í > it ca korliil d«Uv-•kega l|udatva. Delavci «o opravičeni do vsega kar producira)o. Thia paper ie devoted to the intereete of the working clave. Work-era are entitled to ell whet they produce. ¡?SM *1 •";<*>nd-el»M mau«r, LHc. «, |iW7, el lb* post off!»* llU'lct«u "I «n«lt.i tb« Act of Cong f«M of M »roh lfd. I NW Office: 2146 Blue Uland Ave. 'Delavci vseh dežela, združite se". n^gjp*« PAZITE! ne itevilko v oklepefu-kl ee neha|a poleg ve* šege neelove. prilepl|e-nega epoda) ali na ovitku. Ako (202 ) |e številke tedat vam e prihodnjo številko našega liata poteče naročnina. Proei-mo ponovite |o tako). Stev. (No.) 201. Chicago, IU., 18. |uli|a (July), 1911. Štrajk premogarjev v Westmoreland Co. Mesece, nad leto dni je deset tisoč mož, žen iu otrok trpelo gorje, prenašalo junaško najhujše trpljenje, da zmaga njih pravična stvar. Ta junaški boj westmore-landakih premogarjev bo tvoril poseben list v zgodovini razrednega boja meni kapitalisti in delavci. Z ogorčenjem bodo čitali kasnejši rodovi, da je moralo na tisočo žen, otrok in mož bivati in prezimiti v navadnih šotorih, stradati in izpostavljati se viharjem in mrazu v slabi obleki, da peščica kapitalistov je še nadalje uživala neprikrajšan profit. Premogarji na štrajku so bili solidarni, ž njimi so bili solidarni unijski premogarji izven štrajkar-skega okraja, ž njimi so bili solidarni vsi delavci brez razlike na rokodelstvo, ki umejo duh časa in se zavedajo, da je krivica, če človek izkorišča človeka. Delavcem nasproti so stali do skrajnosti organizirali kapitalisti s polnimi blagajnami denarja, ki so ga postavnim potom ukradli delavcem na zaslužku^ S ¿tem denarj.eULm.kapitaliMti Jki^žDvali časnike, skebe in mtyrilce, ^ so morili mirne itrajkarje in čuvali garjevce z nabitim* puškami, da je, bilo štrajkujočim -premoga rje m nemogoče pregovorili jih, da bi opustili delo Judeža in se pridružili štrajkujočim bratom. S kapitalisti so bili tudi sodniki in biri-ei, na njih strani je bila tudi državna gospoda. Ali kapitalistom je prišel še drug prijatelj na pomoč, prijatelj, ki je dete kapitalizma, ki se periodično rodi, da zopet jwgine in znova zopet oživi. To dete je gospodarska depresija. Komaj *je v febr. malo oživel svetovni trg. ki je prinesel nado, da strajkarji morajo zmagati, že je nastala mlačnost na trgu, ki se je polagoma razvila v pol go«po-darsko krizo. Vsako leto je šlo na stotisočo ton premoga na Velika jezera in drugi stotisoči so šli na morje, da jih parniki razvozijo v industriel-ne kraje. Ali spomladi je nastala depresija na trgu in ponekod so zaprli tvornice, drugod se je pa delalo le s polovičnim časom. Tam kjer se je valil prejšna leta gost dim iz plavže v, kci je delal v potu svojega obraza priden roj delavcev, je bilo vse zapuščeno. Naravna posledica je bila temu, da so tudi unijski premogarji druarod delali le po dva in tri dni v tednu. linijskim premogarjem je osta lo le še eno sredstvo, da pomagajo svojim štrajkujočim bratom do zmage. In to sredstvo je splošen štrajk premogarjev, ki ima dvojno ostrino. Generalni štrajk na Švedskem, splošen štrajk v Trstu sta prinesla delavcem zmago. Splošen štrajk v Neunkirehnn na Nižjem Avstrijskem je pa delavcem prinesel tak hud poraz, da je uničil delavsko organizacijo popolnoma in je bilo treba leta in leta, da so delavci zopet ustanovili postojanko proti kapitalizmu. Premogarji v ameriški republiki pa sploh niso bili pripravljeni za splošno stavko, ker še niso preboleli zadnjega Strajka, ki je po nekaterih državah trajal od štiri do pet mesecev. •) To je najbrž vplivalo na linijske premogarje, da so se odločil» lih podporo, mesto za splošno stavko v eni državi ali pa v celi republiki. Prem« garska unija je odločila, d* bo dala dvajset tisoč dolarjev podpore na t*len štrajkujočim premogarjem. (Slov. delavci nikar ne mislite, da »o strajkarji vsled te svote živeli v 'zobiljn. Raennite! Vsled Straj-je bilo prizadetih nad deset ti-* O pogodbah z delodajalci, ki •k lepa jo po državah, spregovorimo v eni prihodnjih številk. soč oseb.) Obdačila je svoje člane s posebnim mesečnim prispevkom. \ si ti člani so redno plačevali, ne da bi godrnjali, vzlic temu, da so nekateri plačevali še poseben pri-s|>evek pri podpornem društvu, jednoti in socialističnem klubu Nihče ni godrnjal, dokler je zaslužil za sproti, da je vsaj živel iz rok v usta. Vsi ti premogarji in delavci drugih strok se niso baliali v javnosti, da so kaj storili za štraj-karje, pa tudi niso zahtevali zahvale. Zavedali so se, da so storili le svojo dolžnost, ako so izrazili s podporo svojo solidarnost do strajkujočih bratov. Ali depresija na trgu je postajala večja iu večja, Čimdalje manj dni so delali premogarji v tednu, da je premogarska unija slednjič uvidela, da ne more držati besede — plačevati še naprej do 20 tisoč dolarjev na teden za podporo. Smodnik je — pošel — blagajna je bila prazna — in to odloči v vsakem štrajku. Za nas delavce je pa ta štrajk dober nauk. V prvi vrsti potrjuje resnico, da je lokalni štrajk zgubljen, ako ni dobljen v par tednih. Druga resnica je, da dandanes prineso štrajki zmago delavcem, ako vsi delavci ene stroke zaštraj Ht» kajo po celi Ameriki. Dokler bodo delavci ene stroke deliti i v enem mestu, drugod pa štrajkali ~ ni upati na zmago. To je potrdil veliki krojaški štrajk v Ohicagi. Unijski delavci vseh strok bodo morali spremeniti svojo taktiko. Kedar se bo sestavljala plačilna lestvica, se bo morala sestaviti za celo Ameriko in tudi vse pogodbe z delodajalci bodo morale končati z enim dnem. Take taktične spremembe se dajo rešiti le na konvencijah. Vsledtega je treba, da unijski delavci dajo svojim delegatom, kedar odhajajo na konvencijo. direktna navodila v tem smislu. Odborniki unij zvršijo le to, kar jim naloži konvencija, ali pa okrajni posvetovalni sestanki. Ali še drugo lekcijo nam daje štrajk v Westmoreland okraju. Ako bi bili delavci organizirani tudi politično v delavski, to je v socialistični stranki in bi izvolili zastopnike v pistavodajne zbore, sodnike in druge javne uradnike iz svoje srede, tedaj bi bila sodišča in vsi javni funkcionarji na njih strani. Uniformirani in ueuni-formirani zaščitniki kapitalizma, ne bi smeli pobijati mirnh štraj-karje\, ki hočejo z besedo svoje nezavedne tovariše pregovoriti, da opuste štrajkolomsko delo. To nam potrdi zopet štrajk krojačev v Milwaukee, kjer so štra.ikarji zmagali po nekajdnevnefn štrajku, dočim je bil krojaški štrajk v Chi-cagi izgubljen. (»lede štrajka v Westmoreland okraju moramo povedati še eno resnico. Prvič v zgodovini ameriških delavskih štrajkov so bili vsi slov. časniki složni, da je treba štrajk v Westmoreland okraju podpirati z vsemi močmi. In vzlic temu, da vse časnike izvzemši "Pcoletarca" in "Glasila" lastu-je nekaj oseb kot privatna lastnina, niso ti lastniki iskali privatnega profita. Izjemo je delala le "Clev, Amer." Natisnila je nekaj kuvert in pisem za društva v i strajkarskem okraju. Samoobsebi se razume, da so se Strajkarji zahvalili. "Clev. Amer." je pa to zahvalo prinesla na prvi strani, zaeno pa napadla vse socialistično organizovane delavce, ki izdajajo "Proletarep", kaj ste pa dali vi? i Takrat, ko je bil štrajk v polni moči. nam se je zdelo prenizko, da bi odgovarjali na to podlo vprašanje. Ali danes odgovarjamo: Dali so več, kot je vredna "£!c" Am." s stroji, urednikom in lastnikom vred I Socialistični delavci so plačevali, svoj asesment za štrajkarje pri uniji, jednoti in socialističnih klubih. Prirejali so veselice in hodili od hiše do hiše pobirat prispevke za nje. Socialistični delavci pa za svoj trud, delo in požrtovalnost ne zahtevajo nobene zahvale, ker se za- vedajo, da so storili le svojo dol-žnsst za svoje brate v boju s kapitalisti. Danes konštatirajo socialistični delavci, tla je najperfidnejši, naj-boljumazani, najbolj protidelav-ski list med slov. listi le "Clev. Amer." Ali lastnik "Clev. Amer." je šel v svoji umazani perfidnosti in svojem sovraštvu do delavcev še dalje. Natisnil je, da so organiza-ti rji krivi, da je štrajk zgubljen. Lopov! Proiidelavski lump! Molčal je in ni povedal imen "izdajalskih" organizatorjev, pa tudi ne načina izdaje! To dejstvo dokazuje, ker ga je "Proletaree" ponovno pozval, tla naj pove imena, ker le tem potom je mogoče pognati izdajalce iz unije, tla je on sam tisti Judež, ki je prejel od premogarskih baronov denar, da obrekuje odbornike unije na splošno, tla delavci zgubijo upanje do strokovne organizacije. Končno apeliramo na vse sodru-ge, tla še zanaprej pri vseh organizacijah. katerih člani so, še nadalje nastopijo, tla se pobira podpora za štrajkarje v Wcstmore-lenatl okraju, dokler ne dobimo Splošen pregled. ........ *' • "« ...mm.ut, i\apnaiisticen polit rear pravi: • » «'«nBanijUKiMuni od J, Mlakarja, skupnega tajnika friaj si v uradu, obogati, imredo -r(lo. vdovo princa Napoleona. V<»»ll «In V twliUwiriiili /liMi^t.t,' '» II »• • , , ... „ •• vseh slov. podpornih društev za štrajkarski okraj poročila, tla ni treba pobirati podpore. Revščina v štrajkarskem okraju je strašna in grozna. Ako bi imel človek srce iz kamna, se mora u-smiliti teh značajnih mož, njih žena in nedolžnih otrok — mož, ki so petnajst mesecev stali trdno kot skala za svoje prepričanje — za boljše življenske razmere vseh. Saj zmaga delavcev v enem okraju pomeni zrnato za vse delavce. Sodrugi! Mi smo prepričani, da botlete še v prihodnje napram štrajkarjem zvršili svojo dolžnost. SOCIALISTIČNI PREGLED. — Politični shod izvanredne posebnosti se je vršil nedavno v Berlinu. Zborovali so gluhonemi delavci obojega spola. Na shodu je naravno vladala smrtna tišina. Govori in debate vršile so se le z znamenji s prsti. Gluhonemi delavci «o se sporazumeli, tla so po-rinjeni v ozadje kljub temu da vršijo svoja dela in dolžnosti kakor normalni ljudje. Prišli so končno tb) zaključka, da je edino socialistična stranka stoji na pravičnem stališču napram ubogim in potlačenim proletarcem in sprejeli so resolucijo, s ktero pozivljejo gluhoneme delavee, da se vdeleže bližajočih se volitev in glasujejo za socialistične kandidate. Obenem so ustanovili socialistično zvezo gluh( nemih delavcev. — Prva italijanska ženska socialistična organizacija v Zed. državah se je ustanovila zadnji teden v Chicagu. — Pri občinskih volitvah v Eu-reka. Oalif., ki so bile pred kratkim, so socialisti potrojili svoje glasove. Izvolili so enega občinskega svetovalca, šolskega ravnatelja in dva zaupnika v upravo javne knjižnice. Županski kandidat naše stranke je dobil 764 glasov. — - Sodrug D. Tj. Thomas, soeia* listični župan v 0'Fallonu, Tli., je zadnje dni prejel od Kast St. Louis Suburban Rv. Co. prosto prevozno karto, kakor je bila navada med kapitalisti poprej, da so na ta način obdarovali župana hoteč ga pridobiti zase. Socialistični župan je pa vrnil vozni listek predsedniku imenovane družbe s pripombo, da ga ne potrebuje in da načela njegove stranke mu ne pripuščajo, da bi sprejemal kakšne usluge od kapitalistov. Zopet nov dokaz, da s socialisti se ne da črešenj zhbat, — Vest iz Avstrije se glasi, da jc sodr. Dasz.vnski — kteri je bil lani v Ameriki — ponovno izvoljen poslancem v dunajski parlament, in sicer topot iz popolnoma kmetskega okraja, kjer Še vlada katoliški duh. Lesni trustjani ne verjamejo v ______________svolwdno konkurenco, da si jo za . , . .. mr govorniki kapitalizma vedno za-— Na nekem shodu v New ^ or- ,1 . ... . . i , . , . . . . , govarjajo, tla je neobhodno poku je dal te dni socialistični župan , i , . . »t , «... . 4 , . trenna za obstoj človeške družbe, mesta Milwaukee tekom svojega # # govora fino pojasnilo, kolika je , - * . . . . ... ■ i • — Mana Pia, preti nekaj daovi razlika med kapitalističnimi stran- . . ,, , . . .. . • . ' v umrla portugalska ekskrahica je kami in socialistčno. , •, . . , , • bila prava umetnica v delanju Seidel ima enega brata, ki ni dolgov. Potrošila je razkošno ve- socialist. Ta je bil nekoč izvoljen Hkanske svote denarja. Dobivala na republikanski glasovnici za je (1(.MHr (m1 (|oma pa vueeQ0 ni mestni urad. Izvoljeni je šel k „hajala s svojo apanaio. Mila je svojemu predstojniku, da nastopi ze|0 ošabna, trmoglava, prepirlji-sluzho m predstojnik ga je spre- va in pobožna. Da je dinastija jel z besedami: No, Seidel, zdaj Braganea bredla v vedno večje .ste notri. Naredite si kolikor mo- močvirje in bila končno potom re-rete# ' volueije spodena iz Portugalske, Nekaj siičnega se je zvršilo, ko jc največ njena zasluga. V intere-je bil Seidel izvoljen županom za su fevdalcev in klerikalcev se je Milwaukee. vedno vmešavala v državne zade-Na shodu so dobili j>oročilo o ve. Njen sin Karel in njen vnuk zmagi. Zdaj je neki star sodrug prestolonaslednik sta bila ustre-pristopil k novoizvoljenemu ž upa- ljena na ulici v Lisabonu. Za njimi in mu položil obe roki na ra- rna je prišel v sedlo Manuel, ki je mo: No, Seidel, zdaj si notri. " Vr- bil popolnma pod vpljvom svoje Ai dobro svoje dolžnosti, drugače matere in stare matere. Te ženske — pri Bogu — ti odtrgamo gla- vlade so se pa slednjič naveličali vo!" — Portugalci in spodili so kralja in Ta prilika dokazuje jasno kot nj**ovo žlahto, pa ustanovili re-beli dan razliko med kapitalistič- Pwbliko. strankami in socialistično. Marift v Italijo, Leto (Vol*) VI* Iz polja delavstva. nuni strankami in _______________ Kapitalističen politrčar pravi : kJer je živela s svoj° *e«tro Klotil- Či bogastva, kolikor moreš, v svojih rokah. Socialist pa pravi: Vrši svoje dolžnosti, če jih ne boš, boš imel pa opraviti z nami. Ta razlika pa ni le v javnih državnih in mestnih službah, marveč je tudi pri vseh druzih organizacijah. strokovnih in podpornih, e e — Kapitalistično časopisje poroča. tla bo gospa Alice Long-worth, hčerka ekspredsednika Ro ose vel t a kmalu prvič nastopila v višji družbi .— višjih štiristo v Newp< rtu. To je nekaj, pa še ne V8C. ________ Na takem prvem sestanku pa mora vsak novi član. dokazati Vrhovno sodišče v Californiji je proghisilo nov zakon, kteri zahteva osemurno delo za ženske, protiustavnim, češ, da izvira iz razredne zakonodaje. Ljudstvu sedaj drugo ne preostaja, kakor da s svojimi glasovi proglasi, da je vrhovno sodišče razredno in vsled tega protiustavno. Bedasti nemški cesar, kteri je že neštetokrat nagnal socialiste 7. "brezdi inovinei" in drugimi imeni. je dejal nedavno: "Moji socialisti pa le niso tako črni kot se jih slika." Cesar bi bil rad pre-frigan. On ve, tla socializem v Nemčiji stdji preti zmago, zato bi svoj,, sposobnost s kakšno ,losov- »»vsoza.Inje n„l priliznil M*, no ali pa cri^molno skušnjo. Skus- n»zlv»J°* ' nja «ospo Lonfovorthove jo zolo r^1^'" /\,ne b'\ ,,m originalna. Izučila jo ,lve opici ta-' Njef°. *0' l!,ll*,0V n.kjor. u i i f. , . i Socialisti v Nemčiji se malo zme- ko dovršeno, tla po poročilu kapi-1 .. , , ' . , talfettfnega pisja lahko josti 2,1 '»• Nekega v MjfiMjii draM; l.l.znjop, dne bodo stal, na vrl.un Mi smo prepričani" tla bo Long- worthova s tem "umetniškim činom", ki ga navadno izvajajo ta-lijanski lajnarji, ali pa glumači pri cirkusu Barnumu ali v Ha-genbeckovi menažeriji, obudila velikansko senzacijo pri blaziran-cih v Ncwportu. — Je pač velika hči človeka in pol. K tej komediji pa pravi "Ile-roldV iz Detroita : — Ali bo gospa Longworthova demonstrirala svojo ltmetnost v otročji vzgoji na podlagi skušenj vnukov, ki jih njen gospod pa pa tako željno pričakuje?! cu moči in takrat bo šlo cesarstvo rakom žvižgat. Na njegovo mesto stopi socialistična republika. — Naši ameriški generali so res čudni možje. Včasih nimajo kar nič patriotizma v sebi, kar kapitaliste prav hudo boli. Zdaj izdelava vodstvo ameriške Kaj nam pomaga naraščaj bogastva. če pa delavci, kteri ga ustvarjajo, nimajo nič od tega? "Chicago American" poroča, da ima centralna vlada v Wa-shingtonu zadnji čas okrog 45 mi-lionov dolarjev prebitka, nakar ponosno nadaljuje: "Amerika je res "great country"; kljub temu, tla plačuje ogromne stroške in polni žepe neštevilnim sleparjem in grafterjem, ima še vedno lep preostanek v blagajni." Res — "great country"! Ako jc bog res odločil, da bodo hlapci in gospodarji večno na sve- ... . , ... tu, potem bi bil moral ustvariti armade oklic za dijake srednjih h, in (]cUx0(l tftko M imeli m višjih sol v katerem priporo- samo roke, ne pa ust in želodca,- ca dijakom, da med poeitn.eami H k„pitnlist(, pa SHmo z velikiim vstopijo v armado, da tako nekaj UHtnii in žolodePm brez rok Kor zasfi.zijo, zaeno pa okusijo voja- pa imajo kapitalisti ravno tako sko življenje. . , , , , . . , .. , L. , . ,, ¡roke kakor delavci in zadnji rav- Cioneral Woo,U pravi: Mno,ro no )nkn ž(l|(„,,p k„k(,r .j znt0 dijakov smlnjih sol so lahko zva- I1P vor,ljomo, (](l ilnn „ t(>ln ka j h, v vojaški stan. ako oblp.bijo, „pPBvitj ,;rof „ hlnpi|wtvom! da hočejo •poskusiti z akratek ?as • ____ vojaško življenje Torari«. delavci v Olencoe, O.l ltes famozna ldeia. Mi želimo, ^ „., . ,., ,. d« hi bil res vsakdo vojak lo z„ . ®ne. -1" »» "f; poskuinjo - edm ali dva meaeea 'fl sh'"' ns. S,Bt« Kn,r i,..».«» i: t i i i (državno srjmarsko zem lišče) v in kasarne bi bile kmalu prazne. ««« ur nt • -i # # Wheeling, W. Glavni govornik * bo socialistični poslanec sodr. V. — Razkritja pri preiskavi proti Ti. Berger. Govoril bo tudi .Tohn lesnemu trustu. so dokazala, da MitchelK nekdanji predsednik trust postavi vsakega Žagarja na premogarske unije. črno listino, ki prodaja konzumen- Delavci, bratje Priložnost tma- tom. Isto je trust zvršil z malimi te slišati edinega zagovornika lesnimi trgovci, ki so prodajali naših pravic v ameriškem kongre- pod trustjanako ceno. su. Prihitite vsi na shod, ki ži- Te plemenite duše, ki so odvis- vite v Wheelingu in okolici. Pri- ne od konzumentov, so ae združile peljite s seboj tudi žene in otro- v ta namen, da odirajo in oropajo ke. Za socializem ljudstvo, ki je njih odjemalec. '* Math. Tušek — Velik nemir se je pojavil . med delavstvom na Švedskem. Iz-prtih je 40.000 stavbnih delavcev. V drugih industrijah se pripravlja štrajk. Politični agitatorji so izrabili priliko in propagirajo za republiko. Vlada razpošilja vojaštvo v nemirne kraje. — Generalni štrajk usnjarjev izbruhne v New Yorku, ako lastniki usnjaren v par dneh ne dovolijo nove plačilne lestvice. Atraj ka se vdeleži okrog 6000 usnjarskih delavcev. — 12.000 delavcev vposlenih v Baldwinovih tovarnah za izdelovanje lokomotiv v Philadelphiji je na štrajku. — Organizirano delavstvo v St. Louisu jc priredilo 4. julija velikanski protestni shod proti ugrab-Ijenju bratov Me Ñamara. Na shodu je govoril tudi Samuel Gom-pers. pretlsednik American Fede-ration of Labor. BRATA MC ÑAMARA IN KAPITALISTIČNI SODNIK. 7. julija je sodnik Walter Bordwell v Los Angelesu odbil pred-log^agov .,ra tudi ne more noben posamezni kapitalist ali delodajalec, naj bo še tako dobrega srca predrugačit razmere. Kdor bi poskušal voditi podjetje na podlagi dobrodelnosti ne bi obstal dolgo. Največji uspeh ima dandanes tisti delodajalec, kteri je najbolj krut. Delotlajalec, kteri zna dobro odirati delavce, najlažje uspe va v konkurenčnem boju na odpr tem trgu in najcenejšim potom pride do produkta. Iz tega sledi, da kompeticija (konkurenca) je že nekaj groznega zadelavski razred. Na eni strani sili delodajalce, da segajo po najcenejših delavcih kar jih morejo dobiti; na drugi strani pa tira delavca, da se pretepa z drugimi delavci za delo. Kompeticije ali pretekanje med delavci je dane« že vratolomno. Pomeni: kdo naj živi in kdo naj strada na smrt. Pomeni: naj li delavec živi s svojo rodbino, atrpa postane "tramp' (potepuh). In carina zopet nima ničesar opraviti s tem! Kajti z delom je prosta trgovina. V mnogih slučajih je delavec prisiljen razdreti svojo družino in poslati ženo in otroke v tovarno. Stroj — ali boljše rečeno posamezni monopol — zamore ko- li, t. j. da bojo začeli delovati za boljše življenske razmere delavstva. Menil je: do sedaj stoje soe. dem sami v tem delovanju, medtem, ko druge atranke aluzijo le kapitalizmu in državi. Zato se je jelo delavstvo od njih obračati in če ac t ud i druge stranke ne bodo začele zanimati za delavstvo, bodo kmalu vsi delavci in mali kmeti v soc. demokratičnem taboru; in gospodje bodo zaman poskušali hli-ii it i svojo prijateljstvo do delavcev. Govor Krekov je bil rt* pomenljiv, a obenem jezuitsko hinavski. Kar je Krek svetoval svojim pristašem je bilo lepo, a ueizpeljivo; vse to je tir. Krek vedel prav dobro, in tudi drugi poslanci, razen kimovcav, a 14 GocrtinČar. Pre» mostiti prepad, ki loči kapitalistične stranke od soc. dem., se da na papirju, morebiti v lepih govorih proti nevednim poslušalcem, a nikdar v praksi. To je pokazal jako živo zadnji avstrijski državni zbor in zadnje volitve. Premostimo ta prepad", je vsako leto 1 do 3 glav živine; med tem je pa 12.000 veleposestnikov, grofov in varnih knezov in škofov, ki živijo v vsem razkošju in sprejemajo neizmerne dohodke on je. Dane» smo obračunili z vami prihodnjič pa z "Glasilom." Takrat ao pisali '4Prolstarca' Krže, M olek, Petrič in Zavertnik Molek in Petrič «ta poznana tem svojih alužb in velikanskih pose- perenčnika. Zavertnik je delal po »tev. Teh 12.(MX) bogatašev proda na leto na tisoče glav živine in v njih interesu edino so ravnali klerikalni poslanci , ko ao na vseh straneh pobijali soc. dem. predlog za uvoz tuje živine in znižanje celnine na srbski in nmiunski ine-ji. Premostimo ta prepad! Soc. dnevu po strehah kot klepar, po noči pa pisal v tesni sobi pri brlja vi luči za list. Krže je pa urejeva "Glasilo". Ta izbruh bolnih mo žgan, ni obudil le smeh pri vseh štirih, temveč so se ž njimi smejali tudi vsi slov. delavci v Chicagi. Tompora mutantur — sprem in klical Krek; in v 4 letih, kar je obstal nov državni zbor, glasoval je isti Kre'k za vse protidelavske >ostave. Z hinavskim zavijanjem zagovarjajo ptmlanci meščanskih strank svoja početja, s katerimi so storili vse za veleposestnike in mogočne kapitaliste, a nič za'delavca in kmeta. Vzemimo najprej visoko eolnino na tuje žito; vsi predlogi soc. dem. «o bili brezvspešni, kle rikalne in vse druge stranke so delovale proti znižanju eolnine za tuje žito. Izgovarjali ao se. da mo-ajo varovati domače poljedeljst-vo. A v resnici jim je samo za ve-eposestnike, grofe in barone. Vsakemu delavcu je znano, da le oni so, ki imajo velika posest va in jim je mogoče žito prodajati. Z svojim delovanjem proti znižanju ži- dem. poslanci stavili so predloge ja se pa tudi Pirče kot kameleon za znižanje delovnega časa pri že- če ga obsije solnce. 1 je v eni stva-lezni industriji in rudokop., zoper- ri pa ostane "neodvisni" urednik stavili »o se na Čelu vseh drugih in lastnik nespremenjen: Pobota-liberalno naprednih in konser^a- ti se node s svojo pametjo, in naj tivnih strank klerikalci. Dobili so brž se je zaklel, da ostane neumen, vkaz od zgoraj, zatajili so delavst- dokler bo svojega rojstva kosti novo in jih obsodili, da še naprej sil po tem grešnem svetu. Saj dru-umirajo pri 10 do 14urnem delav- gače je nemogoče, da živi v domi nem času in nizki plači. Pri av- šljiji, da bo "sfiksal" kar dve striskem ministru za delo, bila je podporni jednoti, oziroma glavna pred par meseci deputacija iz pre- odbora dveh jednot: katoliško in inogokopa Talkenan — Celbogen | svobodomiselno. na Češkem, glede tamkajšnih delavskih razmer. Razmere, ktere ao se tukaj razkrile, morajo najbolj nevednega delavca vzbuditi, da prične misliti. Po natančnih statističnih podatkih se je pokazalo, da je v zadnjih desetih letih produkcija '/a 1427 (metercentov) pri možu na leto poskočila. Toraj vsak delavec je vsako leto H427 mr.) premoga več skopal s pomočjo raznih modernih priprav. Med tem je pa cena premoga od 40 K. 99 h. na 47 K. 22 h. skočila. Cena za izkopa nje enega meterccnta premoga je pa padla otl 25 h. na 21. In V do lic tu ae boje tako silno strašnega Pirca, da so obljubili, da bodo slovesno zapeli "Te Deuin laudamus", če ne pride Pire z letalnim strojem v Joliet in ne "mufa" od tam "kaso" in odbornike v Cleveland. V Chicagi sicer niso obljubili, da bodo zapeli zahvalno pesen, ker bi se kaj takega no strinjalo /. načelno izjavo jednote. Da pa ^^^ Pirčev upad ne bo škodil, so naro- sar izvedeti. Govoril je" tudi oll Pri Curtisu in Wrightu kar narju, ter navedel gotove zn<*ke «•10 brodovje I,-talnih strojev naj- ki jih Račkov.skij obl jubuje H* novejše vrste, da srečajo grozne-1 tcnbergu za odškodnino, ga. še predno se mu posreči vreči jim se, da bi nam ne žica ne očitala, da poti pritiskom Oip sem slišal. Neizogibno se mm so delavske Interese na vs.-h stra- ..... mm " 1 0,1 neh. Ali pa so mogli drugače ravnati? Ne! Vse stranke so kapita-lisrčne; klerikalna stranka je pa naj poslušne jša dekla kapitalizma Razgovor je s pretržkami tmjil skoro uro. Med tem so ostah člani sodišča čakali v vili. Končno j« vstopil delavec, ki je poslušal ras-govor. Bil je skrajno razburjen in ko je vstopi, je takoj zaklieal: — Prt »kleti pes, prodal nas je! v "('lev. Amer." Jože, pojdi se solit in žabam gost, če te bo hvalil list. ki se je ustanovil z denarjem, ki je bil izprešan iz prosti- ubiti. Potem je povedal vse, kar je bil slišal ined vožnjo. Delavci so se začeli posvetovati, . , p . x - . , ,tlltk v Ljubljani — iz deklet, ki I kako izvršiti smrtno obsodbo, g n v ade. 1 omagati lioee delavcu, «o morale prodajati svoje telo, da je bila soglasno izrečena SklenS kmetu, tovarnarju m veleposest- danes živi par puhoglaveev. niku. Nič boljše niso druge .stran da naredi dobiček — denar. Iz tega razvidimo, da so naši takozvani svobodni delavci včasih na slabšem ~ iz gospodarskega stališča — kot so bili čmokožni sužnji pred civilno bojno. Črnec je bil imetje, ki je predstavljalo $1000 vrednosti, včasih več ali manj. Bil je imetje v rokah svojega gospodarja, vsled česar je gospodar, a ko je bil pameten, dobro skrbel za avojo človeškp živino, kajti njegova želja je bila, da je auienj bil zdrav in močan čim dlje mogoče. Če je suženj zbolel ali umrl, gosnodar je zgubil denar. Vse drugače pa je z današnjim belim delavcem — svobodnim delavcem. Ako beli delavec zboli ali umrje, delodajalec ne izgubi ničesar. In visoka carina, nizka carina ali prosta trgovina "kakor roža v svojem pomladanskem cvetu" nima aeveda ničesar opraviti s tem! (smeh.) žavni zbor, vzbudilo je 86 s«e dem. poslancev občno pozornost. Vsem strankam bilo je jasno, da imajo pred sabo mogočnega na-spronika. kteri ho neizprosno pobijal njih protidelavsko politiko in jih v javnoati razkrinkaval kot pokorne hlapce kapitalizma in drža ve. In to je privedlo slov. poslanca tir. Kreka, da je v svojem prvem govoru v novem državnem zboru sprožil vprašanje, kako se je mogoče vspešno boriti proti soc. demokratom. Izgovoril jo pomenljive besede, ktere so vzbudile no ta je stranka siromakov, delavcev in kmetov. Premostimo ta prepad, je klical Krek, on in njegova stranka pa so dovolili osem sto milijonov za militarizem. Otl leta 1883 do 1908 skočili so izdatki za vojaščino in morilno orodje za 101 procentov; od 1. tlK>8 do danes so se številke podvojile, in ni še konec; vedno več se zahteva. Ljudstvi) stoka poti tem groznim bremenom. Premostimo ta prepad, kličejo klerikalci in v imenu Kri-sta, ki je učil mir. zagovarjajo morjenje ter vpijejo po cerkvah in shodi. da so aocialisti sovražni ke. Vse so pod poveljstvom kapitalizma. S svojim pogubonosnim delovanjem na ljudstvo, kterega drži v duševni temi, da se ne zave in ne spozna svojih zapeljivcev je vendar klerikalna stranka najhujša. Zato s tem večjim veseljem pozdravlja ne le samo zavedno de- zadnji trenotki gapono-vi. Pop Gapon je igral v riLski revoluciji veliko, a doslej še ne dovolj pojasnjeno vlogo. Prvič je je prišlo njegovo ime v širšo javnost, ko je vodil množice peter-burškega delavstva s cerkvenimi so, tla pojdejo v Peterbnrg v nj«-g<>vo stanovanje in da ga tam ubi-jejo. Toda proti temu se je pokazala cela vrsta zaprek. Gapon ni stanoval sam. V stanovanju je vedno imel svoje pristaše, delavce. Ta načrt je bil preveč dvomljiv. (To je vseeno, je zaklieal eden izmed delavcev. Če ho«čete. začnem jaz. Ce se mi ne posreči in če me lavstvo Avstrije, temveč celega Merami pred carja, pa jim je drugi, ki bo na sveta strašni poraz, ki ga je dofr P°Kcija z ^tvom zastopila pot ^1 Izza ^^ega P« nikakor „4____i... ' in ie nrišlo do znnriP^n strnit««. nc more ostati ziv. vela klerikalna stranka na Dunaju s popolnim polomom krščan je prišlo do znanega strašnega prelitja krvi, ki je razburilo ves skih socialcev in z izgubo skoro | svet'Vsi ^ takrat smatrali Gapo-vseh mandatov na Češkem. Svojo | na za, mo0 zltinrneffa IMstva kot prorok jo v vrstah klerikalcev, drži tam ,n branitplJ njegovih pravic, edino le terorizem, kterega izva- Ali ko I)0zncje Gapon izginil ja duhovščina vsepovsod A dan broz 8,edu' ®e Je zafel° ™zlic- L ni več daleč, ko ae bodo tudi ti n° ^ ° nje*°vi uI°Vse ^ Ulim otrt«li tega jarma in takrat lin kn. ^ovo delovanje je bilo zavito v I T.\ ga jarma m takrat bo ko nec kapitalistic hovlade za krog klerikalizma lo mnogo njega prkrtašev, da so počeli misliti na Krekove besctle: ne pomaga seve to nič, ako ravno hoče posamezen voditelj klerikalcev se ravnati po tem, je vendar njegov tnul brezuspešen. Razmerje stranke napram delavcem in kapitalistom se najlepše označi z izrekom.- "Operi mi kožuh, a ne zmoei m| pra." Fr. Novak. Delavci so že obljubili, da bodo slučajno umorjeni, ali če pridejo policiji v roke, da dokončajo to' stvar tisti, ki ostanejo živi. Tako ali tako mora biti izdajalec umorjen. Rutenberg, ki se do tega hipa ni udeležil razgovora, je predlagal : Ce ste se prepričali o resnič- | obdolžitev, tedaj tni-treba zaradi enega iz- j i rje vi rabi ji že v svojih krempljih, so tretji trdili, da ni eno ne drugo resnično, da ni bfl Gapon nikakoršen idealist, ampak navaden provokater v službi carjeve tajne policije ter da je zbežal iz strahu pred revolucionarji. Po daljšem posvetovanju se je sklenilo najeti kakšno vilo na ruskih tleh, izvesti tam priprave ia zvabiti Gapona pod pretvezo važnega sestanka tja. , Nekoliko dni pozneje se je na^ jela vila v Ozerkah: poprej Sili Nekega dne so našli Gapona U- h)r<>ir,(Hlali P°(1(>bno v Suvala, bitega v samotni hiši. Tudi to je Pa ni bila pripravna, ker je bi-bila svetu uganka. Ali ga je zadelo 5a stotnikovega bivališča, maščevanje polieije, ali osveta rc- Gb dveh popoldne so bili Člani volucionarjev? Polagoma je zaČe-1 sodišča zbrani v sobi poleg tiste, lo prevladovati drugo mnenje In s v kateri je imel biti sestanek. 0- Tempora mutantur. Stari latinski izrek je krožil v možganih "neodvisnega" uredni-1 časom so v javnost prišli dokazi | ^rog štirih sta prišla Gapon in Ru-ka m lastnika "Clev. Am.", ko je da je bil Gapon res izdajalec na-oddajal stavcu članek, v katerem I jot od policije za njene najpodlej-so stale vse vrline Kržeta s črnimi še namene. na belem, za Zavrtnrka pa strašno V ruski reviji "Biloje" (štev. ludodelstvo. tla je rdeč, sploh so- 11. in 12.. letnik 1909) je neki cialist skozinskoz. 'Neodvisni" možicelj je poleg še računi!, ako se dva kregata, da »c tretji smeji Kameleonski lastnik in urednik se je tu urezal. kot se je večkra. V kolikor je nam znano, se nc prepirata Krže in Za- ne- tcnberg. Cim je Gapon vstopil, je začel hvaliti previdnost in tajno ravnanje Rutenbergovo. — To je izvrstno! je vzkliknil, znanec, ki je bil priča dogodkov. Vselej najdeš tak prostor, da ga opisal zadnje trenotke Gaponove.|ne bi niti pes izvohal. Delavci v sosedni sobi so lahko slišali vsako besedo, ker so bile stene zelo tenke, vrata pa so imela dve krili, ki »e nista tesno zapirali. Da bi odstranili vsak sum Taka je njegova povest: ... Sodba nad Gaponom se je imela izvršiti v Terjokah. Člani (revolucijskega) sodišča so bili zbrani v nuki vili in so čakali le senzacijo in pri nevednežih mnen- delavstvu, da je socializem nemo- je. tla si nadklerikalec Krek obra-ča proti aoe. dem. stranki. Premostimo ta prepad, je zaklieal Krek, in sa čut len i m poslancem kapitalističnih strank razlagal: če goČ itd. Klerikalna stranka je pobijala predlog soc. dem. za uivoz tuje živine, da se draginja meza zniža. Vzrok je navajala zopet, rešitev • v. . , „ ^ • . ">"n j. uri i njnin t, i nočejo n h ho imel njih hoj proti živinoreje. V Avstriji je 1 4:t4 no joe nemokriieiji v.peh, morajo de- kmetij, kteri,„ ni mo*oie prmla- i P.rP[",,i' ki H j" *vine, ker je nimajo; 732.28» 0,1 ,0e- d,>mokr"tov Premosti- je »re.lnih kmHij. ktere prodajajo Pire s avojo pametjo. Zameriti mu tenherir (član «ooialno revolivio- ti O ca It t n 1». I » ___• f . • « rertnik, marveč, če sodimo po še na prihod Gapona samega, da Gapona, so na vrata obesili kij* članku, se krega le "neodvisni" | bi mu povclali, česa ga dolž^Ru-1 eavnico. Odslej pa lahko opisujem kur sem sam slišal in kar sem videl i laatnimi očmi. Sodrngi, ki so bili v sosedni sobi, ao slišali do zadnje besede ves razgovor Gapona z Ru- ne ame nihče, kdor pozna njegove velike in male prepire, 'ki jih periodično doživi skoraj vsaki mesec a svojimi možgani — a sedežem svoje "modrosti". name stranke). Ce je vse, kar pravite, resnično, je dejal neki delavec Ru- tenbergu, tedaj ga ubijemo, nc da ..........,............ m i , , ... . , , . ,bi n« *klpP «tranke. Vodil' tenbergom, do"mehe pa so prihs- Nekoč,se ni dolgo je zapisal pri- nas je, sledili smo mu in verjeli jali samo odlomki, ker sem bil od bhfao v dilinju: Pri Proletar- j smo mu. Sedaj verjamemo vam. njih precej oddaljen in nisem mo-cu so sam, ponoenjaki lumpi. lo- ( ker vas že davno poznamo. Ali vi gel slišati vsake beacde povi, ki zapravljajo delavske žul- ate član stranke in inteligent. Bo-1 (Dalje prih.) J Dopisi. Roundup, Mont. Oiij. ur '(iniNt vo "Proletarca"! lTpani, da mi ne odrečete teli par vrstic v našem priljubljenem "Proletareu"" Včasih tako pride, da ne morem molčati.Nasprot-oiki nam predbacivajo, da smo jreradikalni iu da se preveč po tegujemo za našo delavsko, socialistično stranko; konstatirati pa moram, da se premalo delamo, premalo za našo stvar. Nedclavno sti in malomarnosti bi bilo lahko manj. Socialistična stranka nam vendar kaže pot iz sužnosti in odpira nam vrata v srečnejšo bodočnost. Zato je naša dolžnost, da se borimo v njenih vrstah. In naša dolžnost je tudi, da podpiramo socialistično časopisje, ktero je naše orožje. Drugega orožja mi ne poznamo. Revolverje in kolce prepuščamo zaveznikom kapitalistov in črnih sukenj, za ktere živijo in kterim se pustijo vleči za nos, Podpisani kot zastopnik "Proletarca" sem pobiral prostovoljno podporo za povečanje tega lista in pri tem delu sem naletel na nektere "črne brate", ki so se izrazili drug proti drugemu, da bi rajši «tali črnosuknježu $10 za cerkev kako pa 10 centov za "ničvredno stranko". "Črnih bratov" sploh nič ne prosimo. Naj le dajejo svoje dolarčke za cerkev, za-kar bodo prejeli "plačilo" na sod-nji dan. Mi delavci pa, ki verujemo v popolno delavsko plačilo in v pravo blagostanje za vse, lrtero nam prinaša socializem, kar pomeni sodnji dan za kapitaliste, hočemo in bomo podpirali naše časopisje. Brez socialističnega časopisja se ne morejo razširjati ideje socializma. Zato je naša dolžnost, da ga podpiramo in negujemo kakor sem omenil. Tukaj vam pošiljam svoto nabrane podpore in imena somišljenikov, ki so prispevali. Končno pozdravljam vse somišljenike in sodruge in jim želim obilo uspeha. Martin Meznarič, zastopnik " Proletarca." Pripomba uredništva: — Poslano svoto $8.65 in imena prispe va-teljev smo že izkazali v zadnji številki "Proletarca" v rubriki "Tiskovni fond". Lepa vam hvala, vrli sodrug! Želimo, da bi imeli veliko takih posnameleev in "Mož z batom" bo kmalu natol-kel tisočak, nakar bo "Proleta- ši rojaki. O kakem industrial nem podjetju tam še govora ni; rav-nota ko je v rokodelskem oziru. MVfto je le v povojih. I*2i IKK) Kar se v Victoriji dela tiče, je menda to najslabši kraj tok raj oceana. Vsa dela v tem mestu o-pravljajo večinoma Kitajci. Do Kakor hitro smo izvedeli pri določno, da je neki organizator Čeiu da smo, in da se bode treba rodom Slovak izdal štrajkarje vrniti in prositi za delo nazaj pod "Proletarec" je zahteval ime do milj »everozapadno od Vaucou-1 takrat še nisem imel prilike, vide- rec werja v canadskih pragozdih in šteje k večjemu 100 številk. Draginja pa neznosna. Ko bi človek delal za #3 do *4 dnevno, bi še teško izhajal, toda plača je le $2.50 i naprej. Zemlja v bližini pa je več kot predraga: $50 do $100 a ker. Zraven pa delo in trpljenje p redno so iztrebi zastareli gozd. Les ne zaleže nič. Boljše gozdove imajo v rokah korporacije; tebi pustijo le podrtijo in trudapolno delo. Za to ceno se lahko kupi v VVaahmgtonu blizo velikih mest boljša zemlja in večidel že kultr-virana. V Sunnv Alberta. B. C., je 5e veliko državne zemlje, ki se odda zastonj, 160—320 akrov "home-stead", ali zopet stane veliko denarja za stalno naselitev. Od tam sem šel nazaj v Vancouwer, B. C. Tam je bil ravno štrajk mizarskih in stavbinskih delavcev. Lahko bi bil imel delo v enem dnevu na 10 prostorih za $5 dnevno. A nikar ne mislite, da sem delal. Rajši bi videl svojo smrt, kakor pa da bi lačnemu jemal kruh od ust. Kot sem pozneje zvedel je bil štrajk na celi črti izgubljen. Štrajkali so za osemurno delo in za $4.50 dnev ne plače. — Vaueouwer je gnjez do angleških bankirjev; v ostalem so pa Kitajci. Nikjer še nisem vi del toliko bančnih in "Real Bsta te" -pisaren kot ravno v Vaneou werju. Špekulirajo na ljudsko ne umnost; kradejo državna zemljiš Ča in jih prodajajo revni masi za drag denar, kar jim nese velikan ski dobiček. — 22. junija sem do spel v Victoria. B. C. Celo mesto je bilo v zastavah. Poslopje parlamenta, shajališče Kleparjev, je bilo najokusnejše dekorirano. Na križarkah v pristanišču so grmeli kanoni in ravnotako pred parla mentom, nakar je vojaštvo para-diralo po mestu. Dasi sem vide na vseh straneh sliko še nekronanega bedaka in ker ne čitam časopisov, kteri trobijo v svet o kronanju oslov, nisem vedel kaj vse to pomeni. Uprašam nekoga v bli žini kaj pomeni ta siavnost. Pove mi, da se vrši kronanje "Kragur-ja" v Londonu. Človek se mora res nehote vprašati: čemu toliko časti in pasje ponižnosti napram človeku, kteremu mati narava ni nič več dovolila kakor najrevnejšemu detetu v zadnji koči t Kako ti, da bi Kitajci opravljali teška dela namesto belih. Nasproti hotela, v k tereni sem se bil nastanil, starimi pogoji, sem takoj obvestil o tem nekatere liste, kateri bi poprej izšli s poročilom o končanem štrajku, ki se je končal tako neugodno za nas. Meti prvimi je bila gradili so neko novo poslopje. Od-1 "01. Amer.", ki je »priobčila mo-važali so zemljo za klet. Že ob še- je porodilo pod zagl&vjem "Prosti uri zjutraj «lisal sem tamkaj I dani delavci", kar pa nikakor ne neko vrabcem podobno čivkanje. I soglaša s tekstom od spodaj istega Bili so Kitajo! kot mravlje okrog poročila, ker jaz v istem dopisu vsakega voza in v par minutah je uisem dolžil. nikogar "prodaje bil voz jKiln prsti. Radovedno delavcev. Ako sem pa pisal, da je vprašani nekoga, kakšno plačo da to krivda nekaterih organizator imajo. Rekel mi je, da ne ve na- jev, je tudi res. Ta krivda je ma-1 čajo interesi posameznika, marveč tančno, toda toliko ve, da vzame- loniaruost. Človek, ki je odvisen interesi vsega delavstva, sploh jo kontrakt in sicer za tako ceno, I od premogovih jam in 15 mesecev | vsega ljudstva, ki ga molze in iz da jim noben beli delavec ne more upa na zmago, si prvi hip tudi konkurirati. Kontrakt imajo skup- drugače misliti ne more. Ako po-no 60 do 100 ali tudi do 200 in | mislimo ali »pomnimo ko je "Pit tičnega organizatorja, da poskrbi da se izobči takega lumpa iz unije. "Clev. Amer." je pa odgovo rila s jmovkami, mesto du bi pove dala ime izdajalca. To dejstvo do kazuje, da so v uredništvu "Clev Amer." zapisali vedoma laž, o iz dajstvu, da bi zbegali štrajkujoče delavce. To je vzrok, da je "Proletarec" posvetil "Clev. Amer.' in ji bo, še, kedar jo bomo zalotili nu tihotapskih in protidelavskih potih. Pri "Prolctarcu" ne odlo izhajal dvakrat na teden ali dolgo se bo še ponavljalo smešno na osmih straneh. Seattle, Wash., 28. jun. Iz Seattle že dolgo časa ni bilo nič<*sar slišati. Če slučajno delaš, se čez teden z delom motiš, a v nedeljo si pa rad privoščiš malo razvedrila. Poletiš kam v svežo naravo in udihavaš svež zrak v dišečem parku. Ako ti pa vrata delavnice zapro, mučijo te zopet skrbi, kako in kje si boš poiskal kruh. Tako torej nimaš časa, da bi pisal kakšen dopis ali poročal kakšne novice. Cenjeno upravništ-vo "Proletarca" naj mi oprosti, ker sem nekoliko z naročnino za-ostad. Bil sem zopet odsoten iz Seattle tri mesece. Kolovratil sem po Canadi in gledal, če bi se dalo kupiti kakšno primerno farmo. — Slišal sem od par rojakov, da je Princ Rupert, B. C., najboljši kraj, kar se jih more najti. Vstop v to mesto da je baje dovoljen le tistemu, kteri dobro razume angleško, ima drugi državljanski papir in kteri ima najmanj $50 v žepu ter par znancev. O tem sem se hotel prepričati. Šel sem tja z namenom, da vstrajam če bi tudi drva na meni sekalr. A varal sem se grozno; obenem sem se prepričal, kakšne šleve so še nekteri na- kromanje nabavila trojno obleko, nih dam t Socializem je tisti solnč-ni žarek, kteri bo posvetil slehernemu proletarcu v dno duše, da bo končno spoznal, da takšna be darija je le navadni humbug ljudstvi* v škodo, da ga zamore poleg vsega izkoriščanja še bolj pritisni ti k tlom slepe pokorščine. Gizda-va kraljica Mary, ktera si je za kronanpe nabavila trojno obleko, bi lahko s tem oblekla 10.000 revnih londonskih deklic, ki morajo po cestnih ulicah prodajati svoja telesa pijanim fakinom. Klovn Jurček, kteri si je dal povezniti na glavo zlat lonec, znamenje barbarov, naj bi rajši izdal tisto zlato za sinove svojih revnih podanikov, da bi se naučili kakšnega rokodelstva in imeli bodočnost. Na ta način bi storil kaj dobrega za človeško družbo. Ljudstvo — revno, lahkoverno ljudstvo — pa le plačuje za kinč opičjib figur, da se lišpajo in Šopirijo kakor Indijanci s ptičjim perjem. Vsak treznomisleč človek mora obsojati tako početje, ki pije ljudstvu kri in mozeg. Toda konec se bliža. Ni več daleč čas. ko padejo krone, žezla in častni naslovi. Vsi bomo bratje brez kraljev in hlapcev. Slovenski delavci v Sygan in okolici F» O ZOR ! Jugosl. Soc, Klub Mladi Vrh, št. 13. J, S, Z. priredi v soboto večer, dne 29. |ull|a ob B url VelIRo Veselico v korist tiskovnega fonda Vsak prijatelj delavskega časopisja naj bi bil nav*6č! Veselici se vrti v dvorni sodr. L. .....Pridite vsi! " Za vae bo skrbel ODBOR. nimajo nobenega delovodje ali bossa; vsi so delavci in vsi bossi. Potem pa bodo kmalu socialisti — sem pripomnil — ker ne marajo bossov. Ker je vedel, da se norčujem, je smejoč se odšel. .laz sem jo pa mahnil nazaj Seattle. (Konec prih.) A. Wershnig. tsburg Leader" lansko leto — takrat še na štrajkarski strani — pisal — ko ko se hoteli kapitalisti podati njih stavljenim pogojem, ko so hoteli nam dati vse — razen priznanja unije —T'"Union wants whole hog or none" to je: "Unija hoče celega prašiča ali nič". Toda na žalost se unijski uradniki niso hoteli pogajati z operatorjo. Upali so, da dosežejo vse, t. j. tudi priznanje unije. Operatorji so umolknili, zbirali skebe pod zaščito zar leonov in s pomočjo sodnjiskih prepoved, da so jih imeli za po- Claridge, Pa., 10 julija 1911 Cenjeno uredništvo: — Mogoče je Vam že znano, da je štrajk prernogarjev v Westmore- laud Co. po 15 mesečnem trpljen-1 trebo dovolj. Unija. oz. uradniki, | številki, ju in stradanju proglašen uradno ki so bili zato pooblaščeni, so se končanim, kar priča oficielni cir- zopet hoteli pogajati z operatorji kular št. 2. petega 'distrikta.l— dasi so upali, da jim bode vla-Strajk je pn>glasil predsednik Fr. I da ali kongres pomagala, kar je Feehan 4. julija v Penn. Sta. ust- pa bilo kakor znano položeno v meno končanim v svojem govoru kongresu na stelažo. Ko so po» zbranim štrajkarjem, kateri o tem slali deputacijo do njih, je našla niso nič slutili — sklep glavnega — vrata zaprta! Torej vidite, kak-odbora. Seveda taka vest je na | šna razlika pred letom ali sedaj po 15 mesecih. Seveda, to se le sesava kapitalizem. Kdor bo pa grešil proti splošnim interesom mu bo "Proletarec" brez ovinkov povedal resnico v obraz, ne oziraje se, ako je dotičnemu všeč ali ne To je pa tudi nam znano, da so v vsakem štraijku delali posamezni odborniki napake. Te napake so pa tako malenkostne, da splošnem ne odločajo v štrajku. Napake pa niso izdajstvo, to potrdi tudi Bartich. Zategadel je "Clev. Amer." v drugič lagala nesramnno, ker je pod naslovom Prodani delavci priobčila nje gov dopis. Zakaj ni štrajk končal z zmago delavcem, pa določno stoji na drugem mestu v današnji štrajkarje naredila slab utis. Posebno, ker so bili povabljeni na shod. na katerim so imeli govoriti razni govorniki, med temi Rev. Shultz in rabi dr. Coffee. Pred vsem je bilo tudi obljubljeno, da bode poleg navadne parade ne POSLANO. Dne 11. aprila 1911. št. 187 je v listu "Proletarec" izšel članek pod naslovom: Odprto pismo John ^ajku v East Coneftiaugh, Pa. V omenjenem odprtem pismu je bila vsebina, ki se je nanašala na sobrata John Pajka, češ, da je govori, kaji, ko bi človek za na- hotel kot gl. tajnik S. D. P Z. or-prej vedt4, bi ga nikdar nesreča t ganizirati, ozir., da je nagovarjal ne zadela. O tem je sedaj prepoz- «kabe v Westmoreland Co. Pa., da no govoriti. Toda, ako sem ono pisal o slabih organizatorjih, ki bi jih bilo treba vsak mesec kak "piknik" in da se bode pe-1 premeniti—seveda nisem mislil na kel tudi "greezbey pig" jn obilo prepire med našim listem in 'Clev. druge zabave kakor n. pr. "base Amer." radi "prodaje delavcev", bali itd. Morate si misliti, kako je kateri so se pričeli, bilo težko pri srcu štrajkarju, ka- Ko je zastopnik "Cl. Amer. teri je prišel 5 milj ali več daleč | obiskal štrajkarsko taborišče in je teško čakal, kaj da bode slišal od govornikov. Mogoče veselo poročilo o kakem koraku naprej do zaleljene zmage. Feehan je štrajkarjem povedal, da je ek-sekutivni odbor odpovedal nadalj-no podporo in to vsled slabega fi- na Exportu, in tain baje nekaj sumljivega (?) videl, kar pa na izda-jalstvo nikakor ne kaže. Vzroki so le oni, ki sem jih prej navedel. Predsednik Feehan je tudi sam izjavil, da so napake nekaterih organizatorjev in uradnikov lokal- nančnega stanja internacionalne nih unij nekaj zakrivile, kar je pa blagajne, rekel je, da naj se vr- le malomarnost, nemo na delo. seveda poti pogoji, O tem naj bode dovolj. Štrajk kak ršne nam bo stavila kompanija se še nadaljuje po celem Westmo- oziroma operatorji. To pomeni relandu. Ali za vsakega pa velja, sneti klobuk in stisniti med noge | da kdor le more, naj si preskrbi in se podati na urad družbe in naj ustanovijo društvo in ga pri k lopi jo k S. D. P. Z. Ker pa nisva imela dovolj dokazov, da je brat Ivan Pajk vedel, da je v isti naselbini progla sen štrajk prernogarjev, vsled tega preklieujeva gori omenjeno odprto pismo. To sva storila na ukrep in zahtevo bratov delegatov zbrani na II. glav. zborovanju z dne 10, julija 1911. S tem naj bode kot v zadostilo stvar poravnana. Franklin, Johnstown, Pa., dne 10. julija 1911. Rafael Zupanee, Andrej Vidrich. prositi za delo. Seveda, da to je povzročilo nekako paniko med štrajkarji za prvi hip in to še, ker so kapitalistični časniki celi teden poprej pisali, da štrajk je končan s porazom za nas, kar se je pa proglašalo od na# strani za navadno beganje ali laž. Ker smo bili tega že navajeni. Seveda po taki izjavi glav. linijskega urad- Opomba. V "preklicu" je bil podpisan tudi R. Zupanee. ki pa je svoj podpis prvd zaključkom! lista delo. aprila meseca pa zopet pride I preklical, naslanjajoč se na sklej štrajk. Kompanije nočejo nobe- konvencije, naj se vsi razpori po-nega sprejeti nazaj. Ako ga pa ravnajo mirnim potom in sicer za sprejmejo, se mora podpisati, da to. ker bo to služilo splošni kori-ne bode več štrajkal in pogoditi Isti "Zveze . se, da se mu vzame 20% zaslužene plače, katero pa dobi nazaj po končanem štrajku drugo leto. Torej bode delal popolnoma zastonj. Skabom so že itak znižali pred enim mesecem plačo za 30 odstot- Na dnevnem redu so važne zadeve. Zaključiti bo treba tudi glede veselice, katere Čisti dobiček poj-de za večjega "Proletarca". Za socializem Fr. Podlipec. JAVEN SHOD bo obdržaval jugoslovanski soe. klub v Kcao«hi, Wis. v nedeljo dne 23. julija ob poldeveti uri zjutraj v Schlitzovi dvorani. O točki "delavstvo in domovina" bo govoril sodrug T. Cvetko. Sodrug Cvetko, ki sedaj študira pravo, je poznat kot dober predavatelj. Njegova znanstvena predavanja so temeljita in lahko um-ljiva. Vsakemu delavcu, ki želi razširiti svoje znanje, je le priporočati, da pride k predavanju. - Odbor. ANGELINA NAPOLITANO RE-ÔENA BARBARSKE SMRTI. Glas stotisočev je bil uslišan. Nesrečna Angelina Napolitano, ktera je imela biti po odloku krščanske justice zadavljena po porodu svojega otroka na vešatih dne 12. avgusta, — ne bo visela 1 Canadski kabinet v Ottawi, Ont., je zadnji petek 14. t. m., spremenil smrtno kazen v dosmrtno ječo. Zavedno delavstvo zlasti žensko Zedinjenih državah in Canadi, ki je po mogočnem protestu socialističnega časopisja šlo prvo na delo za rešitev nesrečnice, si lahko šteje v zadovoljstvo, da je pripomoglo dober če ne največji del do pomiloščenja. Naval protesta je bil zadnje dni tako ogromen, da smo že v naprej vedeli, da ga ca-nadske oblasti ne bodo mogle ignorirati. Toda to še ni dovolj. Okolščine, ki so prisilile Angelino Napolitano, da je umorila svojega ničvrednega soproga, jo opravičujejo do popolne svobode. Njeni štiri nedorasli otroci potrebujejo mater. Ženske organizacije po vsi \meriki od socialističnih skupin pa do klubov milionark soglasno zahtevajo popolno oproščenje Angeline Napolitano. Protest se moni torej nadaljevati. S peticijo za icticijo je treba bombardirati generalnega governorja Canade tako dolgo dokler Angelina Napolitano ne zadobi popolne prostosti. Volilni okraj Brežice Sevnica Laški trg. Številke govorijo jasno, za koliko bo napredovali slov. socialisti v tem o-kraju: POZOR! Milwaukee POZOR! Zavedni delavci in West Allis ! Jugoslovanski socialistični klu bi št. 37, 9 in 35 prirede v nedeljo nika smo spoznali, da je bilo res-1 kt>v» tako da bodo enaki s štraj-ldne 23. julija skupen izlet v Jon- ''----------- v ''"rji, bodo li skebi tudi plačevali son Grove, vogal 51 Ave in Hadey poseben "fond", se še ne ve. Road, kjer se vrši potem vrtna ve-pač pa bodo štrajkarji, kateri bo- " meno kar so pisali nam sovražni I kftrji, bodo listi. Posledica tega je bila, da sol v se tu in tam slišali nezadovoljni kriki, nekateri so »e hoteli osvetiti ali maščevati nad voditelji štraj-ka. Nekateri so tudi trdili, češ, da so prodani "pol miliona so že dobili za nas" in druge domnevne trditve. Ampak človek, ki le ko- do tako srečni, da bodo dobilr delo nazaj. Štrajkarjem se še vedno izplačuje podpora za nedoločen čas in to le onim, kterim se ne posreči dobiti dela nazaj. Da si je interna- selica. Na vrtni veselici sodelujejo: Tamburaška zbora "Nova slobo-da " in "Adrija", pa pevska zbora "Naprej" in "Jed na kost". Na vrtu bomo točili sveže pivo tvrdke Blatz in pekli bomo na ičkaj pozna sedanji položaj, spre- cionalni odbor odpovedal vso pod- ražnju tri jagnjeta za prigrizek, vidi, da o kakej "prodaji" ni mo- p°ro. Apelirali so že na vse kraje Vsakdo, ki ljubi čist in sveži goče misliti, kajti tekom zadnjih U» pomoč onim, ki se ne morejo zrak, ubrano petje in tamburico, treh mesecev so kompanije dobile brez sredstev nikamor ganiti. To- naj ne zamudi obiskati te zabave, toliko skabov pod varstvom zako- da štrajk je končan, toda le za- Čisti dobiček je namenjen v svr- nov, ki tvorijo za štrajkarje pra- časno. To je nekako premirje u- ho ■ razširjenja jugoslovanskega vo izjemno stanje, da se na zmago p«ti je, da se aprila meseca poka- socialističnega časopisja. ni moglo več misliti. Zakoni so »e izvrševali proti štrajkarjem tako občutno, da so zahtevali skoro retjino denarja, ki je prišel za podporo, pa segali so tudi na posestva štrajkarjev. Zapirali so le one, katerim se je lahko kaj vzelo. Ječe so bile že prenapolnjene drugih, katerim je bila »odnija tako mila. da jim je dovolila odse-deti svojo kazen. Zadnji čas ni bilo upanja na kako zmago, ie manj pa misliti na kako "prodajo delavcev", ker rovi so skoraj vsi razen par izjem operirali z enako močjo pred štrajkom. Oni rovi, ki so bili zaprti vsled štrajka, ostanejo še nadalje zaprti, ker kompanije, ka- žejo vvestmorelandski premogarji z večjo močjo na površje in da jim bo takrat z združeno močjo mogoče izvojevati to, kar zahtevajo. Tako, da bode tudi enkrat v Westmoreland Co. vihrala svobodno zastava U. M. W. of A. S pozdravom vsem, ki se bore v potu svojega obraza za svoj vsakdanji kmh. John Batich. Opomba uredništva. Med "Clev. Amer." in "Proletarcem" ni no-benega prepira. "Proletarec"- je socialističen list in lastnina socialistično organiziranih delavcev, da brani korisrti in interese delavcev in potegne vsakemu krinko nega časopisja. Podrobnosti na lepakih. ODBOR. Sodrugi na severu v Chicagit Prva redna mesečna seja jugo-slov. soc. kluba št. 52, bo v nedeljo dne 23. julija t. 1. v Schimberg Ilall. 529—527 Milwaukee Ave. Začetek točno ob 9. uri dopoldne. Na to sejo vabim vse delavce in delavke, ki želijo sebi in potomcem boljšo prihodnjost — konec kapitalistične sužnosti. S soc. pozdravom Fr. Urbančič, tajnik. Ï Ï o ►C ü i dem. TT 1 a Z o* JU « Ji •o 'S □ x> Videm 72 -c 140 23 Gaberje 25 30 5 Vel. Obrež 50 8 5 Mostec 27 7 Rigonce 17 3 , Zakot 46 145 M Artiče 27 228 1 Mihalovec 4 69 _ 8ela 18 38 5 Loč 17 8 1 Kapele 182 46 1 Kajhenburg 27 90 3 Senovo 49 56 Stolovnik 27 19 Rojsno 7 13 27 Globoko 27 114 11 Piiece 77 106 51 Jurklošter 45 227 2 At. Lenart 15 117 2 Rlanca 62 253 32 Anže 10 19 Bre*je 8 60 Razto« 2 32 Gorica . — 24 ■ Planina 29 17 - , Golobinjek 9 62 Zabukovje 82 91 ArmeSko 15 11 Ntromlje 23 122 St. Rupert o m 246 ___ H v. Kriitof I. 31 214 __ Hv. Kriitof II. 37 208 55 Marija Gradec 5 442 7 R i Kel j« ko 248 93 - i,. Loka 85 202 158 Dol 35 89 49 Hrastnik 120 83 443 Trbovlje 1. 111 103 515 Trbovlje IT. 117 81 613 Glavne poetojanke HOC. lelav«tva so Sodrugi na zapadu v Chicagi! H II HI Redna mesečna seja jugoslov. kor pravijo, nimajo nobenega pro-1 raz obraz, ki bi skušal z napačni-1 soc. kluba št, 1. bo v soboto zve-meta s premogom in kolikor so ga ] mi informacijami begati javnost, j čer dne 22. julija v Kostkovi dvo-potrebovale, so ga skabje nakopa-! kedar gre za delavsko korist, rani, vogal 26 St. in Avers Ave li zadostno količino. » "Clev. Amer." je prinesla zadosti Začetek točno ob osmi uri zvečer pa* Trbovlje (1128), Hrastnik 443, Loka 15«, 8v. Marjeta (Kriitof II.) 55. Pa tudi v kmečkih okrajih *> precej dobili. Leto* no pri*li na drugo metito, dasi so bili leta 1907 na tretjem. Upajmo, da pridejo prihod nji* na prvo! — "Clev, Amer." hvali zdaj Sakserja kot gentlemana, ki plačuje svoje delavce po 16 in 18 dolarjev na teden. = Pirčetu se cedijo sline po velikem oglasu. MATI. Socialen rowan v tiveh delih. Spiral Maxim Gorkij. Prvi del. III Trideset let je delal, začel je, ko je vaa tovarna bila v dveh poslopjih, a dane« jih je — «edem! . . . Fabrike rasto, ljudje pa umi rajo od dela v njih. Strahom* in željno k* je poslušala. Oči so mu lepo in svetlo go rrle; naalaiijaje s prsmi na mi zo, se je primaknil k materi in ji je naravnost v obraz, od solza raz močen, govoril svoj prvi Kovor o resnici, ki jo je razumel. Z vso silo «voje mladosti in z vsem og njem učenca, ponosnega na svoje znanje, sveto verujočega v resnico, je govoril o tem, kar mu je bilo jasno; ne toliko zaradi matere je govoril, kakor za to, da preskusi samega sebe. Semtertja se je u stavil, če mu je zmanjkalo besed, in tedaj je opazil pred sobo j otožno obličje, na katerem *o od solza zastrfe, motno .sijale dobre oči. Strah oni a in nerazumno so gledale. Smilila se mil je mati, začel je znova, zdaj pa o njej in njegovem življenju. — Kakšne radcati si okusila? — jo je vprašal. — Kaj «i imela od življenja? Poslušala je in otožno zmajevala z glavo; začutila je novo, nepoznano, bridko in radostno čustvo, ki se je mehko laskalo razboljene-mu srcu. Take besede o sebi in o svojem življenju je zaslišala prvikrat in zbudile so v njej davno zamrle, nejasne misli in razvnele ugasla čustva uporne nezadovoljnosti z življenjem — misli in čustva daljne mladosti. Razgovarjala se je s tovarišieami o življenju, govorila je na dolgo o vsem, ampak vse in ona sama so le tožile, nihče ni razložil — zakaj je življenje tako težko in bridko . . . A» zdaj sedi pred njo sin, in kar govore o njej njegove oči, njegov obraz, njegove beseUe — vse ji obvisi na srcu in jo navdaja s čustvom ponosa za sina, ki je verno razumel življenje svoje matere, ki ji govori resnico o njenem t£pljenju in jo pomiluje. Matere — kdo jih pomiluje! To ji je bilo znano. Nič ni razumela tega, kar ji je Pavle govoril o drugih rečeh, ampak vse, kar je govoril o njenem ženskem življenju, pa je bila bridka, znana resnica. Zato pa se ji je zdelo, da je vsaka njegova beseda pMna resnice, in v njenih prsih so tiho zatrepetala čustva, ogrevajoča jo bolj in bolj z neznano ljubeznijo. — In kaj hočeš potem? — mu je segla v besedo. — Učil se bom in potem — bom učil druge. Nam delavcem je treba. da se učimo. Spoznati in razumeti moramo, zakaj je nase življenje tako težko. Sladko ji je bilo videti, da so njegove resnobe in stroge, modre oči sedaj tako mehko žarele in razstvctljevale nekaj nenavadne- ga v njem. Na njenih ustnih je za igral zadovoljen in tih nasmeh dasi se v gubah na licu še niso p< sušile solze. Navdajalo jo je dvojuo čustvo ponosa s sinom, ki hoče vsem ljudem dobro, ki se mu vsi smilijo in ki vidi vse gorje življenja, hkrati pa ji ni šla iz glave njegova mladost in da govori^M) vsem drugače kot drugi, da hoče sam v boj proti življenju, ki so ^a vsi — in tli ona sama — va jeni . . . ltada bi mu bila rekla: — Ljubček, kaj more* pomaga ti? Upogncjo te, da padeš! Ampak bala se je, da si skali svoje veselje nad sinom, ki je naenkrat stal pred njo popolnoma nov razumen ... in nekoliko tuj. Pavel je opazil nasmeh na ma terinih ustnih, pazljivost na njenem obrazu, ljubezen v njenih očeh; zdelo se mu je, da je dosegel v njej umevanje resnice, in mlad p< nos nad silo besede je o-krepil njegovo veto v samega sebe. Vznemirjen je govoril dalje — zdaj se je smehljal, zdaj spet se mu je namrščilo čelo; časih je zazvenelo sovraštvo iz njegovih besed, in ko je mati slišala njegove zveneče, trde besede, je prestrašeno zmajala z glavo in poti* homa vprašala sina : (l)alje pri h.) ... — Pire naj nikar preveč glasno ne zahteva v MClev. 'Amer", da bi Krže zopet postal urednik "Glasila". Krže je ponovno izjavil. da noče biti urednik. Ker je pa Krže mož, kar urednik "dev. Amer." sam prizna v svojem u-vodniku, se mu kaj lahko zgodi, da ga Krže oklofuta, ali mu pa pljune v obraz, če se kedaj slu čajno snide ž njim, ker ga blami ra in mu dela planke. < POHIŠTVO NA PRODAJ! Pohištvo prodam po zelo nizki ceni, ker mi soproga odpotuje v staro domovino. ^ i Kdor želi kupiti pohištvo naj se zglasi pri J. Kriianič, 4954 W. Ohio St. Chicago, Dl. Kopači svojih lastnih grobov. Mnogi ljudje se niti ne zavedajo, da si kopljejo svoje lastne grobove. Ogleduj jih pri jedi in pitju, pa boš kmalu priznal, da si kvarijo svoje zdravje. Nezmer-nost, neredn^st v jedanju, slaba kuha, neprimerna izbera hrane, nepopolno žvečenje, vse to drži do preranega groba. Nikdar ne smeet zanemariti najmanjšega ne-razpoioženja, ker vedno utegne pustiti za sabo kako slabost v kakem delu telesnem. Uživajte takoj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To vince izeisti želodec in ga ohrani č.stega; tudi izeisti drob in ne dopusti, da bi se tam hrana kisala. Nadalje okrepi prebavila, obnovi izpraznjeno kri, podeli živcem in mišicam nove krvi. Ozdravlja neprebavnost, zapeko, glavobol in bol v hrbtu, lajša revmatične in nevralgične bolečine, ščipanje in krče. V lekarnah. Jos. Triner. 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. 41T0 LETNO IZPLAČILO OBRESTI V ODDELKU NAŠIH HRANILNIH V LOGATELJEV. Obresti so všteti od 1. ¿ulja. Iste se izplačujejo ali dopi&ejo k hranilo imvlogam pod tem datumom. Nove hranilne vloge, ki dospe do 15. julja t. 1. se štejejo obresti od 1. julja. INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 Blue Island Ave., Chicago, III. Vlog čez pol miljoni dolarjev. Odprto v soboto od 6 do 8 ure zvečer. - m wmmmmw mmmmmmmmmmmmmmmm^ Jj It doesnt pay to your Health če pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in ' potem obolite za nekaj tednov? Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER poznano staro domaf-e zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite. Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. On vaj te se ponaredb in pazite na sidro in naše ime. M r. AD. RICHTER O CO.. tU Petri St.. New York. N.Y. Dr Rlehtarjava Ooago Ptlala aUJUJo. (V*. all 5Qste najboljše n:iswf<> in prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letal praksi kot specialist v boleznih pri moških. f"e je upanja v vaši zadevi,| vam pojasnem, kake se treba zdraviti. Osdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprilike v Jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati). TAJNE moške bolezni rfuba narora. N leini v ledicah in j trih zdravim hitro za stalno in tajno. 2ivčene onemoglosti, slabost, napor, zastrupljenje in zguba vode. PLJUČA naduho, Rronchiti«, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi (Prtiskovinj« brezplačno) Zdravljenje ca stalno, Je, kar želi vsakdor; ozdravim vsakogar, kdor mi zaupa nje|---------- " !---w-----* '----* tančnemu (Nasveti zastonj!) N. Clark Str. PHELPS BROS. & CO. Gen'l Agt's, 2 Washington St., New York. Zastopnik za Zapad : K. W. Kempf, 120 N. La Salle St., Chicago, III. Na|več|a trgovina z žganjem, vinom in smodkauii na debelo. Vse blago prve vrste! Dve prodajalne: JOSEPH H. MILLER et Comp., 917 Woodland in 6030—6032 St. Clair ave. Cleveland, Ohio. Telefon: Cujnhoga C, 4254 H in Princenton 2002. Blago pošiljamo tudi izven Cleve ! landa. Pišite slovansko! Cene nizke. Potreiba točna! Sodrugi Na* lut j« ^ močnejše orožje! Nje^ ^ ■ Podpirajmo in širimo Ji a^i rajmo da bo « PROLiuff *e večji m močnejšil Deiav,t brez svojega časopisja i« ¿T° življenje brez solnca *** # . • IMavci ae verjamejo v tolik, pa I, malo Jako važno vpra*aa|e? "Ali aem že poalal znoitalo m. ročnino na 4lProletarea,,f 6« ne! — Podpirajte socialistično ¿aso. pisje! Naročajte, čitajte iB «hu 'Proletarca'! Priporočajte hrvit skim delavcem 'Radničko StrOo\ Spomladanske in letne "Nol)by obleke" po zmerni ceni za odraščene in mladeniča Najnovejše mode. IAWNDALE Amclothing MOUSE S.WCorner 26- &Ceniral Patk/kt, Rudolph Layer, lastnik. P«VA SLOVENSKA Vinarna in Gostilni V Kaliforniji, kjer »e UVM dobim vina Ia inportlnao pOm^ pivo. Prodaja vina na ralonc in na droboc Ant. Schnabl, cor. Irumbull ave. in 26. Sir., Chicip, IB. Najboljše in najfinejše obleke so po nizki ceni na prodi| pri H. SCHWARTZ, 16—18 N. Halsted St., Chlcaga Velika zaloga klobukov, čepic, c* vljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolsrjev, dobi darilo. Dolžnost vsakega socialista je, podpirati svoje časopisje. Agifcj rajte za "Proletarca". Pridobite mu nove naročnike. POZOR! SLOVENCI! P0Z0RI s A L O O N a modernim ke*ljišČen 8veie pivo v aodikih ia butaljkaft in drug« razno vnetne pijače ter osijak« •modke. Potniki dobe iedno za nizko ceno. Poetrezba točna ln iz bona. Veem Slovencem in drugim Slovi •e toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 1625 So. Centre Ave. Chicaft ZastrupHenie in vseh drugih koinih bolezni, kakor priiie, j lucije, onemoglost itd. Ženske bolezni beli tok, bolečine v oza-tur^, garje, otekline, po-dju in druge organske | bolezni zdravim za stalno. zaupa njegov položaj. Moje zahteve so dostopne in primime" napram na-zdravljenju in obroki lahki. Pridite dane« in olajftajte bolečine. DR. ZINS, 183 med Randolph in Clark Odprto; j «JutraJ do8iv.d.r Ob nodeljeh od • ajytr. do 4 pop. Chicago v Waukeganut _ ,. kofete piti dobre pijače in se znbaviti po domače pojdite k Be Mahnich-u, 714 Markfl Street, Waukegan. Pri njemu je vae najbolje. Kdor ne vrjnuie, n.ij sr prepir i DOBRA, DOMAČA GOSTILNA v Clevelandu, Ohio J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clatrave toii vino. pivo in i*anje prva »rata. Hmorika prva kralitato to na prodaj. Za mnombrojan po^t aa priporoma rojakom v Clavalandu, pa potnikom Laatnik. Valentin Potisek gostilničar 1237-lst St., La Salle, IR Toči rme, goetilni podrejon» pi|«il pr»i>oro^ rojakom ta obilen obfcfc. M. A. Weisskopf, M, D. Izkušen zdravnik. Urad nje od 8—11 pred poldne! in od 6—9 zvečer. 1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, III J. Kosirnik, krojač izdeluje nove obleke, čiati, lika is popravlja. Cene zmerne. J. Kosirnik, 3708 W. 26th St. Tel. Lanwdale 1761. CHloafi LOUIS RA BS EL moderno urejen aal un IA 460 6IUID ATE., KEIOSIA, VIS Telefon 1199.