priprav- ljeno pravočasno odstraniti vse vzroke, ki bi lahko v kratkem času imičilj trud in delo naših delovnih ljudi za »ociar- lizem. Tudi v Gomilskem so začeli zadružno Hitro se je raznesla novica po Go- milskem: Danes zvečer bodo ustano\'ih zadrugo! Se dan prej so hoteli nekateri staviti, da v Gomilskem ne bo obdelo- valne zadruge. Sedaj pa ugibljejo. kdo je tisti, ki bo šel v zadrugo. Kofetarice so ugibale: Drugače bo in to pot so uga- nile. Res bo drugače! Toda ne tako, ko one mislijo in prerokujejo že nad štiri Ifeta. Zbrali so se zavedni in razgledani možje in žene, ki hočejo da bo drugače, boljše, ki hočejo ustvariti življenje vredno človeka, vredno delovnega kme- ta. Ti pionirji srečnejše bodočnosti so se zbrali 22. t. m. ob 8. uri zvečer v prijazni sobi pri Hočevarju. Drug za drugim so prihajali. Na obra- zih vseh beremo neko svečano razpolo- ženje, obenem pa resnost in možatost. Tudi na obrazih žena, ki so prisotne in jim je nova Jugoslavija priborila ena- kopravnost, da sodelujejo in odločajo tudi v takih važnih momentih, čitamo odločnost, ki naj bi si jo ogledali tisti, ki cincajo in se ne morejo odločiti, če- prav nosijo dolge hlače in se radi tr- kajo na prsi, češ, mi možje . . . Zbrali so se po vrsti: Hočevar Ivan. Brinovec Miha, župnik Lončar Jože, Košenina Mi- lan, Virant Stanko z ženo, Satler Karel z ženo, Binder Avgust, Božič Trezika in Androjna Roza. Tov. Brinovec je vodil sestanek, pojasnjeval pravila in odgo- varjal na stavljena vprašanja. V pri- jaznem domačem pomenku so navzoči razčistili še vsa nejasna vprašanja, ure- dili vprašanje ohišnic, starostne preskr- be, delovnih dni otrok in podobno. Čla- ni dosedanje male ekonomije, ki so pri- stopili vsi brez izjeme v obdelovalno zadrugo, so pri razgovoru o ohišnicah izjavili, da ne bodo zahtevali ohišnic, da bodo svoje delo raje vložili v zadru- go, ker bodo s tem sebi več koristili. Ugodno je vplivala tudi navzočnost do- mačega župnika tov. Lončar Jožeta, ki je v zadrugo razen male njive vložil vso zemljo in s tem pokazal, da hoče biti ljudski duhovnik. Po krajšem razgovoru je tov. Mihec pozval navzoče, da podpišejo pristop- nice. Brez oklevanja je prijel za pero Brinovec Miha. za njim župnik Lončar, nato večkrat odlikovani in daleč okrog znani hmeljar Hočevar Ivan. nato do- sedanji člani ekonomije: Satler Karel, Binder Avgust, Božič Terezija, Androj- na Roza in Košenina Milan. Dva sta si- cer zadnji moment izgubila korajžo, vendar je eden kmalu nato podpisal pristopnico, drugi pa si je izgovoril še nekaj premisleka. Sekretarka celice tov. Lesjakova je pozdravila novousta- novljeno zadrugo, obljubila v imenu KP vso pomoč partije pri delu v za- drugi in pozvala navzoče, da se z lju- beznijo oklenejo zadruge in premagu- jejo vse težave, ki bi se morda poja- vile v pričetku. Pozno ponoči so se novi zadružniki razšli. Čutili so. da je njih življenje kre- nilo novo pot. Zdelo se jim je, da so se njih družine razširile in jJovečale za nove člane. Zavesi, da si bodo vse do- brote in delo delili med seboj kot člani ene družine, jim daje moč in zaupanje v uspeh zadruge. 2e drugi dan se je število članov zopet pomnožilo. Pristo- pili so na novo Sturm Ivana in Sega Fran j o, tretji dan pa Košenina Ivan. Led je prebit, tem prvim bodo sledili drugi, otresajo se nepotrebnega strahu pred zadrugo in čim dalje manj nase- dajo raznim govoricam. Vsem sovašča- nom pa kličejo: Ne odlašajte več, pri- stopajte, v naši družini je dovolj pro- stora za vse, ki si želijo boljšega in lep- šega življenja, ki ljubijo svojo zemljo in pridejo med nas s poštenimi nameni in ljubeznijo do dela. B. A. Teden požarnovarnostnih ukrepov v sklop gasilske službe spada v prvi vrsti odstranitev nepravilnosti, katere so povod nastanku požara. Tam kjer ne- pravilnosti ni, tudi ni pogojev za po- 7^r. Tam je za gasilstvo zadeva urejena. Da so te razmere- urejene, so potrebni predpisi za posamezna poslopja in na- seljene kraje, ki imajo namen prepre- čiti požar. Za vsako stavbo je potrebno dolo- čiti vrsto in mero gasilskih naprav, upoštevajoč izpostavljenost požarov. Vsi pripomočki morajo biti uporabni. Za opravljanje s pripravljenimi pri- pomočki mora biti ooločeno osebje po- vsem poučeno o uporabi in učinku. V ta namen so potrebna za osebje pri- merne vaje. Pri požarnih ogledih se vsa ta sredstva kontrolirajo, če so v redu. V večnadstropnih stavbah s števil- nejšimi stanovanji morajo biti za vsako nadstropje in podstrešje pripravljeni gasilski pripomočki za obrambo pred požarom. Nahajališče mora biti na lah- ko dostopnem mestu. V naselbinah z vodovodom morajo vsi večji objekti imeti v notranjosti ali v primerni bližini hidrante, na stopniščih in podstrešjiu pa potrebno število ga- silnih sredstev. V naseljenih krajih brez vodovoda je potrebno pri večjih objektih namestiti na vseh dvoriščih sode ali druge po- napravami za gašenje začetnega poža- ra. Količina teh pripomočkov zavisi od sode z vodo, s .potrebnim orodjem in razsežnosti objekta in krajevnih pri- lik. Lastniki trgovin in obrtnih delavnic morajo z ozirom na vrsto blaga ki ga predajajo ali izdelujejo, poskrbeti za dovoljno količino sredstev za gašenje in preprečen je požara. Trgovine in obrtne delavnice, v katerih se nahajajo lahke vnetljive snovi ah tekočine, moraje biti opremljene z odgovarjajočimi ared- stvi za gašenje s peno, kemijskimi te- kočinami ali plini. Mlini z industrijskim značajem mo- rajo biti v vsakem nadstropju oprem-^ Ijeni s hidranti in razpolagati z do-' voljno količino cevi Tovarne, katere obratujejo s pregre- to paro, morajo urediti napravo za ga- šenje s paro. Ce je takšno obra/tovanje občasno, morajo biti opremljene 4e s hidranti in cevmi. Za garaže in podobne prostore velja isto pravilo kot za prostore z lahko vnetljivimi snovmi. Manjše zaloge vnet- ljivih tekočin, se morajo nahajati loče- no v posebnih prostorih, večje količine je dopustno shranjevati le v za te na- mene zgrajenih skladiščih. Skladišča za lahko vnetljive snovi se smejo graditi le izven naseljenih kra- jev, in sicer v takšni razdalji, da v slu- čaju izbruha požara isti ne zajsime na- seljeni kraj. Velike cisterne in drugi rezervoarji za lahko vnetljive snovi, morajo biti vgrajeni v zemljo, v prostoru iz armi- ranega betona. Pokriti naj bodo s pri- memo debelo železobetonsko ploščo, nad katero naj bo vsaj 50 cm debela plast zemlje. V obstoječih zgradbah in napravah naj se poleg ostalih potrebnih tireditev spopolnijo zgoraj navedni primeri, a či- mer bo odstranjeno marsikatero uniče- nje po požaru in očuvano narodno pre- moženje. Teden požarnovarnostnih ukrepov naj ne bo omejen le na dobo enega tedna, temveč naj bo nenehno dejanje vedno in povsod ob vsaki priliki potrebe. Mladinke v Velenju pomagaja radarjem v velenjskem rudniku so v nedeljo, dne 25. septembra obratovali v vseh treh tretjinah, da bi čim prej izpolnili plan, in zopet zadali težak udarec klevetnikom informbirojcvskih držav na čelu s SZ. K temu nedeljskemu delu za izvršitev plana v rudniku, so v polnem številu pristopili na pomoč rudarjem tudi na- meščenci. Celo mladinke so sc udeležile dela t jami, da je produkcija šla čim hitreje naprej. Dela v jami so se udeležile to- varišice Miklavžin Zofka, Tanšck Cilka, Pongračič Milica, Centrih Mara in Saj- del Vilma. Z vso zavestjo so natovarjale vagon- čke in jih odvažale od odkopov in pre- važale prčLzne na delovno mesto. Preden so šle v jamo, so obljubile, da bodo na- tovorile čim več premoga in s tem do- kazale, da so tudi one vredne in pre- dane stvari za katero bijemo boj. Tovarišica Miklavžin Zofka, uslužben- ka ind. mag. rudnika Velenje, je kljub vsem oviram natovorila v osmih urah 11 vagoiičkov, to je 10.45 ion premoga. Do- oim je norma ra enega rudarja na osem ur 8.075 ton premoga. Ostale tovarižice niso imele nič manjše uspehe. Ko so prišle iz jame so se dogovorile, da bodo še večkrat šle na pomoč v jamo m da bodo pritegnile še ostale mladinke. Do- kazati hočejo, da se ne ustrašijo nobe- nih težav, če so te v korist skupnosti in izgradnji socializma. Program požarnovar^ nosmega tedna 1. Požarni ogledi v vseh stavbah, ob- jektih in industrijskih napravah. Pri tem sodelujejo gasilci, dimnikarji, za- stopniki terenskih odborov in sindikati. 2. Predavanja p>o terenih o pomenu požarnovarnostnega tedna: Celje-mesto za vse četrti v dvorani Ljudske prosvete dne 5. oktobra ob 19.30 uri; za Gaberje, Sp. in Zg. Hudinji dne 5. oktobra ob 19.30 uri v OF dvorani Gaberje; za Dolgo polje. Dobrava, Nova vas, Lokro- vec dne 6. oktobra ob 19. uri v terenski pisarni Dolgo polje; za Babno, Medlog, Lažnica, Lava. Ostrožno, Lopata pa dne 6 oktobra ob 19. uri v Zadružnem do- mu Babno; za Polule, Breg. Zagrad, Pe- čovnik, Košnica. Lisce dne 7. oktobra ob 19. uri pri Belaju na Polulah; za Zavodno, Jožefov hrib. Gret 7. oktobra ob 19. uri v OF prostorih v Zavodni. 3. Vaje prostovoljnih in industrijskih gasilskih edinic. 4. Pregled gasilskega orodja in oprt- me ter izpopolnitev administracije v ga- silskih edinicah. 5. Tekmovanje med prostovoljnimi ia industrijskimi edinicami in se«t*nek vseh gasilcev ob zaključku tedna. Tri nove zdravstvene nstanove na področju OLG Celje=olcolica Tekom meseca septembra so začele z delom: Zobna ambulanta v Kozjem, obratna ambulanta v Libojah in zobna ambulanta v Zdravilišču Novo Celje. samo za bolnike zdravilišča Iz gornjega vidimo, kako ljudska c*>- last skrbi z« zdravje delovnega ljud- stva. Leto IL — Štev. 45. »CELJSKI TEDNIK« Stran 3. V okolici Celja so v pripravah in Tednu matere in otroka organizacije AFZ zelo povečale svojo delavnost v lednu * Matere in otroka« je delo v vseh odiborih AF2 Celje-okolica postalo zelo eOctivno. Mati in otrok je tisto, kar je ljutjistvu najdražje, ljubezen, ki jo čutimo do njih je med najlepšimi čustvi človesškega rodu. V tem tednu so terenske organizacije preteiitale dosedanje delo in zastavile vsa prizadevanja za čim večjo socialno in Edravstveno zaščito matere in otroka. Ob Mključku tedna ^bo otvoritev DID v Žalcu. Kljub raznim težavam, res- ničnim in namišljenim, bo odprla ta prepotrebna ustanova in na ta način razbremenila delovno ženo v njeno in otrokovo korist. V Grižah, Zabukovci, Megojnicah je delo za otvoritev skupnega DID-a v polnem teku. Težkoče imajo glede pro- stora, vemo pa. da bodo agilne tovari- šice na tem terenu tudi to težkočo pre- mostile. Tudi v Laškem se borijo tovarišice z enakimi težavami. Priipravljen imajo ves inventar in tudi potrebna denarna sredstva. V kratkem bo odpadla tudi stanovanjska ovira. Članice AFZ so pre- vzele tudi patronat nad DID-om (tov. Sicer Marica, Roš Milena in Stegenšek Josipina). V soboto bodo otvorile otro- ško restavracijo, ki je v tem kraju po- trebna. Posluževali se jo bodo prav ra- di tudi vsi dijaki, ki se vozijo v šolo, ker se restavracije v Celju časovno ne morejo posluževati. Otroško restavracijo so otvorili v Sto- rah. 25. septembra so že prvič pogostile svoje male vesele goste. Tudi sejem »Ziv-žav« je dobro uspel. V Dobrni so tovarišice tudi marljive, žal ix)zabljajo na poročila, kar je ne- kaka stalna napaka tudi pri večini osta- lih odborov. Tovarišice v Rečici in Hudajami so v nedeljo s svojimi pionirji obiskale dom »Vere Slandrove« na PolzeU. Ob- darile so deco s sadjem in zelo ličnimi igračami — izdelki krajevne lesostru- garske delavnice v Rečici. Rečiški pio- nirji so bili v Domu prijetno presene- čeni z »lutkovno predstavo« in so se nekateri kar težko ločili od ljubkih sta- novalcev lepega doma. Z zadovoljstvom se poslavljaš od te velike družine otroč- kov. Toplo ti je pri srcu ob zavesti, da naša ljudska država ustvarja deci lepe in sončne dni. Tudi Rečica bo imela v nedeljo dopoldne svoj otroški sejem, popoldne ob dveh pa akademijo v pro- svetnem domu. Postavile so aktiv za pomoč mlečni kuhinji v Zg. Rečici. Te- čaj za vkuhavanje sadja in zelenjave ni dosegel svojega namena, ker so bile organizacijske priprave odbora prešib- ke. V Rimskih Toplicah bo v soboto pri- čela obratovati nova šivalnica pod okri- ljem organizacije AFZ. Mnogi odbori so imeli zdravstvena in kulturna predavanja. Najbolj obiskano- predavanje je bilo v Vojniku (okrog 200 žena) in je bil tam uspeh res po- zitiven. Nasprotno pa v Laškem, Rim- skih Toplicah in drugje obisk kljub zelo dobrim in stvarnim predavanjem ni bil zadosten. Izgleda, da je krivda v nezadostni agitaciji. Tudi izleti s pionirji so bih zelo ko- ristni in priljubljeni. Odbor AFZ St. Jurij pri Celju je imel celo štiri take izlete. Materinska posvetovalnica se je usta- novila v Vitanju in St. Juriju pri Celju. Slednja je zelo obiskana, kar je vseka- kor zasluga dobre organizacije tovari- šic. Tam so v teku tudi priprave za otroško igrišče. Sejmi so se že,-odnosno se bodo vr- šili v krajih: Store, Laško, Rečica-Huda- jama, Sv. Vid pri Grobelnem, Dramlje, Griže, Petrovče, Žalec itd. Dobro so se oprijele tekmovanja tudi tovarišice v Dramljah. Poživele so delo otroških obiskovalk in s konkretnimi primeri, izboljšale tozadevne terenske prilike. Izboljšale so tudi odkup mleka in s tem kot prve dosegle usi>eh na_ tem zelo važnem področju. Ob tednu »Matere in otroka« bodo različni odbori počastili zaslužne mate- re z darovi. Taka počastitev zaslužnih mater se bo vršila za okraj Celje-okoli- ca tudi v nedeljo dopoldne v veliki dvo- rani OLO, na katero vabimo tovau^išice s terena. Povečana delavnost v počastitev ma- tere in otroka je vidna v večini odbo- rov, tudi onih, od katerih nimamo po- ročil in bodo zato skupni uspehi zado- voljivi. Rudarska mati Ob vznožju zelenega gozdnatega po- bočja Bukovce, se odcepi od glavne ce- ste proti rudniku Zabukovca peščena stezica, ki te pripelje k hiši, v kateri gospodari Žefranova Kristina, mati, ki je rodila enajst otrok. Eden ji je umrl in kljub desetim, ki jo še obkrožajo, ne more pozabiti nanj. Taka je pač mate- rinska ljubezen! Že ob mostičko, ki pelje do njenega doma, vidimo gručo veselih otrok. Vprašam to veselo deco ali je kdo od Želranovih? In kar štirikrat zagr- mi jaz, jaz, jaz tudi, pa še jaz! Pridružili so se mi, ne da bi jih zanimalo kam grem. Seveda, steza vodi skozi mali sa- dovnjak, vendar prav samo v njihov dom, kaj bi spraševali! Nasproti nam priskaklja srčkano dekletce in takoj se ugotovi: »to je pa naša Kri&tinca«. Zdaj me obkroža že kar pionirska četa. Ve- selo krcimljajoč dospemo do hiše in na pragu poizkuša Marjanca-najmlajša, svojo prvo fizkulturo, saj je komaj shodila. Mater te številne rudarske dece sem našla razumljivo pri delu, prala je. Pred- stavili so mi jo kar otroci sami s svo- jim, mama glej — mama daj! Razgovor o njenem življenju je pot neštetih ru- darskih mater s številno družino, ki žrt- vuje svojemu rodu vse svoje moči in ljubezen. Bila je tovarniška delavka, on rudar- kopač. S skromnostjo in varčevanjem sta si sezidala hišico, dokupila majhen sa- dovnjak in par metrov zemlje za vrtiček. Otroci, ki so se vrstili leto za letom so jima v veselje in srečo, če tudi je ogromno dela in skrbi z njimi. Mati Kri- stina je zavedna žena! To je potrdila ne samo s svojimi odlično vzgojenimi otroci, ampak videli smo jo tudi na u/damiškem delu — na cesti. Šla sem z otroci, mi je skromno rekla in pre- peljala 142 samokolnic kamenja. Zdrava sem in prav je, čc vsak pomaga, ko se gre vendar za nas vse in bo na ta načia tudi kmalu bolje. Nič ni zagodrnjala, če tudi je jasno, da se bori z vsemi težko- čami, ki jih ima vse polno še naša povoj- na doba in ki posegajo v delo matere kot gospodinje najbolj občutno. Pove- dala mi je tudi, da zelo rada čita in st če tudi z veliko težavo odtrga vsaj ob nedeljah uro ali dve časa za čitanje, V razgovoru z njo me je presenetila njena razgledanost. Ta delavska mati z de- setimi otroci tudi čita! To naj si zapom- nijo vse tiste, ki ob manj težkih prilikali in okolščinah nimajo časa, da bi preči- tale vsaj »Našo ženo«. Dobra knjiga pove ženi mnogo tega, kar ji pomaga ustvar- jati zadovoljstvo — sebi in družini- Krepko sem ji stisnila roko ob slovesu in mali Žefranovi pionirji so me spre- mili do mostišča. Še enkrat sem se ozrla proti hišici, ki so jo razsvetljevali žarki zahajajočega sonca, z željo, da bi nebroj takih domov razsvetljevalo sonce življenja — vse dnil Takih mater je v naših rudarskih revir- jih mnogo. Kdo dvomj ob takih mate- rah v našo bodočnost! Rov, Tudi v Celju so žene dosegle zelo lepe uspehe Kakor vsa podjetja in ustanove, tako so tudi žene v Celju že večkrat pristo- pile k tekmovanju. Sprva ni bilo lahko — saj je vsak začetek, posebno ker so imele predsodke, da žene ne morejo do- seči vsega tega, kar se od njih priča- kuje. Prvo tekmovanje se je izvršilo povoljno, sicer z nedostatki. Toda tek- movanje v čast 8. marca je bilo prav zadovoljivo. Takrat so žene pokazale in dokazale svojo sposobnost in uspehe z marljivostjo, vztrajnostjo in požrtvo- valnostjo. V čast Tedna matere in otroka so celjske žene zopet pričele s tekmova- njem, predvsem v skrbi za zaposlene matere in mobilizaciji rezervne delov- ne sile. Najaktivnejše in pereče vpra- šanje je ustanavljanje dečjih jasH, igrišč, krpalnic, šivalnih ter raznih uslužnostnih podjetij. Potrebno je, da razbremenimo žene, kajti le na tak na- čin bo uspešna akcija vključitve žena v produkcijo. Zaenkrat ne moremo go- 1/oriti o večjih uspehih, toda v tem času so vprašanje toliko pokrenile, da bo v nadalje izvedba uspešnejša in dokonč- no rešena, S stalnim vzgajanjem so do- segle, da že skoraj sleherna žena raz- ume težnje naše napredne države. K zadanim nalogam pristopajo masovno. Zene vidimo pri prostovoljnih akcijah, zelo požrtvovalne so v mlečnih kuhi- njah, pomagajo pri šivanju za dečje do- move in drugam. V tem tromesečneiti tekmovanju so svoje delo posebno ipo-] živele s pripravami za sejem naših malčkov. Pri tem delu sta se posebno izkazale II. in I. četrt, za katerimi pa tudi drugi tereni ne zaostajajo. Na sej- mu se je videlo marsikaj. Morda bi tu- jec, ki ne pozna poleta naših žen — ne mogel verjeti, da je mogoče napraviti iz atomiWii.JOTPV to krasnih. stv_ari. Pavla Rovain: Materi Beseda mati, je najslajših melodii, oči ljubeče so, svetlobe vir, srce trepeče in toplo reizliva ljuba v brezmejno — bitju, ki ga je rodila. Vodila ga v življenje, borbe poti, s seboj mu dala je zaklad: poštenje in ljubav do domovine, da bo človeku — človek vedno brati Prišel kot satan, vojni je vihar; moril, požigal, smrti je sej al... Tvoj rod izgnal je z lastnih tal. Zaklad, ki mati Ti si ga rodila junaško stopil je v napad in lajšal vsem nam bolečine, ki jih zadajal je sovrag. In zopet sonce svobodno nam sije, naš jezik tisočletni spet živi, le Tvojih sinov in hčera ponosnik vzela je borba strašnih dni. V gozd strmiš, ki poln življenja krije tudi Tvoj zaklad in šumenje teh zelenih logov pesem tiha je — uteha Tvojih nm.. Poje Ti o rodu širnem, ki milijon ima sinov, hčera, vsi so Tvoji — draga mati r delu skupnem, plameni spomiM ... ker jih druži svetla zvezda, ki v njej nesmrten je Tvoj sin. Zene v Štorah so najlepše v okraju izvedle Teden matere in otroka Ze precej časa se je govorilo, da se AFŽ Y Storah z vso resnostjo priprav- ljajo na čim lepšo proslavo Tedna matere in otroka. Toda to, kar smo gledali v soboto zvečer in v nedeljo dopoldne in popoldne, nas je vse presenetilo, tako lepo so prireditve uspele. Vidi sc, da so se razmere v DID-u v Š^torah s prihodom nove vzgojiteljice popravile. Otroci zelo dobro uspevajo. Ob ustanovitvi Doma igre in dela so šc Bekatcrc matere pod vplivom sovražnih elementov dvomile v to ustanovo. Kmalu pa je število otrok začelo rasti, dokaz, da »o se vsi prepričali o potrebi in ko- ristnosti Doma igre in dela. Uspela pri- reditev z novoletno jelko je vlila mate- ram še več zaupanja, otrokom še več veselja, saj so bili za njihovo marljivost bogato nagrajeni, obdarovani, S priho- dom nove vzgojiteljice pa so se UiSpehi otrok še izboljšali, v veliko zadovoljnost staršev. Zgodilo se je, da je mati-vdova podvomila v vzgojno delo DID-a, vzela je otroka domov, češ, da so se samo raz- boleli v DID-u. Danes bi jih rada zopet dala DID-U v vzgojo, noče pa preklicati žaljivk ki jih je sipala o DID-u, noče sc opravičiti. Letos poleti so otroci že imeli samo- stojno prireditev, ki je gledalce silno navdušila, ker so program res prisrčno izvajali. Za Teden matere in otroka so prire- dili v soboto zopet zelo uspelo akade- mijo, kjer so nastopili še pionirčki in godba ter pevci SKUD-a. Prireditev je nad vse dobro uspela. V nedeljo dopoldne je bila otvorjena otročja restavracija, prva v okraju Celje- okolica, Nastopili so pionirčki s pevski- mi točkami, pevski zbor in godba SKUD-a, V kratkem času je uspelo s skupnim delom in z izdatno pomočjo uprave podjetja urediti prostore dečje restavracije, ki bo nudila izdatno okrep- čilo in razvedrilo otrokom delavskih družin. Popoldne pa je sledila otvoritev ot- ročjega sejma. Šotori s pijačo, slaščicami in igračami, na drugi strani pa igrišče z gugalnico in vrtiljakom so iznenadili tako malčke kot starše. Po otvoritvi in lepem nagovoru malčkom in materam, ki jih je prisrčno pozdravila tov, Mihe- ličeva, so se vsu/le množice na sejmišče in igrišče. Otroci so kar vriskali od sreče in navdušenja. Najmlajši, gojenci DID-a so lepo prikazali pozdrav mamicam, nato se je razvilo splošno veselje in rajanje. Šotori so bili oblegani od radovednih in žejnih otrok in mamic. Posebno veselje pa sta priredila otrokom povodni mož, ki je prišel po Voglajni in pa »pajac«, ki jih je zabaval do mraka. Tako raz- igrani že dolgo niso bili otroci delavskih družin naših vrlih kovinarjev v Štorah. Aktivnim članicam AFŽ in ostalih množičnih organizacij, upravi podjetja, ki je prevzela ureditev (izgradnjo) otročje restavracije in povsod pomagala prid- nim ženam-materam, tov, Miheličevi, ki je kljub obremenitvi v službi, žrtvovala vsako minuto in mnogo doprinesla k uspelim prireditvam, vsem, ki so pra- vilno razumeli potrebe naših malčkov in mater in radi pomagali, gre res vse pri- znanje. Če bodo v Štorah vedno tako pridno sodelovali, bodo želi še več uspe- hov, ki bodo dopolnili uspehe tekmoval- cev v produkciji. V okviru Tedna matere in otroka so se v sredo 28, in v četrtek 29. septem- bra predvajali filmi za otroke v dvorani delavsko-uslužbenske restavracije, V pe- tek 30. septembra pa bo zdravstveno predavanje za matere. ^ ŽENE-MATERE! Vzgajajmo naše otroke v poštene, delovne in ponosne člane naše socialistične družbe! Izobraževalno-umetniška društva se pripravljajo za 11. kongres ljudske prosvete Slovenije Po vseh krajih, kjer so že ustanov- ljena, pa tudi drugod, kjer se še pri- pravljajo za ustanovitev izobraževalno- umetniških društev, je v zadnjem času tajelo kulturno-prosvetne delavce ži- vahno vrvenje. Ze v Tednu napredne knjige so se sestajali upravni odbori društev z namenom, da se pomenijo o predkongresnem in zimskem izobraže- valno-umetniškem delu ter primemo pripravijo občne zbore, na katerih bodo izvolili delegate za okrajno, oblastno konferenco ter za II. kongres Ljudske prosvete Slovenije. V teku tega tedna so se skoraj vse- povsod vršili občni zbori in poleg iz- volitve delegatov prinesli važne zaključ- ke, ki bodo pripomogli k učinkovitej- šemu delu na Ij udsko-prosvetnem pod- ročju. Kritična ocena dosedanjega dela, podana na občnem zboru, je opomnila neaktivne člane društva na njihove dolžnosti. Ponekod so celo občni zbori neaktivne člane upravnega odbora raz- rešili funkcije in na njihova mesta po- stavili agilnejše tovariše. Dne 27. t. m. so imeli v Grižah svoj •bčni zbor člani izobraževalno-umetni- škega društva »Peter Sprajc«. Seatali so se v nekoliko okrašeru dvo- rani. Sicer niso bili polnoštevilno za- stopani, vendar je bila udeležba z ozi- rom na to, da so bili mnogi zaposleni v rudniku Zabukovca, še dokaj zadovo- ljiva. Po izvolitvi delovnega predsedstva, zapisnikarja, overovateljev, kandidacij- ske ter volivne komisije je govoril pred- sednik tov. Zupane Edi. V kratkih be- sedah je oDomnil članstvo na veliko mi- sijo, zaradi katere je bilo društvo usta- novljeno in opozoril na pravec njego- vega delovanja. Kritično poročilo o dosedanjem delu je podala tajnica tov. Košak Lenči, ki je v svojem uvodu prav lepo pove- dala: »Malo je uspehov našega dosedanjega dela, ki jih bom lahko navedla in niso niti malo vredni imena »Peter Sprajc«, katerega nosi naše ~ izobraževalno- umetniško društvo, vendar nekaj je kljub temu storjenega in kritični pre- gled dela predvsem nas odbornikov vam bo razjasnil, zakaj ni storjenega več.« • Nato je objasnila, s katerimi sekcija- mi je društvo pričelo in kakšne uspehe je v toku svojega obstoja doseglo. Iz- med kulturno-umetniških sekcij je predvsem pohvalila godbeno sekcijo, ki je imela po osvoboditvi že 91 nastopov in še naprej pridno vadi, k delu pa pri- teguje nove mlade kadre. Pevski zbor je dobil novega pevo- vodjo in bo kmalu nastopil. Gledališka družina se bori z začetnimi težavami in ima v programu Nušičevo komedijo »Žalujoči ostali«. V razvoju je folklor- na skupina, ki je imela doslej osem vaj. Tajnica je ugotovila, da se- posveča mnogo premalo pažnje ideološkemu in izobraževalnemu delu. Od treh knjižnic se je bogatila z novimi knjigami in jih istočasno posredovala ljudem samo ru- darska knjižnica. Vaški knjižnici sta bili stalno zaprti, kar bi odgovorni za knjižničarsko sekcijo nikakor ne smel dopustiti. Prav tako se niso organizirala predavanja, pa najsi bo to poljudno- znanstvene ali politične vsebine. V naslednjem delu svojega poročila je tajnica obrazložila vzroke neuspehov, ki tiče v neaktivnosti posameznih čla- nov upravnega odbora, katere je ime- novala in v nediscipliniranosti članov posameznih sekcij. Fo tem poročilu se je razvila disku- sija, iz katere je bilo razvidno, da ve- čina navzočih stremi k uspešnejšemu izobraževahio-umetniškemu delu. Kri- tika je posegla prav v podrobnosti in ugotovila, da je velik vzrok nerednega obiskovanja vaj nekoordinirano delo društva z masovnimi organizacijami, ki sklicujejo cesto za časa vaj svoje se- stanke. Občni zbor je nato izvolil 10 delegatov za okrajno konferenco, dopolnil upravni odbor z novimi člani in sprejel nekaj koristnih sklepov. Med temi je najvaž- nejši ustanovitev vaške čitalnice s knjižnico v Megojnicah, ki bo pričela poslovati v počastitev II. kongresa ljud. prosvete. Za zaključek je zapel dru- štveni pevski zbor, na kar so se člani v prijetnem razpoloženju razšU, nekaj pa jih je odšlo otepa vat zadružne sonč- nice. Tako potekajo občni zbori v mnogih krajih. Res pa je tudi, da je bilo nekaj občnih zborov slabo pripravljenih, kar se bo prav gotovo poznalo pri zimskem izobraževalno-umetniškem delu. Volitve delegatov Kulturno izobraževalnega društva „3Iiloš Zidanšek^' v Medloga za mestno konferenco Ljudske prosvete , V soboto je v zasilno urejeni dvorani zadružnega doma v Medlogu KID »Mi- loš Zidanšek« prvič volilo iz vrst svo- jega članstva delegate za mestno kon- ferenco, kjer so bodo izvolili delegati za oblastno konferenco LP in II, kongres LPS, ki bo od 18, do 22, novembra v Ljubljani. Predsednica društva, tov, Jošt Darinka, je povdarila pomen II. kongresa LPS, nakazala naloge ljudsko-prosvetnih ak- tivistov in naloge društva. Razen tega je v zvezi s »Tednom knjige« obrazložila pomen knjige in knjižnic, ter pozvala članstvo društva in goste, da segajo čim bolj po knjigah napredne vsebine. Po njenem referatu je podal tov Gor- šič Edvard tajniško poročilo, ki je opi- salo celoten razvoj društva in poseglo še v čas, ko so pričele živeti in delovati prve skupinice, ki jim je dajala oporo AFŽ Rastoče skupine so zahtevale novo organizacijsko obliko, nujna je bila za čim večji razvoj kult. prosv. delovanja ustanovitev društva. Zato so množične organizacije ob pomoči Mestnega odbora Ljudske prosvete pristopile k ustano- vitvi društva, ki je imelo svoj ustanovni občni zbor letos aprila na dan obletnice ustanovitve OF, Takoj po ustanovitvi društva se je začelo živahno delo. Naj- bolj aktivna je dramska skupina in žen- ski pevski zbor, dočim se ostale skupine (folklorna, mešani pevski zbor) še orga- nizirajo. Društvo ima tudi lepo urejeno knjižnico, katere knjižničar je bil zaradi svojega marljivega dela nagrajen od lO LPS. Delovanje društva bi se gotovo še bolj razvilo, če bi društvo imelo že svo- je prostore. Vse prireditve se vrše v zasilno urejeni dvorani in prav tako za- časno postavljenem odru. Društvo, pri- čakuje, da bo s pomočjo članov KUD iz mesta, dogradilo do U, kongresa LP dvo- rano. Žal zaenkrat te pomoči ni bilo čutiti, dasiravno so se obrnili s to proš- njo do vseh odborov društev. Po končanem tajniškem poročilu in po izvolitvi delegatov ie dobil besedo za- stopnik Mestnega odbora Ljudske pro- svete, tov Grobelnik. ki je med drugim pripomnil, da bi se moral marsikateri aktivist iz mesta učiti v tem društvu, da bi mogel izpolnjevati naloge, ki so naoi zadane, Povdaril je, da se mora kulturno izobraževalno delo razvijati tako, kot se razvijajo vse panoge našega gospo- darstva, ker bi v nasprotnem slučaju ne izgradili našo mlado domovino tako, kot zahteva naša socialistična preobrazba. Opisal je zatiranje kmeta in delovnega človeka v prejšnjih časih, ko se jim je zapirala pot k izobrazbi in se jim je vsiljevalo to, kar je bilo vladajoči peš- čici v korist. Današnja oblast pa stremi za tem, da mora izobrazba in kultura prodreti v najbolj gorsko in osamljeno vas, tako, da bodo tudi ti ljudje zmožni sodelovati v današnjem razvoju človešks družbe na vseh poljih našega skupnega dela, H koncu je pozval člane društva še k boljšemu delovanju, nato pa je društvo sprejelo sklepe v počastitev II, kongresa LPS in poslalo Izvršnemu odboru Ljudske prosvete Slovenije na- slednjo resolucijo: Člani KID »Miloš Zidanšek«, smo da- nes izvolili delegate za Mestno, oblast- no konferenco in za II, kogres LPS. Že- limo, da bi bil ta kongres zrcalo veli- kega dela, ki se je že izvršilo na polju Ljudske prosvete v teh bogatih letih po vojni ter pobuda za še bolj živahno in sistematično delo. Mi, ki nosimo im« narodnega heroja, borca za novi sociali- stični red, se dobro zavedamo nalog, ki nam jih nalaga dejstvo, da živimo v kmečkemu predelu, kateri meji na indu- strijsko mesto. Ideološko dvigniti pode- željskega človeka, izobraževati ga. bu- diti v njem smisel za kulturne vrednote, to je naša naloga. Prvi pogoj, da more društvo uspešno delovati je, da se dogradi dvorana v novem zadružnem domu. Zato je dane« tudi naša največja obveza, da bomo ve- liki dan 29. novembra praznovali v novi dvorani s kulturno prireditvijo, ki bo pokazala uspehe našega društva. Člani Kulturno izobraževeilnega društva »Miloš Zidanšek« v Medlog« »tra» 4. »CELJSKI TEDNIK« Leto n. — Stev. 45. Čim vec sončničnega semena - več olja Preskrba z maščobami naših delovnih ljudi je trenutno odvisna od odkup>a •Ijaric. Stojimo neposredno pred od- kupom sončnic, kateremu bomo posve- tili vso .pozornost. Zajeti stoodstotno pridelek sončnic se pravi, dvigniti ma- ščobni fond za nadaljnjo zboljšanje na- še prehrane, se pravi, zadovoljiti delov- nega človeka pri njegovih naporih za izpolnitev petletnega plana. Predstoječi odkup sončnic zahteva od kmetovalcev in od odkupnega aparata globoko razumevanje gornjih proble- mov. Zahteva skrbno ravnanje s sonč- nim semenom, katero je treba vestno očistiti in skrbno posušiti. Le takšno »eme bodo odkupovale kmetijske za- druge po istem načinu naturalne iz- menjave kakor pretekla leta. Razlika pr'i letošnjem odkupu sonK^nic je le ta, da morajo biti odkupljenje v 40 dneh. Ugodnosti, ki so nudene proizvajalcem 1 običajno naturalno zamenjavo, razu- mevanje potreb po maš-čobaih s strani prekoračuje predpisano količino za sko- raj dvakrat, če oddaja mleko redno in v celoti, potem bi lahko oziroma bodo morali storiti to tudi vsi drugi. Krajevni ljudski odbori so v celoti odgovorni za uspešno izvedbo odkupa sončnic, sodelovale pa bodo tudi množič- ne organizacije. Rezultat odkupa bo do- kazal delavnost in razumevanje kra- jevnih forumov. Izkušnje pri nekaterih drugih odkupih so odkrile krajevne od- bore in kmetijske zadruge, ki so malo- marno šle preko tako važnih dolžnosti. Takšni marajo pri odkupu sončnic nuj- no zboljšati svoje delo. Dobra evidenca nad odkupljenimi količinami v KLO-jih in KZ-jih je predpogoj za uspešno iz- vedbo odkupa sončnic. Takojšnja oddaja vsega pridelanega semena sončnic je nov korak k zbolj- šanju naše preskrbe z maščobami, zato moramo vložiti zanjo vse sile. V Kuretnem nad Laškim imajo Irontni kotiček Frontovci iz Kuretna nad Laškim so I v nedeljo 25. sept. proslavili uspeh svo- je krajevne organizacije z otvoritvijo frontnega kotička. V vasi Kuretno, kjer se ni elektrike, je življenje posebno v zimskih mesecih dolgočasno. 2Lato je odbor OF za Kuretno sklenil, da najde primeren prosrtor za frontni kotiček. Naloga ni bila pretežka, ker se povsod^ kjer je fronta aktivna, lahko premo- stijo vse ovire. Tako so tudi v Kuret- nem našli primeren prostor, sd naba- vili baterijski radio-aparat ter malo knjižnico in s tem dobiU mesto, kjer se bodo lahko delovni kmetje ter rudarji po težkem delu odpočili pri lepi knjigi in godbi. Delo, katerega so opravili odborniki in tudi člani fronte je hvalevredno, saj so po delu v rudniku Huda jama aii mali kmetje po svojem delu, opravili vse prostovoljno ter s tem dokazali, kaj se lahko napravi s skupnimi močmi. Za otvoritvijo frontnega kotička imajo po planu še šivalnico in krpalnico, ki bo tudi v kratkem pričela z delom. TEKMOVANJE MLADINSKIH AKTIVOV V ODBOJKI SE BO PRIČEL« 4. OKTOBRA Po končanem sindikalnem tekmovanju v odbojki je igrišče v Mestnem parku postalo zapuščeno. Redkokdv.) je bilo opaziti kakšno sindikalno podružnico ali nekaj mladine, ki so trenirali in niso hoteli pozabiti na to lepo fizkulturno panogo. Sedaj, pred zaključkom letne se- zone pa se je odločila mladina, da znova poživi to fizkulturno panogo in jo nato ponese v telovadnice k splošni telesni vzgoji. Tako bo prihodnji teden prostor v Mestnem parku zopet oživel, na de- setine tekmovalcev in mladinskih aktivov bo tekmovalo v svojem enomesečnem tekmovanju z namenom, da tudi oni po- živijo fizkulturno delo po svojih mla- dinskih aktivih. Po dosedanjih prijavah se bo udeležilo tekmovanja v odbojki 11 moštev iz sle- dečih mladinskih aktivov; Moški LIP Sp. Hudinja, Tovarna emajliTame po- sode, Železnina in MLO inštalacije 2. Ženske MLO Celje, Ljudski maga/in, Tovarna emajlirane posode, Železnina in Tkal- nica hlačevine. Verjetno pa ne bodo hoteli zaostajati še ostali mladinski aktivi, kot so n. pr. Zlatarna, MLO tekstilna tovarna, Že- leznica, Bolnica, Cinkarna, OLO Celjc- okolica itd., kateri se bodo za tekmo- vanje še naknadno prijavili. Piorinska tekma za memorial Pepa Zornade KLADIVAR (Celje) : USNJAR (Šoštanj) 2:1 (0:1) Pionirčki Kladivarja so odigrali svojo prvo tekmo na tujem terenu izven Celja preteklo nedeljo proti pionirjem Usnjarja v Šoštanju, Malčki so zaigrali prav lepo ter zmagali šele v drugem polčasu, med- tem ko so domačini že vodili z 1:0, Na ta način so se plasirali v nadalnje tekmo- vanje. Otvoritev restavracije na celjskem gradu (bivša Vokaunova vila) bo v nedeljo popoldne FIZKULTURA tovarna emajlirane posode bo nastopila na prvenstvenem mnoZiCnem tekmovanju sindi- kalnih podružnic s 50 Člani že večkrat smo čitali v časopisih kri- tiko glede fizkulturnega dela v Tovarni emajlirane posode. Vendar so se zadnje čase fizkultawni funkcionarji lotili resne- je svojega dela, tako, da imamo danes že nekaj vidnih uspehov. Predvsem je omeniti njihove priprave za tovarniški nastop v katerem so dosegli že lepe uspehe. Z požrtvovalnostjo fizkuLturne funkcionar k e Šmuc Eme in ositalih je \ uspelo zainteresirati za učenje prostih j vaj 30 najbolj marljivih in agilnih de- lavk, katere redno trikrat tedensko iz- menoma v dopoldansikih in popoldan- skih urah posečajo svojo vadbo. Tg fiz- kultumice so predvsem začetnice in žrt- vujejo za učenje prostih vaj tudi svoj prekomeren prosti čas, ker vedo, da jim bo ves trud in čas, ki ga bodo žrtvovale pri fizkulturi v poznejših letih večkrat poplačan. Preteklo nedeljo pa so se po- merili nagometaši in odbojkaši moških vrst proti FA sindikalne podružnice Auto-Remond v Zagrebu. V tekmovanju v odbojki so zmagali z rezultatom 2:0 (15:4, 15:7), v nogometu pa so igrali ne- odločeno 0:0. Vsekakor je na tem tek- movanju Tovarna emajlirane častno za- stopala našo fizkulturo, njihova zmaga nad zagrebškimi fizkulturniki pa pomeni za njih velik uspeh. Večji uspeh svojega dela na področju fizkulture bodo fiz- kaultumiki Tovarne emajlirane posode dosegli na prvensitvenem množičnem tekmovanju sindikalnih podružnic na ka- terem bodo do sedaj predvideno šte- vilo še znatno povečali. Število 50 na- stopajočih ne predsftavlja za Tovarno emajlirane prave množičnosti, prepričani pa smo, da bodo to število znatno po- večali, če bodo njih fizkulturni funkcio- narji kot so tovariš Stavbe, Šalamon, Polutnik, Korcžija, Čater, Zagorc, Cocej itd, vsi že izkušeni ter sposobni funk- cionarji svoje dosedanje delo še poja- čali in vložili v delo več truda in vztraj- nosti. Kajti le z vztrajnejšim delom, do- slednem izvajanju direktiv višjih foru- mov jim bo uspelo dvigniti fizkulturo r tovarni na isto višino na kateri dosega celoten kolektiv uspehe pri izvrševanju svojega plana ter jo na isti višini tudi obdržati. sindikalna podružnica tkal- nice hlaCevine bo izvedla tekmovanje v odbojki in atletiki V predpripravah za prvenstvo sindi- kalnih podružnic v letu 1949 bodo v Tkalnici hlačevine izvedli prvenstvo svoje tovarne med oddelki in obrati v odbojki in atletiki. V atletiki bodo tek- movali v teku na 60 m, 100 m, metu kop- ja, krogle, diska, skoku v daljino in višino, prav v vseh disciplinah, v ka- terih jim je omogočeno nastopati na svojem tovarniškem prostoru. S tem tekmovanjem bo sindikalni podružnici uspelo čim več svojega članstva vklju- čiti tudi v tekmovanje za prvenstvo sindikalnih podružnic, s katerim bodo tem častnejše zastopali svoj kolektiv na tekmovanju. Slično tekmovanje bi ■po vzgledu Tkalnice hlačevine lahko z večjim prizadevanjem fizkulturnih ter ostalih sindikalnih fvmkcionarjev izved- le tudi ostale sindikalne podružnice. Kvalifikacijska tekma za rstop v slo- vensko mladinsko ligo KLADIVAR (Celje) : BRANIK (Maribor) 2:1 (0:0) Branik: Berlič, Leskovar, Rakuša, Ku- ster, Lovrec. Selič, Gabrijan, Viljkovič, Toplak, Škrabar. Kladivar: Leskovšek, Hajligštajn, Tom- šič I in Tomšič II, Pleterski, Omerzel, Mauer II, Belcer II, Lahkovec, Marin- ček, Štor II, S prikazano igro mladine bi bili v glavnem lahko zadovoljni. Mladinci so zaigrali lepo, toda uspešno šele v drugih tridesetih minutah. Medtem, ko je bila v prvem polčasu igra v glavnem ravno- pravna, le da so zaradi nesigurnosti ob- rambe bili gostje nevarnejši pred golom ter v lahni premoči, so se naši mladinci v drugem delu igre znašli in imeli več od igre. Na tej podlagi bi lahko tekmo razdelili na dva dela, V prvem je bila igra z naše strani raztrgana ter nervozna, gostje so znali izkoristiti napake Kladivarjevih mladincev in prodirali z nevarnimi kom- binacijami do celjskega gola. Ali zelo dober vratar Leskošek je bil vselej na mestu in branil nekaj zelo težkih stre- lov. Kljub premoči ter prednosti Branika se je končal polčas brez gola. Drugi del igre je bil živahen. Na pre- moč domačinov so odgovorili gostje z ostro igro, ki pa je v toliko vplivala na naše fante, da so se šfc bolj zagrizli v borbo. Na ta način je Kladivar dosegel iz kota, ki ga je prav lepo streljal mali štor, po Mauerju z glavo lep gol. Ne- koliko minut kasneje je po lepi kom- binaciji Štor, Marinček isti igralec po- višal na 2:0, Ali igralci Branika niso popustili, temveč iz nenadnega prodora ir bližine zmanjšali rezultat, ki je ostal do konca neizpremenjen. Domačini so imeli tik pred koncem priliko zvišati razliko, toda prilika je ostala neizko- riščena. O obeh enajstoricah bi lahko samo to rekli, da so popolnoma enakovredne in igrajo sličen nogomet, le, da so Maribor- čani zelo ostri. Naši mladinci imajo na ta način vso možnost, da se plasirajo v slovensko mladinsko ligo ter tam zasto- pajo celjski nogomet uspešneje kot pa njihovi tovariši iz prve lige. Sodil je Orel iz Celja, Kdo je odgovoren, da v Rifengozdu ne oddajajo mleka Menda bi dejal, da so krivi samo kmetje, če ne oddajajo predpisane ko- ličine mleka, ozir. še sabotirajo pred- pise o oddajah. Pa ne bo v celoti res. Mi vsi, predvsem pa tisti, ki so v ne- posredni bližini KLO Rifengozd, t. j. tovarne in ustanove v Laškem odgo- vorni aktivisti in člani množičnih or- ganizacij, ki so predvsem zainteresira- ni na vseh oddajah, nosijo veliko ali pa celo največjo odgovornost. Mleko p>otrebujemo za otroke, za bol- nice, torej za najpotrebnejše. Mleka je v KLO Rifengozd dovolj, le imajo predpisano oddajo, pa ga ne od- dajajo pošteno, udariti tako. da bodo na sebi začutili kakšen zločin delajo. Kar poglejte! KLO Rifengozd bi mo- ral v septembru oddajati približno 150 litrov mleka dnevno na vsako gospo- darstvo niti 1 liter, oddajajo ga pa ko- maj 40—60 litrov ali 34%. Predpisani oddaji je obvezano 50 kmetov, na od- kupno stanico pa prinaša dnevno le 17—20 kmetov. Cela Dobletina, od Bez- govška kot največjega kmeta pa preko Hribemika, ki je zaradi neoddaje že bil kaznovan z 30.000 din kazni in Dolarja ter drugih, ni oddala do sedaj niti litra mleka. Zakaj? Zato, ker smo pri izva- janju najostrejših ukrepov proti škod- ljivcem bili premalo ostri, ker jim še »israo pokazali, da so tudi za njih za- konske mere, ki jih bodo gotovo spame- tovale. Ce lahko tov. Kranjc Janez, ki ima tudi številno družino oddaja dnevno štiri litre mleka pa ima pred- pisanega mesečno le 50 1 mleka in torej sleherni dan prekoračuje predpisano količino za skoraj dvakrat, če oddaja mleko redno in v celoti, potem bi lahko oziroma bodo morali sitoriti to tudi vsi drugi. I Noben izgovor, najmanj pa oddalje- nost kmetij od odkupne stanice ne more držati, ker z vseh krajev hodijo dnevno v sličbo delavci, učenci v uk in otroci v šolo. To so zaenkrat ugotovitve, ki se mo- rajo v pozitivni smeri v najkrajšem času odpraviti. Vsi aktivisti vseh tovarn in ustanov in množičnih organizacij, zlasti člani sindikata v Laškem, morajo biti v tem pogledu do skrajnosti dosledni, za no- beno ceno ne smejo dovoliti stvari, ki bi bila na škodo tistih, ki so najbolj po- trebni. Pa ne samo pri oddaji mleka, pri sa- dju, krompirju, jajcih, prašičjem mesu in vsem drugem moramo biti natančni in nepopustljivi. Še to moramo ugotoviti, da je v KLO Rifengozd še veliko rezervne delovne sile za stalno zaposlitev, da je veliko takih, ki še niso bili v frontnih briga- dah. Tudi v tej smeri moramo narediti prelomnico in vsem dopovedati, da je vsak dolžan prispevati svoj delež k iz- gradnji socializma. Pred nami so ogromne naloge. Eden ali dva jih ne bosta rešila, temveč ml vsi in tudi KLO Rifengozd bo moral prispevati, , po2ar zavira plan in uničuje imetje Precej jih je ie, ki ne upmiievajo pravic delovnegm človeka Ob osvoboditvi naše države izgpod fa- šističnega jarma se je vsak deG-avec za- vedal, da je zanj glede na delovne od- nose in pogoje nastopil nov ča-s, da bo v novi državi delal ob boljših delovnih pogojih, skratka, da bo njegov delovni odnos res takšen, kot mora biti v so- cialistični državi. Ta njegova zavest od- nosno mnenje je bilo tudi potrjeno » poznejšimi oblastnimi ukrepi, ki so xa- garantirali vse to, kar je bila davna že- lja slehernega delavca. Prav zaradi tega se je do skrajnosti iijpremenil tudi odnos delavca do dela, kajti zavest, da dela za sebe;, odnosno ea skupnost, je rodila rezultate, ki so j>o svoji vsebini nepojmljivi ali pa tež- ko razumljivi. Mnogi se sprašujejo, ika- ko je mogoče dosegati takšne rezultate kot so jih dosegli pri nas Sirotanovič, Petek, Drnovšek in nešteto drugih. Nerazumljivo pa postaja dejstvo, da nekateri vodje podjetij kljub takim vi- sokim rezultatom ne skrbijo dovolj za vzpostavitev boljših delovnih pogojev, da pozabljajo delavcu zagarantirati po- polno življenjsko, t. j. tehnično in zdrav- stveno varnost pri de'lu. Oblastveni or- gani, ki so ob sodelovanju s sindikati ugotavlja'li razne pomanjkljivosti, so predpisali odpravo istih, vendar mnoge uprave niso sniatrale teh nalogov kot dovolj važne in niso posvečale prav te- mu vpražanju tiste skrbi, ki bi jo mo- rale. Izgovori so več ali manj neumestni in je prav zaradi tega bilo potrebno ne- katerim dati nekak opomin, ki naj bi vplival vizgojno ter posameznike opozo- ril, da je vprašanje uvedbe dobrih de- lovnih pogojev eno izmed osrednjih vprašanj, ki ga je v našem družbenem redu nujno reševati. Zaradi prekrškov iz tega področja so bili kaznovani: Plahuta Hinko iz Mo- horjeve tiskarne. Baje Franc iz Celjskih opekam, Peršak Franc iz Industrijske- ga servisa, Kocijan Ignac od Odpada, Mirt Ivan od Putnika, Kimdič Marko, »Mlekopromet«, Ilovar Ciril, svoječasno ravnatelj Oskrbe, Požun Franc, skladi- šče GDTI, Varlec Ivan, Klavnica, Na- glav Jurij, >Vino«, Cvetko Janko, »Ustroj«, Jošt Josip, Rudnik Pečovnik, ing. Poampe Rihard, Tovarna emajlirane posode, Pečolar Štefan, Ekonomija MLO Celje, Hodnik Franc, Tovarna pohištva, Sadar AdoLf, biviši ravnatelj Gradbene- ga podjetja MLO, Javomik Pavle, Pod- jetje za ceste in kanaJizacije MLO, Zu- pane Albin, Tov. tehtnic. Knez Leon, nameščenec Cinkarne, Razpotnik Albin, >Oskrba«, Dobrave Slavko, Pomožni stavbni obrati MLO, Piršič Jurij, To- varna sodov, Pešec Franjo, krojaški mojster, Vidmajer Pepca, Tovarna pe- rila MLO, Zupane Mara, Tkalnica hla- čevine. Pečnik Štefan, krojaški mojster, pa je bil kaznovan z denarno kaznijo v znesku 8000 din, ker z učenko spiloh ni sklenil učne pogodbe in je prišla pred izpitno komisijo brez iste. Prej imeno- vani pa so bili kaznovani z denarnimi kaznimi v znesku od 250 do 1500 din. Na drugi strani ipa je bilo kaznovanih tudi nekaj nediscipliniranih delavcev, kot so: Frank Alojz, Restavracija OF, Tičar Helmut, Celjska zlatarna, Pužnik Pavla, Invalidsko podjetje Zvezda, Zem- Ijak Anton, Pomožni stavbni obrati, ker se niso javili na delo, na podlagi od- ločbe Ministra za delo LRS o preme- stitvi v druga podjetja. Premeščenih je bilo namreč skoro 200 delavcev, vendar se samo zgoraj navedeni niso javi'li na delo, kar je znak popolne nedisciplini- ranosti. Nujno je, da vodje podjetij prično ze- lo resno misliti na ureditev pravilnih delovnih pogojev in na dobro poroče- valsko službo s tem v zvezi, kaj.ti od tega je v veliki meri odvisna srtorilnost pri delu in še večja zavest našega de- lovnega človeka in čuit odgovornosti do dela. ŠaFi ŠAHOVSKO ŽIVLJENJE V HRASTNIKU Tukajšnja agilna šahovska sekcija Rudar je imela v zadnjih dneh serijo prireditev in to: Odigrali so prijateljsko tekmo s ke- mično tovarno v Hrastniku in zmagali z 8 in pol : 1 in pol. Na brzotumirju za prvenstvo v sep- tembru je sodelovalo 13 igralcev, zma- gala sta skupno S. Kačič in K. Marinko z 9 točk pred Zavrašekom 8 %. Dne 23. sept. so igralci prijateljsko ekmo s šahovsko sekcijo Rudar iz Trbo- velj in izgubili dvoboj z 12:4. V kratkem se prične kvalifikacijski turnir za dosego pete kategorije. SŠD CELJE : S§S RUDAR (Hrastnik) V nedeljo dne 25. t. m. se je vršila v Celju prijateljska tekma na desetih de- skah med Sindikalno šahovsko sekcijo Rudarja iz Hrastnika in kombiniranim moštvom Sindikalnega šahovskega dru- šftva Celje. Zmagali so gostje z rezul- tatom 5 in .pol : 4 in pol. Posamezni izidi so naslednji (prvo- imenovani so Hrastničani): Ravnil^ar : J. Šnajder 1:0, L. Gregi : Fajs 0:1, F. Gregi : Lorbek 0:1, Kladnik : F. Snajder remi, J. Kačič : Novak 1:0. S. Kačič : Davidovac 1:0, Velšt : Aubreht F. 0:1, K. Marinko : Remezen- ko 1:0, Podlogar : Gedrih 1:0, Zavrašek : Komoan 0:1. razglas Rezervni oficirji bivše italijanske voj- ske in ostalih vojsk s stalnim stanova- njem na teritoriju mesta Celja, ki do sedaj še niso izpolnili kartona osnovnih podatkov, marajo to takoj storiti. Ime- novane pozivamo, da se takoj prijavijo na Vojnem odseku Celje-mesto zaradi izpolnitve kartonov. Nedeljska zdravstvena služba: 2. oktobra 1949: Dr. Fišer Jože, Celje, Kržišnikova ul. 2. — Nedeljska zdrav- stvena služba traja od sobote opoldne od 12. ure pa do ponedeljka zjutraj do 8. ure. Kjupim razaio pohištvo, kuhinjsko in spalno. Poizve se pri Katici Spingler, Nova cerkev. Mestna klavnica proda večjo količino vrtnega gnoja. Ucm! Trgovsko podjotj« OZKZ Celje, Aškerčeva ulica19 nudi vsem potrošnikom gaSeno jupno v prosti prodaji. Interesenti ga lahko _prejmejo dnevno od 7. do 14. ure Urejuj« uredniSki odbor — Odgovorni urednik Lojz« J\ir« — Tel«lon 7 — Celje, Titov trg 1 — Tisk C«lj«k« ti«karn«