Izdajatelj: Zavod »Trillki vcstnik«, Tržič — Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik Vlado ErjavSek — Tiska tiskarna »Gorenjski tisk«, Kranj — Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta JLA 3. Tel. 255 Številka — računa pri KB 607-705-2-189 — Celoletna naročnina 3S0 din, po-■amezna   Številka  15 din
LETO IX. - ST. 20
8LASIL0, SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI TRZIŠKE OBČINE
Živahna jevnimi
dejavnost SZDL pred kra-in občinsko konferenco
Nedavno, posvetovanje s predsedniki, tajniki! sin blagajniki krajevnih organizacij SZDL je uspelo in pokazalo, da bo delo v takih novih krajevnih enotah uspetšncjšc, kot je hito do sedaj. Vse posvetovanje je potekalo v znamenju priprav na bližnje krajevne konference in je prcdscdnflk občinskega odbora SZDL, tov. Stane MESIC tu nakazal glavne simenrmce, kako naj krajevne konference potekajo in kaj naj obravnavajo, da bodo čim-hoilj uspešne.
Claml naše najbolj množično organizacije morajo na teh konferencah obravnavati vsa. pereča vprašanja, tistega okoliša, ali vse občine. Po vaseh bodo prišli na konference predvsem kmetijski proizvajalci, ki naj, razpravljajo o kmetijstvu, o kooperaciji z zadrugo, o povečanju proizvodnje kmetijskih pridelkov pa .še o drugih vprašanjih, ki jdh tarejo.
Ljudje naj. bi na konferencah govorili o šolstvu in. novi šolski reformi, nadalje o zdravstvu in socialnem zavarovanju in pri vsem tem dali tudi predloge, kako, naj bi razne pomanjkljivosti uspešno rešili.
Tovariš predsednik je še na kratko orisal sedanji svetovni politični položaj in mesto Jugoslavije v njem in predvsem našo borbo za razorožitev in miroljubno, koeksisteneo.. Prav pri teh izvajanjih predsednika se je
pokazalo, da pri nas nudimo ljudem premalo možnosti1, da bi na raznih sestankih ali morda debatnih večerih kaj več slišali o sedenjih dogajanjih v svetu.. — Ljudje se za politiko živo zanimajo, vendar premalo bero. časopise in raje bi se seznanjali s tem na sestankih, kjer bi tudi izrezali svoja mnenja, in si tako tudi. ustvarili pravilno predstavo c. sedanjem stanju.
Sedaj bedo, ali; pa so že bili sestanki vseh odborov krajevnih in terenskih organizacij, kjer bo-
do pripravili konference. Na teh konferencah .bodo tudi izvolili delegate za občinsko konferenco. Za. občinsko konferenco bo letos delegatski sistem volitev, ki bodo, tajne. Tako bodo. po podružnicah volili delegate za krajevne konference, na. teh pa delegate za občinsko konferenco.. —
Konferenco bodo končane do sredi novembra.
Organizacije Socialistične zveze morajo razviti vsestransko dejaivmost, saj so tribuna delovnih ljudi in del celotnega sistema saimoupraivljainja. Organizacije morajo povezati dejavnost vseh demokratičnih organov in reševati bistvena vprašanja družbenega razvoja Spremembe v statutu Socialistične zveze bodo pripeljale do tega, da se bodo organizacije usposobile In prilagodile nalogam, kli jih čakajo.
Sedaj bodo. člani plenuma občinskega odbora SZDL obiskovali krajevne sestanke in za delo konferenc dajali pravilne smernice.
NOVA IMENOVANJA
Na zadnji seji Občinskega ljudskega odbora so namesto dosedanjega tajmlika Ludvika Tram teta, ki je odlšel na novo službeno mesto, imenovali za novega tajnika dosedanjega načelnika Oddelka za splošne im notranje zadeve tov. STANETA MEŠlCA.
Na izpraznjeno mesto, načelnika Oddelka za splolšne Im notranje zadeve pa so jimcmmvaiH dosedanjega šefa za matiranje zadeve tov. JOŽA ROBLEKA.
Za .prazno mesito šefa za notranje zadeve pa bo občinski ljudski odbor razpisal prosto, delovno, mesto.
Osebni dohodki se niso povečali v skladu z zvišanjem produktivnosti
Na rednem plenumu občinskega sdnd i kalnega sveta so raz-
TAKO VENDHR NE GRE
Kratek razgovor, ki je nanesel tudi na stanovanjsko in drugo komunalno gradnjo, me je vzpodbudil k razmišljanju. Gre namreč za tole:
V lepi nedelji sta se dva prijatelja odpravila na krajšo pot po gozdu hlk7.it Hudega. Med Kovorjem in Hudim gradijo vodni 'zbiralnik, cevi pa polaga trf.iško Komunalno podjetje. — Blizu vodnega zbiralnika sta opazila kup salonitnih cevi, po katerih bo tekla voda. Ko sta nadaljevala pot po gozdu, sta v grmovju opazila salonitno cev, ki velja okrog 6.000 dinarjev. Očitno je, da je to cev nekdo ukradel in jo tam skril, da bi jo potem ob ugodni priložnosti spravil domov. Takoj v ponedeljek je potem eden od prijateljev obvestil tovariša Joža Valjavca, naj delavci cev poiščejo in vrnejo k ostalim cevem. To obvestilo je vredno pohvale!
Toda poglejmo, kaj je bilo storjenega v štirinajstih dneh? Zopet nedelja in tisti, ki je pred štirinajstimi dnevi videl cev v grmovju, jo je videl še sedaj.
Kakšen naj bo torej komentar? Takoj bo pat vsak pomislil, da je Komunalno podjetje malomarno, ker ne skrbi za material, ki je drag in, ki ga tako primanjkuje. Če cevi leže brez varstva v gozdu, bi jih lahko pokradli še več in le ena ukradena cev bi morala upravi Komunalnega podjetja dati misliti, da bi bilo cevi potrebno bolje spraviti. Res, 6.000 dinarjev za podjetje ni tako veliko, pomislimo pa, da je že veliko cevi in drugega materiala šlo po taki poti in, da to znese lepe denarce, ki jih ustvarjajo naši delovni ljudje. Večkrat se sprašujemo, zakaj so gradnje tako drage. Na tak način so lahko! Takim malomarnim početjem bi bilo treba ostro stopiti na pmte, da se jih za vselej prepreči! -k -o
previjali o polletni realizaciji plana, o nagrajevanju po učinku in, enoti proizvoda, o anketi; o ustanovitvi kadrovsko socialnih služb in o življenjskem standardu naših delavcev.
Ker je plenum obravnaval polletne gospodarske uspehe in dosežke .podobno., kot. pred nedavnim občinski ljudski odbor, ne navajamo že poznanih številk in odstotkov.
Za bralce bo vsekakor bolj zanimivo, izvajanje predsednika občinskega sindikalnega sveta, tovariša Viktorja Kralja, ki je govoril o vplivu povišanja, življenjskih stroškov za zboljšanje življenjske ravni naših delovnih ljudi.
Če vzamemo za osnovo osebnih dohodkov lansko leto, vidimo, da so se dohodki letos povečali v industriji za 18,5 odstotka:, v celotnem gospodarstvu pa, za 14,7 odstotka.
Kako pa so se povečali življenjski stroški? Republiško povprečje nam pove, da so življenjski stroški narasli letos za. 15 odstotkov, okrajno povprečje pa kaže porast stroškov za 12 odstotkov. Za našo občino bo ve-
ljala neka, srednja meja povečanja življenjskih stroškov, to je 13,5 odstotka.
Sedaj lahko tako} ugotovimo, da se osebni dohodki niso povečali v skladu' s povečanjem produktivnosti, ki se je v primerjavi z lanskim letoim dvignila za 8,6 odstotka., plan pa. smo celo presegli za, 1,8 odstotka.
Osebni dohodki pa so se z ozi-rom na povečanje življenjskih stroškov povećah v industriji, za 5 odstotkov, v celotnem gospodarstvu pa, samo za 1,2 odstotka.
Zato lahko ugotovimo, da so so osebni dohodki, glede na dosežene uspehe, premalo povečali. Vse politične organizacije in organi samoupravljanja v podjetjih bodo. morali vložiti več naporov, da bodo izboljšali nagrajevanje in s tem, povečali osebne dohodke zaposlenih. Drugo nujno vprašanje, o katerem so govorili na plenumu, je vprašanje ustanavljanja kadrovsko-socialnih služb v naših tovarnah. Udeleženci so razpravljali, o anketi, ki jo je pred tem izvedel sindikalni svet. Vprašalme pole so  poslali  devetim podjetjem,
(.Nadaljevanje na 2. strani)
S PLENUMA OBČINSKEGA KOMITEJA LMS
mladi ljudje naj stopajo u jauno in politično življenje
Preteklo sredo ,jc Mil četrti redni plenum Ljudske mladine, ki so ga sklicali z namenom, da bi se pogovorili o pripravah na bližnje volitve, ki bodo od 20. oktobra pa do 20. novembra. Na plenum so prišli tudi: sekretar Občinskega komiteja Zveze komunistov, tov. Zdravko Tomažin, predsednik ljudskega odbora tov. Lovro Cerar, predsednik občinskega odbora SZDL, tov. Stane Mešič in predsednik občinskega sindikalnega sveta, lov. Viktor Kralj.
Uvodni referat k razpravi je prebral sekretar mladinskega komiteja, Janez Ivnik. Predvsem je poudaril, da se mora. delo v mladinskih aktivih pred konferencam i in volitvami razgibati in zajeti čimširši krog mladih ljudi v tovarnah in na terenu. Prav volitve bodo' pokazale zrelost mladincev. Prekiniti bo treba tudi s staro prakso stalnega menjanja funkcionarjev) kajti to se je pokazalo kot slaba metoda dela in največkrat je delo. v aktivih prav zaradi tega zamrlo.. V nova vodstva morajo priti mladinci in mladinke, ki bodo sposobni voditi delo aktivov in s
PETER UZAR:
V TOVARNI KOS IN SRPOV MLADINO IN JE NE VOLIJO SAMOUPRAVLJANJA
Tovariš Uzar je na široko, govoril o. raznih pomanjkljivostih v organizacijskem delu mladinske organizacije, ki včasih ne najde pravega načina in poti za uveljavljanje v našem družbenem življenju.
Obsodil je miselnost češ, da mladi ljudje ne morejo sodelo-
svojim delom izpodbujati k večji aktivnosti, še ostale člane mladinske organizacije. V vodstva bodo morali, priti, tudli tisti mladinci, ki so bili že v raznih tečajih in seminarjih in, ki lahko samo. na tak način prenašajo znanje še na druge.
Osnovne organizacije in aktivi morajo, prod letnimi konferencami in volitvami obravnavati delo v preteklem letu in na osnovi uspehov ■ ali neuspehov izdelati programe za naprej.
Skoraj dveurna razprava je mladincem dala obilo smernic za njihovo nadaljnje dolo.
PREMALO UPOŠTEVAJO V ORGANE DELAVSKEGA
vati v delu delavskih svetov in upravnih odborov, kakor je to v Tovarni kos in srpov. V sociar lističnem sistemu se ne bi več smelo dogajati, da starejši delavci obkladajo mlajše z vzdevki »zelenciit. Tako. početje upravičeno razburi mladino, ki ve, da se vedno, vse novo gradi na mladini in za mladino.
Prof. EDO ROBLEK:
NAČRTI SO TAKO VELIKI, DA VSEH NAJBRŽ NE BOMO MOGLI IZPOLNITI
Tovariš R o b 1 o k je že takoj v začetku svojega obširnega izvajanja 'poudaril velik pomen, politične izobrazbe naše mladine in predlagal, naj bi ustanovili mladinsko politično šolo, ki bi mladincem dala najosnovnejše pojme, ki jih mora imeti vsak državljan. Taka šola bi trajala tri do štiri mesece, obravnavali pa naj bi osemnajst tem, ki bi zanimale mlade slušatelje. — Tu
naj bi se seznanili z zgodovino mladinskega gibanja, s položajem in nalogami mladine, o namenih Zveze komunistov, o. samoupravljanju in še o marsičem drugem. Pri današnji mladini se čuti, da je premalo seznanjena s problemi občine. Naši ljudski odborniki bi morali seznanjati mladino s problemi, s katerimi se bori komuna, v kateri živimo.
Osebni dohodki se niso povečali v skladu z zvišanjem produktivnosti
(Nadaljevanje s 1. strani) vrnilo pa je pole osem podjetij, medtem ko   Gradbeno podjetje ankete ni vrnilo.
Kadrovsko-socialno službo imajo sedaj v Peto in BPT, v Runo pa jo uvajajo. V tovarni Lepenke imajo le kadrovsko-socialno komisijo pri delavskem svetu, ki pa prav gotovo ne more reševati vprašanj skrbi za delavca. V LIP, Tovarni kos in srpov, v pi-larni. Triglav in v Tovarni, finega pohištva pa teh služb nimajo zaradi premajhnega števila delavcev.
. Na vprašanje, kakšni so notranji odnosi v kolektivih, so povsod odgovorili, da so v glavnem dobri, skušali, pa jih bodo še izboljšati. Ta. ocena notranjih odnosov pa gotovo ni realna, ker
vsi vemo, da prav pri odnosih še skoro v vseh kolektivih »škriplje«.
Kadre, z ustrezno izobrazbo, ki vodijo kadrovsko-socialno službe, imajo, samo v Peko, Runo, in LIP, v drugih podjetjih pa vodijo te pomembne službe kar direktorji.
Iz ankete vidimo, da v kadrovsko- socialno službo po vseh podjetjih, kjer to službo že imajo., spada še vrsto drugih opravil, ki bi morala spadati po programu drugam. Plenum je mnenja, da morajo biti prav sindikalne organizacije tiste, ki sc bodo še naprej 'borile za uvedbo teh služb v podjetjih, saj je glavni cilj sindikatov: skrb za delovnega človeka in za boljše delovne pogoje.
Po. številnih mestih po. Sloveniji že imamo Tribune mladih, ki so zelo posrečena oblika dela z mladino. Tu obravnavajo res najbolj aktualne politične in gospodarske probleme. Ker pa je zelo težko, dobiti znane politične delavce, so na šoli heroja, Bra-" čiča, sklenili, da bodo ustanovili kulturno tribuno mladih; povabili bodo naše najbolj znane pesnike in pisatelje, kot sta Matej Bor in France Bevk.
Tov. Roblek je omenil tudi marksistične krožke, v katerih bi se izobraževali mladi ljudje,
ki imajo veselje do poglobljenega študija marksistične literature.
Prav tako bi morali misliti na debatne klube, ki bi bili le občasni in bi obravnavali le najbolj aktualne probleme, ki bi ee pojavili v občini.
Občinski komite Ljudske mladine pa naj bi na vsak način vodil kartoteko' članov, kjer bi bilo razvidno, .kakšne tečaje ali seminarje in politične šole je že Obiskoval kak mladinec.
O povezavi občinskega komiteja s šolo je dejal: »Povezava s šolo! Prvič in zadnjič smo se videli ob razvitju prapora, potem širno, pa čalkaii, da boste izpolnili obljubo, čakali smo pobude »od zgoraj«, komite pa je najbrž čakal pobude »od spodaj« in talko je to sodelovanje zaspalo trdno spanje. Letos upajmo na boljše!«
PREDSEDNIK CERAR:
STAREJŠI BOMO ODSTOPILI   MESTA MLAJŠIM
Predsednik občine je poudaril, da niso sami mladinci krivi, da njihova organizacija ne dela tako, kot bi bilo treba. Tudli druge organizacije bi se morale zanimati za delo mladine in jo pritegniti k delu.
Poudaril je, da se mora mladina izobraževati in stremeti1 za znanjem, saj starejše generacije ne bodo večno vodile našega kulturnega, političnega in gospodarskega življenja. Na njihovo' mesto  bodo morali Stopiti
mladi, ki bodo. še polni energije in volje do dela.
Predsednik je omenil, da so na občini že razpravljali o tem, da bi šolam pošiljali material, kakršnega, dobivajo odborniki za seje. Tako' bi. se že učenci lahko seznanjali z delom in gospodarjenjem v komuni. Predsednik pa je grajal mladince, da se ne udeležujejo sestankov SZDL in zborov volivcev, kjer bi sodelovali kot aktivni državljani in si tudi tu širili obzorje.
PREDSEDNIK  SZDL,  STANE MEŠIČ:
PO PETEM KONGRESU SZDL NOVI NAČINI DELA
Predvsem je tov. Mešič poudaril, da se na takih forumih, kot je plenum, lahko marsikaj naučimo.. Iz sugestij, ki so jih tu izrasli, 'bo tudi SZDL lahko marsikaj povzela. Socialistična zveza gre na nove načine dela in več pozornosti bodo posvetili tudi delu z mladino.
Razmisliti bo. treba, zakaj v nekaterih '.kolektivih ni mladine v delavskih svetih. To vsekakor
ni pravilno in taka podjetja ravnajo napačno. Deloma pa je za to kriva tudi mladina sama, ker se ne trudi, da bi se seznanila z dogajanji v podjetju in tako s svojim znanjem dosegla, da. bi jo starejši upoštevali in jo tudi izvolili v delavske svete.
Na široko je tov. Mešič govoril tudi o. šolstvu in reformah, pri katerih bi morali aktivno, sodelovati tudi mladinci sami.
VIKTOR KRALJ, predsednik Sindikalnega sveta: POLITIČNA ŠOL/V   ZA   MLADINO  BI MORALA TAKOJ PRIČETI Z DELOM
Ko je govoril o ustanovitvi Mladinske politične šole, je tov. Kralj poudaril, da: tu. ne bi; smelo biti pomislekov in skrbi, kje dobiti denar za vzdrževanje take šole. Vsa podjetja imajo sklade za. izobraževanje kadrov in iz teh skladov bi morali dati nekaj tudi za to šolo, kjer bi se
izobraževali mladi člani delovnih kolektivov.
Mladincem je poudaril, naj se ne ozirajo na razpoloženje starejših članov kolektiva in naj sami ustvarjajo mnenja, če vedo, da so pravilna. — Tako. bo mladinska organizacija dobila v podjetju veljavo in jo bodo upoštevali.
Sekretar komiteja ZK, ZDRAVKO TOMAZIN:
BOJIM SE, DA PO TEM   PLODNEM PLENUMU NE BO
VSE ZASPALO
Ta plodna razprava, je poudaril tov. sekretar, mora biti šele uvod v delo, ki ga bo opaziti in ga bodo vsi upoštevali. Mladinska vodstva naj dajo več poudarka reševanju stvarnih problemov, imanj .pa marksistični izobrazbi, ki pa je seveda tudi ne smejo zanemarjati. Konkretni problemi in njihovo reševanje, bodo mlade ljudi pritegnili in z veseljem jih bodo reševali.
Mladinci hodijo na številne tečaje, vendar to se nič ka.j dosti ne pozna, ker ne prenašajo svojega znanja na druge. Vedeti moramo, da šola ali tečaj še nikomur nista dala prakse in da
je zato treba vnelo delati na terenu ali v kolektivu.
Mladinske organizacije morajo na terenu tesno sodelovati z organizacijami Socialistične zveze in le tako bo njihovo, delo uspešno.. —
Po taki uspešni razpravi in napotkih, naših .političnih predstavnikov imajo mladinci veliko idej in misli, kako bodo delali,, da bodo letne konference res uspešne, prav tako pa njihovo delo v prihodnosti.
Na plenumu so v plenum kooptirali še: Andreja Grosa, Milico Golmajer, Vero Zupan in Eda Robleka.
POROČILO SODNIKA ZA PREKRŠKE
Največ cestnoprometnih prekrškov
V potek, 7. olktribra, je bila 36. skupna seja obeh zjborov občinskega ljudskega odbora, na kateri so razpravljali in sklepali o razrešitvi dolžnosti tajnika občinskega ljudskega odbora, načelnika oddelka za splošne in notranje zadeve in šefa odseka za notranje zadeve ter o imenovanju novih. Odborniki soi .poslušali in razpravljali še o poročilih sodnika za prekrške, o polletnem delu zavoda za posredovanje dela in o izvedenem fliMiiroigralliranju prebivalstva.
S prvim oktobrom lanskega leta, je nastopil službo honorarnega sodnika za prekrške pri našem občinskem odboru tovariš Vladimir .levlšek. O svojem dosedanjem delu, je na zadnji seji občinskega, ljudskega: odbora prebral obširno poročilo.
V tem razdobju so razni upravni organi in državljani vložili 356 upravno kazenskih predlogov ali ovadb, poleg tega je bilo še 21 nerešenih zadev in 25 raznih prošenj, to se pravi, da je bilo treba rešiti 402 zadeve. Od 377 kršitev je sodnik za prekrške izdal kazensko odločbo 332 kršilcem, 30 pa je izdal ustavil veno. odločbo ali zavrnil predlog za kaznovanje.
Zakon O' spremembah temeljnega zakona, o prekrških je prinesel novost, da se upravno, kazenski postopek more in sme uvesti le na predlog pristojnega upravnega organa, poobla.5cenenega inšpektorja ali javnega tožilca ali na: ovadbo oškodovanca.
Največ kazenskih predlogov je dala sodniku za prekrške postaja Ljudske milice, ki je predlagala, kamen za 133 kršilcev cestno prometnih predpisov, 47 kršilcev predpisov javnega reda in miru., za, 3 nedovoljene posesti orožja itd. Upravni organi, občinskega ljudskega odbora so podali 57 predlogov, drugi sodniki, za prekrške pa so odstopili našemu sodniku še 27 zadev.
Ce na kratko pregledamo, statistiko vloženih prijav, vidimo, da je bilo največ kršitev s področja javnega, reda in notranje ureditve (00,5%), nadalje s področja, gospodarstva (27 %), kršitev s področja delovnih razmerij je bilo 0,84 %, kršitev s po>-dročja, zdravstva in socialne politike pa 0,28 »A.
Ti skopi podatki nam povedo., da je največ kršitev javnega reda. in notranje ureditve in da so kršitve iz ostalih področij razmeroma zelo neznatne.
S področja kršitev javnega roda in notranje ureditve pa odpade dobra polovica na kršitve cestno, prometnih predpisov, to pa predvsem zato, ker so ti prekrški najbolj vidni in jih miličniki po službeni dolžnosti največ prijavljajo..
iPojavljajo pa se tudi številne kršitve iz ostalih področij, vendar pa je premalo predlogov za kazenski postopek.
Zakaj je največ prekrškov prometnih predpisov?
Veliko število, motornih vozil in še večje število kolesarjev im pešcev na naših cestah terja vsak dan večjo previdnost, kar pa mnogi ne upoštevajo. Največkrat je treba strogo kaznovati
tiste, ki upravljajo, mctc.rna vozila v vinjennem stanju ali pa na kakšen drug način kršijo, prometne predpise. Posebno, amaterski vozniki so se pokazali kot skrajno nedisciplinirani. Veliko
kršitev povzroče kolesarji, ki na noben način nočejo razumeti potrebe po pravilni opremi kolesa in pravilni vožnji.
Veliko je bilo prijavljenih tudi gostinskih oseb, Iti so dajale
alkoholne pijače pijanim ose-haimham, kar je v enem primeru povzročilo celo. smrt kroničnega alkoholika. Pri obravnavanju teh kršitev je bila potrebna prav posebna strogost, ker je znano., kakšna zla povzroča, prekomerno uživanje alkohola.
Sodnik za prekrške je največ kaznoval z manjšimi ali, večjimi denarnimi kaznimi, le nekaj pa z zapornimi kaznimi.
Več obolenj, kot smo pričakovali
Letos od 9. do 28. maja je bila f luorografska. akcija, ki so se je morali udeležiti po odloku občinskega ljudskega odbora vsi polnoletni prebivalci. Institut za
tuberkulozo jz Golnika, Id je opravljal fluorografske preglede, je o akciji objavil rezultate., ki so taki:
	Po seznamu fluorografirami		Opravičeni	Neopra-vičeni	Zaposleni v večjih podjetjih
Podi j uhelj	409	207	37	9	156
Senično	224	134	, ,-18	5	67
Križe	080	449 •	-77	91	363
Sebenje	464	264	„.:■"■ 39 "	35	126
Brezje'	170	94	i is,:-	12	61
Hudi graben	295	147	24	27 .	97
Bistrica	730	319	55	52	304
Kovcr	579	293	38	32.	216
Slap	203	99	.8	-    13 .	85
Lom	• 333	215	17 .	7	94
Jeleindei i '	216	'. 154	.25	10	27
Tržič '	3.690	1.514	216 •	299	1.651
Skupaj	8.293	3.889	565	529	3.247
Poleg fluorografiranih na terenu, so. se delavci v večjih podjetjih   udeležili   f luorografiranja
med delovnim časom. V podjetjih je bila udeležba naslednja:
Iz območja tuk. občine
Iz drugih občin
Neopravičeni
Tovarna Peko	919	47	23
Gradbeno podjetje	95	53 .	10
Tovarna, kos in srpov	192 .'■	—	6
LIP .	134	13 '	.2
Tovarna lepenke	103	. i"-*	. «,2
Komunainoi. podjetje	46	" -.29	"■• 2
Runo	159	6	5
Gozdno gospodarstvo			
Kranj — Jelendol	—	88	—
Pilarna »Triglav«	51	f f	S
BPT	1.379	24,:	116
Skupaj	3.078	262	169
Iz teh razpredelnic se vidi, da se je odzvalo 7.229 oseb, od toga 262, ki imajo stalno bivališče na 1 področju drugih občin. Fluoro-gratiranja se ni udeležilo. 761 prebivalcev ali 9,1 %, ki za to nimajo opravičila.
Od vseh fluorograliranih je bilo 258 ljudi osumljenih, ki so jih .poslali na natanč/ne preiskave v dispanzer. Na pregledu, ki so se ga udeležili vsi, so. ugotovili tole:
Poznani dispanzerju pred 1'luorogra f i ran j em
Prej nepoznani
Aktivna pljučna TBC	20	18
Inaktivna pljučna TBC	67	18
Srčna obolenja	3	, 30
Druga pljučna obolenja	6	V       •"••i    13 /
Deformacije grud. koša	'• 2	• 6'"
Na pljučih zdravi		75
Vsi oboleli imajo lažje in še ozdravljive procese.
Do sedaj je Inštitut za tuberkulozo opravljal fluorografske preglede kot proračunska ustanova z republiškimi finančnimi sredstvi. S prvim januarjem 1961 pa mora inštitut po Zakonu o proračunih in finansiranju sa-
mostojnih zavodov preiti na samostojno finansi.ra.nje. Vse breme množičnih fluorografskih pregledov bo morala v 'bodoče kriti občina. Poleg tega .pa bo morala občina zagotoviti sredstva za organizacijske primere fluorografske akcije in stroške za propagandni material.
Svet za zdravstvo, našega občinskega odbora je razpravljal o. prihodnjem fluorografiranju in dal predlog ljudskemu odboru, maj sklene pogodbo z Inštitutom za tuberkulozo na Golniku in naj znesek 1,300.000 din razdeli na štiri leta tako, da bi v vsakoletnem proračun un predvideli izdatek 325.000 dinarjev. Leta 1964 bo v naši občini zopet množično fluorografsko slikanje vsega prebivalstva.
To je VIDA DOLINAR, ki je že 12-fcrat darovala svoj« kri. V zadnji številki, snio objavili razgovor z njo, danes pa priobeuje-m še sliko
V času cd 3. pa. do 10. oktobra se je v naši občini prijavilo kar lepo število človekoljubnih ljudi tudi v dejanjih in ne samo v besedah. Oddali so svojo kri z namenom, da bi pomagali tistim, ki je nimajo dovolj, ali pa imajo slabo..
V tem času je bilo na Transfuzijski postaji, v bolnici za tuberkulozo, na. Golniku 18 krvodajalcev, in sicer: Apolonija Jerebic, Peko; Karel Crtalič, Peko; Marija Romih, Peko; Alojz Pra-protnik, Peko.; Aleš Meglic, Runo; Stane Papler, Runo; Mirko Kopušar, upokojenec; Vinko Oman, Lepenka; Metod Ahačič, BPT; Milena Jekovec, Peko; Francka Dolinar, Peko; Vladimir Gcltes, BPT;. Ana Klemene, BPT; Jože Aljančič, BPT; Andrej Nunar, LUP. POSNEMAJTE JIH!
17722853
SKRB ZA ZDRAVJE DELAVCEV
Na pobudo sindikata podružnice in delavskega sveta podjetja so v Peko 3. oktobra odprli tovarniško menzo. V tem podjetju, ki zaposluje več kot 1000 delavcev, se je potreba po obratu družbene prehrane že dolgo kazala. Delavci, ki prihajajo v tovarno od daleč in blizu, potrebujejo med dopoldanskim odmorom toplo in ceneno malico, saj se suhe in mrzle hrane vsak kaj  kmalu  naveliča.  Po izdat-
nem toplem obroku tudi vsakdo bolje zagrabi za delo in tako pomaga do večjega gospodarskega napredka podjetja.
Upravnik tovarniške menze, tovariš JANEZ KOSIR, mi je pripovedoval o njenem poslovanju.
Menza je pričela obratovati 3. oktobra in so seveda dosedanje izkušnje še premajhne, da bi lahko dali dokončno oceno tega obrata družbene prehrane. Lah-
ko pa ugotovimo že takoj v začetku, da. so delavci spoznali koristnost te ustanove in da se je vse bolj poslužujejo. Prvi dan se je prijavilo za topli obrok 190 delavcev in uslužbencev, drugi, dan pa jih je bilo že 230, sedaj pa to število narašča iz dneva v dan. To je dokaz, da je topel obrok hrane delavcem dobrodošel in da cena 50 dinarjev ni visoka, saj vsaka druga malica stane več. Obroki so izdatni
in dobri, kuhajo pa enolončnice, kot n. pr. vampe, golaž, krompirjevo omako s hrenovkami, fižol, ričet, itd.
V tovarniški menzi pa so že začeli razpravljati tudi, o pripravljanju kosil. Če bo vse po sreči, bodo. začeli s kuhanjem opoldanskega obroka, že proti koncu meseca. S tem bodo razbremenili mnogo delavk, ki po prihodu iz službe pripravljajo kosila, ki, pa so skuhana največkrat le na pol ali pa. samo pregreta in škodujejo zdravju.
V menzi je zaposlenih šest uslužbencev, s katerimi so delavci zadovoljni, prav posebno pa pohvalijo obe glavni, kuharici, ki jim pripravljata tako dobro hrano.
Menza se vzdržuje sama in ne prejema nobene dotacije od podjetja in so torej cene obrokov res ekonomske.
V istem prostoru in v sklopu menze je tudi buffet, kjer nudijo interesentom klobase, hrenovke, sir, maslo., topel čaj in mleko, turško, kavo., brezalkoholne pijače in cigarete.
Kolektiv Peko. je s to ustanovo veliko pridobil in upajmo, da se bo še okrepila, in razširila v moderen obrat .družbene prehrane, ki ne bo služil samo članom kolektiva, ampak tudi drugim občanom.
PREKLIC
Ker sem izgubil avtobusno vozovnico za oktober 1980 s tekočo Številko 14027 za relacijo Tržič—Podi juibel j—Tržič, preklicu jem njeno veljavnost.
Milan Trilbušon, Pod lj uhelj
Izdan je hit
Bilo je nekega zimskega večera, ko sta oče in mati odšla na neko večerno predstavo. Mi otroci smo sedeli okrog stare mame. Večkrat nam je že pripovedovala, dogodke o zadnji minuli vojni. Tudi ta večer nam je pravila, o vojni,.. Za dogodek strica Roka pa jo je poprosila mlajša sestra . Začela je pripovedovati.
Meseca februarja leta 1944 je prišel pozno zvečer domov Rok. Povedal je, da je bil v Ins-brucku. Poslali so ga, da nese važno obvestilo čez mejo. Zvečer je šel spat. Rekel je, da gre zjutraj v Lom po mleko. Brata sta mu branila, ker so v Lomu belogardisti. Sel je vseeno. Odpravil se je zgodaj zjutraj. Ko je prišel do namenjene hiše, je zagledal orožnike. Takoj je stekel v hišo in se dobro skril. Ženi je povedal, da so zunaj belogardisti.. Ona: jih je prijazno sprejela in jim povedala, da se je skril v njeno hišo. Takoj so j i rekli, naj ga. zvabi ven... Njemu se je zlagala, da ji .bodo zažgali hišo, če ne gre ven. Stekel je ven in ravno v napačno smer. Tisti trenutek pa ga je zadel   rafal   iz belogardistične
brzostrelke. Obležal je v luži krvi. Vse so mu pobrali, kar je
imel pri sebi. Opoldne so kara-binerji prišli po staro. mamo. Peljali so jo na postajo. Tam so ji pokazali sliko mojega strica. Spraševali so jo., kdo je to. Povedala je, da je to njen najmlajši sin. Zelo so jo sovražili. Po.poldne so ga pokopali blizu Gasilskega doma. Po vojni pa so ga prepeljali na pokopališče padlih borcev. Na mestu, kjer ga je zadela sovražnikova krogla stoji sedaj spomenik.
Matija Kramar
so trije partizani
Bila. je vojna. V šoli smo se učili, da je bila ta vojna strašna. Premlada sem, da bi se mogla spominjati vojnih strahot.
Oče in mama. mi večkrat pripovedujeta, kako hudo so trpeli naši ljudje. V radiju pa sem slišala zgodbo, kako se je godilo med vojno trem partizanom.
Nekega dne je potrkalo na okno sosedove hiše. Sosedovi so bili v strahu. Mislili, so, da trkajo Nemci. Nobeden ni; upal odpreti vrat. Potrkalo je trikrat na okno. Bili so partizani. Sedeli so za mizo. Mati je hitro skuhala večerjo. Postregla jim je z žganci in ldslim mlekom.. Ko so
se najedli, so prosili, če bi lahko zaspali za pečjo. Mati jim je dovolila.
Imela, je sina. Ta je najrajši poslušal partizane. Bilo mu je ime Ivan. Ivan si je želel, da bi tudi on kmalu postal partizan. Partizani so .potem zaspali. Oče in Ivan sta šla stražit. Ko sta dolgo stražila, zagleda Ivan senco. Povedal je očetu. Oče je rekel, naj gre hitro povedat partizanom. Partizani so vstali in počakali. V hiši je bila popolnoma temno. Na dvorišče sta prišla dva Nemca. Oče in Ivan sta planila in. jih zgrabila. Prišli so partizani. Najstarejši partizan, je spraševal Nemca. Nemca. sta. vse odkrito povedala. Partizani so jih potem spustili. Najstarejši partizan, je pohvalil Ivana, ker je bil tako pogumen. Za Ivana je bila tista noč zelo dolga. Kmalu potem je tudi Ivan postal partizan.
Trstenjak
Oče mi je pripovedoval o sebi in o drugih dveh partizanih
Bila je vojna. V šoli smo se učili, da je bila ta vojna strašna. Premlada sem, da hi se mogla spominjati vojnih strahot. Oče in mati mi večkrat pripovedujeta, kako hudo so trpeli naši ljudje med vojno. Oče mi je pravil o sebi in o dveh partizanih. Prvemu je bilo ime Janez, drugemu pa Milan. Sli so v
Divačo. Nesli so važno pismo. Prebijali, so se skozi močne zasede. Ko so šli na vezo, je bil Milan hudo ranjen. Moj oče in Janez sta ga nosila. Milan se je kar tresel. Nemci so neprestano streljali. Zadeti pa jih niso mogli. Oče in Janez sta, zbežala z Milanom čez grič. Nemci, so jih opazili.   Začeli   60  streljati za
njima. Skrila sta se v gosto grmovje, da jih ne bi zadele nemške krogle. Nemci so nehali streljati. Tudi oni so se skrih. Milana pa sta: odnesla v neko hišo, da bi tam bil na varnem. Janez in moj oče sta šla naprej. Tekla sta toliko časa, da sta. prišla zopet v gozd. Bila sta že utrujena. Nagibala se je noč. Legla 6ta v
Požiuiteu dela dramske sekcije
Pred nedavnim je bil občni zbor dramske sekcije DPD Svoboda, na katerem so pregledali dosedanje delo, razpravljali o načrtih ter izvolili nov upravni odbor, ki mu predseduje Lojze Zavclci na. Novega predsednika dramske sekcije sem prosil, naj mi odgovori na nekaj vprašanj.
£ »O čem ste govorili na vašem občnem zboru?«
»Na občni, zbor sekcije, ki ima okrog 60 članov, jih je prišlo le polovica. V poročilih, ki smo jih poslušali', je bilo poudarjeno, da je bilo letošnje leto prvič v zadnjem času še kar -razgibano. — Dramska sekcija našega prosvetnega društva je letos uprizorila Dnevnik Ane Frank, za občinski praznik je pripravila komedijo Dnevi naše sreče, mladinski oder osnovne šole heroja Grajzerja pa je naštudiral spevoigro' Bajka o slavcu.
V začetku sezone smo začeli s tečajem, Id pa, je žal prenehal z 'delom, ker je večino obiskovalcev zadržalo delo z igro Dnevnik Ane Frank. Ce pomislimo, s kakšnimi težavami se bori naša sekcija., vidimo, da. so tudi ti uspehi kar dobri. Največje težave imamo s prostori, zaradi česar že dolga leta trpi naše 'delo. Vse priprave za igre potekajo v privatnih stanovanjih in šolah, le za generalko lahko uporabljamo' oder kimodvorane. Vadimo po zadnjih večernih kino-predstavah, od desetih naprej in vaje se zavlečejo tudi do druge ure po polnoči in res je treba
veliko požrtvovalnosti preden nastopimo pred publiko. Delati v tako poznih nočnih urah je posebno naporno za mlade igralce, ki jih starši večkrat ne pustijo' k vajam, kljub temu, da so' vaje resna stvar.«
0 »Slišal sem, da imate težave z režiserji, ki se bojijo prevzeli delo.«
»Res je. Marsikdo bi. bil pripravljen prevzeti delo, vendar pa ima. poleg težav s prostori še kopico, drugih problemov. Nekaj igralcev ima deljen delovni čas in zato ne morejo redno hoditi na vaje. Morda največji problem pa je neopremljen oder. Ko pripravljamo sceno, zbiroma kostume in pripravljamo odrsko razsvetljavo', je navadno režiser tisti, ki na vse mogoče načine in po številnih tujih krajih zbira potrebne odrske rekvizite. Mislim, da zato res ni čudno, če tudi največji ljubitelji dramske umetnosti obupa jO'.«
0 »Ali ima dramska sekcija mogoče kakšne načrte, kako bi se rešila teh težav?«
»O tem smo že mnogo razpravljali in mislimo, da hi bilo najbolje izvesti akcijo po naših kolektivih, ki naj bi nas denarno podprli, prav tako, kot so pomagali godbeni sekciji. S tem -denarjem bi nabavili najnujnejšo odrsko opremo in tako bi, se rešili večne odvisnosti od drugih. Tu ne mislim na kakšne večje zneske, ki bi jih porabili za opremo, ampak bi nam pol mi-
lijona kar zadostovalo za naše skromne potrebe. Računamo tudi na pomoč naših družbenih organizacij, predvsem SZDL. Ta akcija bi nas rešila precejšnjih težav, o prostorih pa, sedaj raje ne govorim, ker vem, da nimamo še nobenih izgledov.«
Q In načrti za bodoče delo?«
»Sestavili smo štiričlanski kolegij, ki bo pripravil program dela.   Pripraviti   mislimo nekaj
del, ki jih bomo igrali na domačem odru, ustanovili bomo mladinski oder, ki pa bo tudi imel svoj program. Ze do 29. novembra pa bi radi na novo poživili lutkovno sekcijo, ki sedaj sploh ne dela. Na režiserski tečaj bo moi poslali dva ali pa tri mlajše člane sekcije, potem pa pričakujemo, da se bo stanje izboljšalo' in da bodo Tržičani lahko videli več dramskih del«
Gostovanje v zdravilišču na Golniku
Delavsko prosvetno društvo DPD Svoboda je skupno z glasbeno šolo -gostovalo v nedeljo, 9. oktobra v Zdravilišču na Golniku.
Pred pričetkom prireditve je tržiške izvajalce pozdravil direktor Instituta, za TBC dr. Tomaž Furlan in jim izrekel dobrodošlico. Za pozdravne besede se je zahvalil tovariš Jože Ahačič in zaželel poslušalcem, ki so do kraja napolnili dvorano, prijetno- zabavo-. Občinstvo je pozorno sledilo izvajanju glasbenih in pevskih točk in nagrajevalo izvajalce s ploskanjem. Nastopilo je skoraj 70 pevcev dn instru-mentalistov.
Zabavni program pa je izvajal Saraboinov kvintet in pevski duet Dorca Kralj in Ivan Ahačič. Spored je bil posrečeno izbran, saj je poleg domačih obsegal tudi dela znanih tujih av-
torjev. Tovariš Jože Ahačič je pa poslušalce zabaval z duhovitimi dovtipi.
Tokrat je nastopil mešani zbor in orkester pomnožen z gojenci Glasbene šole pod vodstvom dirigenta tovariša, Otona Zazvonila.
Vsi izvajalci se toplo zahvaljujejo' upravi zdravilišča za. gostoljubje ter pogostitev. Zahvala velja tudi tovarišic-i, Starii&evi, ki je poskrbela, da smo se Tržičani prijetn-o počutili in bili z organizacijo gostovanja za dovoljni.
CK SI PRIPRAVLJEN PONUDITI PRST ...
»Imaš vžigalico, prosim?« »Izvoli, dragi prijatelj!« »No potem mi pa daj cigareto, da si jo prižgem!«
grmovje in zaspala. Zvečer so Nemci .hodili mimo njih, pa jih niso opažih. Moj oče se je prebudil. Bil je popolnoma tih in poslušal, če je kdo v bližini. Slišal je Nemce, kako so se pogovarjali. Potem so' odšli. Janez in moj oče sta vstala in odšla na-
Bilo je leta 1944. Nedaleč od naše hiše so imeli partizani med skalovjem skrito bivališče. Pri nas smo jim dali železni štedilnik, na katerem so si. kuhali. Od sosedov so nabrali nekaj desk za streho in stene tega skromnega, med skalovjem skritega bivališča.
V vas so hodili po hrano. Ker pa so tod živeli; tudi ljudje, ki so jih izdajali, so morali biti partizani zelo previdni. Izdajalcem je pomagala še partizanska sled v snegu in Nemci so že pričeli vohljati po vasi. Tako je zimskega dne doletelo partizane nekaj hudega. Nemci so prišli
Kurirček
Poveljnik je poklical Andrejč-ka in mu rekel: »Andreje, danes te prvič pošljem z važno pošto. Bodi previden, smrt je lahko za vsakim grmom. Poišči dvanajsto brigado in ji izroči tale ukaz. —
prej. Čudno se jima je zdelo, da jih iNemci niso zagledali. Potem sta srečno prinesla pismo v Divačo. Janeza pa so potem ubili. Milan je ozdravel in tudi moj oče se je srečno vrnil.
Trstenjak
čez Brčov rovt in videli dim. Šli so proti njemu in vrgli bombo.. Udarila, je v taborišče. Obležala sta dva fanta in mlada partizanka. Samo enemu borcu se je posrečilo pobegniti. Ta še danes živi v Lomu.
Ko so po končani vojni otroci pasli živino, so našli partizansko skrivališče vse podrto. Pred skrivališčem so ležala vrata in štedilnik, v skrivališču pa polno stekla in 'papirja.
Vojne grozote so mimo. V nas pa živi. spomin na tiste, ki so dali svoja življenja za našo svobodo.
Jožefa Meglic
Andrejec
Potem pa se hitro vrni, ker moraš biti tu še ta večer!«
In že hiti naš mali kurirček čez griče, doline, čez potoke in mimo zased. Pozdravlja ga sinička, a on nima časa,, da bi po-
kram.ljal z njo. Zamalo se mu zdi, da ga nagovarja s Cicibanom, ko je vendar že kurir.
Pa pride do potočka. Tudi ta ga lepo pozdravi, in ga nagovarja, naj postavi, mlinček. Toda kurirčku se mudi, ker mora izročiti važno vest, zato ga je kar prebredel in hitel dalje. Nikomur pa ni zaupal, kam ga pelje pot in kakšna, je njegova, naloga. Se preden pa je mrak zagrnil zemljo, se je v štab povrnil mali kurirček in pozdravil po-
Zvečer, ko gremo spat, nam oče včasih kaj pripoveduje iz svojega življenja. Povedal nam je tudi žalostno zgodbo iz tistih časov, ko. so k nam prišli Nemci.
Takrat je bil oče zaprt v St. Vidu, kjer so bili nemški vojaki. Slovenci so morali Nemcem pospravljati sobe, čistiti škornje in umivati stranišča. Nekoč so čistili šolsko, poslopje. Nemci so vse naše knjige, ki so jih dobili v šoli, zmetali v smeti, da bi jih sežgali. Pri čiščenju je nek mladi fant naskrivaj pobral slovansko, knjigo.. To je videl nemški stražar. Takoj je pričel kričati na njega, da je tat. Pričel ga je pretepati, brcati in lasati. Odpeljal ga je v bunker — v klet. Tu so ga, kot zločinca ostrigli samo
vcljn.ika,: »Težko je bilo, a sem nalogo izvršil. Našel sem brigado im ji izročil ukaz.«
Po vsej naši državi je bilo na tisoče takih kurirjev.
Pri nas v Tržiču so bih tile prvi kurirji: Pavel Krištofek, Anton Istenič, Janez Zibler, Matevž Lončar, Stanko Pretnar, Tone Zaplotnik, Miloš Sova, Tone Stritih, Karel Ahačič, Franc Sedej, Lado Srečinik in Jože Ro-blek.
Vasilija Pezdir, Tržič
na polovico glave in ga, pretepali z bičem. Vsi pa, ki so bih v bunkerju, so morali iti vsak dan na »sprehod« po dvorišču. Tu so se morali po golih kolenih in komolcih plaziti tako, da so imeli rane do kosti. Med tem časom pa so jih Nemci' tepli, brcali s škernji in skakali po njih. To je trajalo dve uri. Veliko jih je od pretepanja omedlelo.. Kadar pa je po vsem tem mučenju kdo ostal pri zavesti, je moral na koncu »izprehoda« še za:peti kako slovensko pesem, da so se potem Nemci lahko še norčevali iz njega.
Toliko hudega je moral prestati ta fant samo zato, ker je ljubil slovensko knjigo.
Marija Kavar, Križe
Odlomek iz boja za pravice delovnega ljudstva
Zaradi slovenske knjige je moral pretrpeti dosti hudega
Nešteto prehojenih kilomitrov
Na eesii nisi sam...
... ampak sta tudi ta dva neprevidna voznika!
Vsak da,n težko pričakujemo poštarja, ki, nam prinese časopise, pisma naših sorodnikov in znancev, prav posebno pa se razveselimo denarne nakaznice in vsakega prvega so srečni upokojenci, ko jim poštar izplača pokojnino.
Najstarejši poštar v Tržiču je Janez Perko, ki v tem času raz-naša pošto po desni strani Trga svobode, Partizanski in Cankarjevi cesti.
Danes sem ga. težko pričakoval,, ker sem mislil, da bom dobil pismo- mojega prijatelja. To pot me je poštar malo razočaral, ne zaradi sebe, ampak zaradi tega, ker mi ni prinesel pisma, ampak me je osušil za 300 dinarjev — naročnina za Delo. Med podpisovanjem in štetjem denarja sva se spustila v kratek, toda prijeten pomenek. Ker sem zelo radoveden, sem ga kar oibsul z vprašanji.
»Kdaj site si izbrali ta poklic in zakaj?«
»V poštarsko. službo sem stopil novembra 1941. leta in sem se tako vživel v delo., da ga z veseljem opravljam. Ze dalj časa me je privlačil ta poklic in ker sem imel srečo-, so me sprejeli na pošti.«
»Vaš eidnuis do. ljudi«
»Vem, da sem v službi, v kateri moram vedno ustreči ljudem. Do ljudi imam dober odnos in ker sem vedno nepristranski, me imajo ljudje radi. Mnogokrat moram izpolniti — predvsem starim ljudem — denarne nakaznice, položnice ali druge tiskovine in nikdar jim ne odrečem pomoč i.«
»Im kakšni so vaši prejemki?«
Do sedaj sem prejemal le 13 tisoč 300 dinarjev mesečne plače, sedaj bom pa. imel 500 dinarjev več, vsako leto pa se mi plača poveča za. 100 dinarjev. — Mislim, da je takšna plača, kar prenizka, ker je. vsak dan več novih hiš, poštnih dcstavljačev pa nas je le šest in bodo morah povečati plačo, ah pa zaposliti nove dostavljače.«
»lin kallušnc so vaše želje?«
V Tržiču gradijo precej novih stanovanjskih hiš, vendar pri tem pozabijo za nas, poštarje, ki moramo včasih samo za eno dopisnico v tretje ali četrto nadstropje. Prav bi. bilo, da. bi tudi pri nas v pritličju hiš postavljali primerne hišne nabiralnike, kamor bi odlagali pošto. Želim si, da bi me zdravje na zapustilo in -da bi lahko do pokoja opravljal to službo.
PROBLEMA NEZAPOSLENIH PRI NAS NI
Na zadnji seji občinskega ljudskega, odbora je podal obračun polletnega dela Zavod za posredovanje dela. Zavod posreduje zaposlitve, nadzoruje poslovanje v industriji., se bori proti fluktuaciji delavcev, zaposluje invalide, zavira prekomeren dotok kmečke delovne sile v industrijo' in vključuje mladino v uk. V njegovo pristojnost spada tudi izplačevanje materialne oskrbnine, prijave zdravstvenih zavarovancev in izplačevanje otroškega dodatka upravičencem, ki imajo obenem pravico do m a teria l:ne osk rbniine.
Slovilo začasno zaposlenih v naši občini ne predstavlja problema. Nezaposlenost je v tretjem tremesečju narasla na 43 oseb, pri tem pa je upoštevana tudi mladina-, ki je končala, obvezno osemletno Šolanje, nima pa pogojev za. vključitev v uk. Nekoliko problematično je le za poslovanje ženske delovne sile, ker BPT ukinja nočno delo in zaradi: tega ne sprejema novih delavk. Nasprotno pa pri nas primanjkuje moške delovne sile, ki jo morajo črpati tudi iz podeželja, ker -delovne sile iz drugih področij ne more j o> zaposlovati, ker nimajo stanovanj. V prav neznatnem, številu pa nastopajo kot razlog nezaposlenosti disciplinski prekrški in odpo-
Pillar.na dobiva novo lice
vedli. Za, te ljudi- je najtežje preskrbeti, zaposlitev, ker se jih vsa podjetja upravičeno- branijo.
Letos se je zaposlilo 337 ljudi, odjavljenih, pa. je bilo 144 delovnih razmerij. Plana zaposlovanja, delovne sile letos v naši- občini nismo dosegli, saj je zaposlenih   50  -delavcev  man-j, kot
predvideva plan. Ob koncu prvega, polletja, je bilo v industriji zaposlenih 3316 oseb, v ostalih -panogah gospodarstva pa 1037, torej skupno 4353.
Zavod za posredovanje dela, je dobil od oddelka za gospodarstvo 72 odločb o prostih delovnih mestih za invalide, s katerimi je določeno 257 invalidskih delovnih mest. Letos SO' zaposlili le tri- invalide in je prostih -delovnih mest mnogo več, kot pa invalidov. Vsa ta delovna mesta pa so že sedaj zasedena z ljudmi, ki imajo' zmanjšano delovno sposobnost, ali pa so na. teh mestih zaposleni tudi. zdravi1 ljudje. Misliti bi morali na ustanovitev zavoda za zaposlovanje invalidov in ljudi z zmanjšano delovno sposobnostjo. V tem zavodu bi izdelovali copate in tu bi se lahko zaposlile tudi žene, ki ne najdejo pravih delovnih mest v industriji. O ustanovitvi tega zavoda so že razpravljali, na, Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje, ki: bosta, prispevala tudi finančna, sredstva za- ustanovitev. Izdelke bi dobavljali tovarni Peko.
Zavod za posredovanje dela je prejel -podatke o prostih učnih mestih in o željah mladino. Pri zavodu je sedaj prostih osemdeset učnih mest za, moško mladino to 24 za žensko mladino. Iz ankete, ki so jo izvedli med mladino po šolah pa je razvidno, da 38 mladincev nadaljuje šolanje na srednjih, strokovnih šolah, 13 jih obiskuje gimnazijo, 54 se jih ima. namen vključiti v uk, 2-0 se jih bo zaposlilo, medtem ko. se trije še niso odločili.
tovarna obutve Tržič
vodi v kvaliteti
STANOVANJSKA SKUPNOST RAVNI! OBVEŠČA
Stanovanjska skupnost Ravne oibvcišča prebivalce svojega območja, da uiradujc za stranke visak četrtek od 16. do 18. ure o vseh zadevah s .področja priislojnof.iti Kitamo vanjske skupnosti, v pisarni na Ravnah.
Sporočamo, da ima skupnost poleg drugih organov tudi poravnalni svet, katerega naloga, je, da poravna spore, ki izvirajo iz stanovanjskih pogiodb, iz podnajemniških in .sostanovalskilh razmerij in razmerij med drugimi osebami glede uporabe stanovanj, iz razmerij med servisi oziroma med usitanovamiii skupnosti ter hiitšinimi sveti in prebivalci ter za poravnavanje drugih podobnih sporov.
Vsak prebivalec z območja skupnosti se lahko obrne na poravnalni svet za .posredovanje v svojem sporni.
Zahteva za poravnavo ne oivira uvedbe rednega postopka pred sodiščem ali drugim pristojnim otrigitmimrn.
O poravnavi, sklenjeni pred poravnalnim svetom se sestavi zaipiiismik. Stranke v sporu lahko zahtevajo overjen [prepis zapisnika.
Dosežena -pora-vniaiva ima moč izvensodne poravnave.
Poravnalni svet ima predsednika in. dva člana ter namestnike. Izvoli jih Mvet staincvainjsike skupnosti tamed državljaniurv, kii stalno probiivajio na območju stanovanjske skupnosti!.
TAJNIŠTVO