Nekaj o učitetjskih društvih. (Dopis z Goriikega.) V 28. štev. BU6iteljskega Tovariša" sem čital sestavek z zgornjim naslovom, le spodaj je bilo označeno, da je dopis 8 Štajerskega. Umestno pa se mi zdi na podlagi tamkaj navedenih faktov navesti dejstva, ki so kriva, da birajo učiteljska društva na Priraorskem (kolikor mi je znano, vsaj dve na Goriškem) na neki neozdravljivi bolezni. če ni na zelenem Štajerskem dovolj zanimanja in navdušenja za učiteljska društva, na Goriškem ga je še manj. Mnogi so tako mlačni pri nas, da niti člani društva nočejo biti. Celo sramujejo se ga. Med temi abstinenti tvorijo ravno gospice koleginje precejšen odstotek. Seveda član (članica) društva neče biti, s kolegi in koleginjami ga je sram občevati, v duhovski, uradniški ali podobni družbi se pa dobro počuti. V dokaz tej trditvi navedern slučaj, znan mi iz lastne izkušnje. Učiteljsko društvo za neki okraj je imelo zborovanje v lepem kraju Goriškega. Vabila so se razposlala in zborovanje se je vršilo kakor navadno, a obiskovalcev je bilo jako malo. Po zborovanju se zbererao v gostilnici, da se nekoliko okrepčamo in osvežimo po delu. V gostilniei pa je sedel kolega s kaplanom iz vasi, kjer službuje. Pridno sta častila Bachusa, a drugega menda nista znala. Na vprašanje po odsotnosti pri zborovanju pa se dotični kolega odreže, da ni vedel za zborovanje. Z zastopnikom cerkve je dalje tam sedel, a ni imel toliko takta, da bi prišel vsaj pogledat b kolegom, ki so kosili v bližnji sobani. To je jasen dokaz kolegijalnosti in žal, da ni osamljen. To je stanovska zavednost in naprednost. Kar navaja cenjeni kolega s Štajerskega o sovraštvu med učiteljstvom na večrazrednieah, potrjujem lahko celotno glede Goriškega. Dandanes mnogo govore o stiku med starši in šolo. Na dnevnem redu so obiteljski večeri, toda to so vse prazne besede, dokler vladajo n. pr. na večrazrednieab opisane razmere. Saj se še učiteljstvo vidi le enkrat v mesecu o priliki mesečue konference, in še tedaj se ta izvrši po šabloni brez vsakega pomena za navzoče učiteljstvo. Gleda se le na to, da se izpolnijo tiste predpisane rubrike o nadzorstvu, uradnih spisih, predelani tvarini itd. če pa navzoči voditelj reče le eno kritikujočo besedico navzočim (špecijalno gospicam koleginjam), tedaj so vsi križi. Nikdar več ne dobi dotičnik usmiljenja v očeh teb vzvišenib ljudi. Potem govore v stikib med šolo in domom. Umestnejše bi bilo govoriti o stikih med ufiteljstvom samim. Kako naj spravimo potem take elemente v učiteljsko društvo? Saj vendar ne znamo delati čudežev. Ce kažejo nekateri starejši kolegi .svojo oblast nad mlajšimi podložmki nekoliko preosorno, moram glede naših razraer tako-le povedati. Nekteri hočejo biti vsemogočui bogovi, ki se jim mora — ne glede na njih znanje — vse ukloniti. To pa zaraditega, ker so oni tako srečui, da je sv. Birokracij njih patrou. Ker pnhajajo v družbo s c. kr. šolskimi faktorji ia smejo celo z g. Dadzornikom izpiti par kozarčkov, so oholi, češ, varujte se nas, mi lahko ivčemo dobro besedo za vas uboge pare ali narobe! Celo tako daleč gre, da je učiteljstvo zaraditega razeepljeno. Eni obožujejo enega teb vsemogočnežev, drugi zopet drugega. V opoziciji proti tera so tisti, ki so toli možati, da ne krivijo hrbta nikorrjur. To je neovržoa resnica. da nastajajo potem osebrja sovraštva, ker so si ti ljubljenčki in opozieijonalci v laseh. ko gre za podelitev služb. Obžalovati moramo, da je tudi nekaj mladih kol^gov, ki so nekaki samostanei, katprim ni do nobenega bodisi kulturnega ali zrj.anstverj.ega dela iu napredka. Za učiteljske list*- jira ni in celo o poeitnicab rajši opiavljajo razna dela, ki uiso vselej za učiteljski stan častna. nego da bi sprejeli svoje kol^ge, ki pridejo slučaino skozi vas. Izgovarjajo se, da imajo nujuo opravilo, tovarifti pa gredo lahko svojo pnt. Nobeno kmetiško opravilo i;i za ufitelja pouiževalno. Toda kaj na.j si misli ljud^tvo o učiteljstvu, ko sam učitelj ne pogleda tovarišev, ki giv.lo slučajuo jnimo. Tak kolega gotovo ne pride k zboiovanju. Kaj naj iš(V tam Si-j pedagogika ni zauj. Tudi pri uas so eelo star^jši kolegi, ki ne marajo iz osebnega sovraštva do predsednika ali do drugega člana društvenega odbora k zborovanjem. če je na Štajerskem izstopil kolega iz učiteljskega društva zaradi lepopisne metode, je pri nas pa drugače. Oe se blagajnik drzne opozoriti zanikrneže na dolžnost plačevanja udnine, tcdaj je ogenj v strehi. Olan društva sede in spiše grajo odboru, pošlje (večkrat tudi ne) zastanek in izstopi kot nekak mučenik iz društva. Glede predavanj omenjam sledeče: Nekteri vedno tožijo, da niso taka zborovanja, kot jih imamo, nič vredna in pozivljajo društveni odbor na delo. Odbor seveda delaj, gotovo častna naloga. Drugi bodo pa spali. To je res lepa klasifikaeija. Na učiteljišču smo se učili o učeči, poslušajoči in trpeči cerkvi. Tako naj bo pri učiteljih. Lepe razmere. Seveda: trpeči bomo vsi. Poslušali bodo tisti, ki so pri vsakem zborovanju, t. j. odbor in pest drugih rednih obiskovaleev. Učeči bodo zopet člani odbora. Ta je res lepa. Biti obenem učenik, trpin in poslušalec! Polagam pa tistim (špecijalno mladim) uezadovoljnežem na srce: Pero v roko, knjige na mizo, papir je ceno, pa sestavljajte tako pridno referate in poročila, kakor znate kritikovati, pa bo v naših društvih idealno življenje. Tedaj bodo člani res imeli kaj dobička ed njih. Kolegijalnost se utrdi 'in duševno obzorje se razširi. Sem pa sodi značilna epizoda iz rednega zborovanja enega goriških učiteljskih društev. Marljiv kolega je sestavil krasen referat. ki je bil za mladi učiteljski naraščaj- imenitne važnosti. Pri zborovanju so morali ta referat odložiti, ker ni bilo mladih tovarišev. Glede vedenja udeležnikov pri zborovanjib se da napisati tudi marsikatera pikra. Med referiranjem, v važnih raomeutib ostavljati sobo in boditi kadit, vendar ni umestno. čast pa starejšim v službi osivelim kolegom. Premnogib zborovanj so se udeležili, ali sobe ne zapuste ves čas zborovanja. Na njih se zgledujte! Preden zaključim to svoje opazovanje, dodajam še eno točko, ki se je ni dotakoil štajerski kolega. Kakor se morajo ^Zavezini" listi boriti z gmotno bedo, tako se bore tudi naša društva (vsaj eno) s pomanjkanjem denarnih sredstev. članarina zastaja, da je sramota. Po nekem zborovanju v nekem okraju je vladalo eelo ogorčenje nad blagajnikom društva in enim drugim kolegora, ki je pobiral članarino za nSolsko Matico". Kdaj pa je lepša prilika kakor pri zborovanjih, da vplača učitelj tribut na oltar svoje organizacije! če pa blagajnik vedno ne trka in ne prosjači, mu ofitajo, ko narasie neplačana vsnta, da je krivičen, da je preveč, dajib je moral prej opomniti itd. Navedena fakta so rak-rana učiteljske organizaeije. Težko bolezen preraaga le energično postopanje. Kdor ne misli biti pravi član učiteljskega društva, je bolje, da ga ui. Spomin.lam se na članek ,,Disziplin" v letošnjem BUebprallu" (vojaškera listu), kjer govori o nepokorščini in o nje vzrokih ter zaključuje: nDas ieia personliche Mitleid darf nif so weit gehen, daC man das gauze vergifit, um dessen willen die Strafen unbeoingt hart seio mussen". Slovensko in za naše razmere prikrojeno naj se glasi: Ne preveč ozirov! Kdor ne izpolnjuje svojihdolžnosti kakor član učiteljskega društva nima ničesar iskati v društvu! Sklepam. Up»_i, da niso te besede glas vpijočega v puščavi. Ako pa se bodo nekatere učitelj _e osebe tako ostentativno izogibale društev in mu izpodkopavale ugled, tedaj moramo poskrbeti, da se jih iznebimo. če se pa ne strinjate z društvenimi načeli, tedaj na dan z argumenti! Zakulisno obrekovanje in posmebovanje pa kaže le ignoranco. Spoznavaj se, prevladuj se in požlahtnuj se! Ne bodimo malenkostni, ampak v slogi delujmo za svoje ideale!