List ljudstvu v pouk in zabavo. Jakaia vsak četrtek In velja s poStnino vred in ▼ Mariboru a pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 E in za Četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge Izven avstrijska Beiele C K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 Ki Naročnina se pošilja na: UpravniStvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopoSilja do odpovedi. — Udje „Katol. UcfterneKa društva" dobivajo list brez posebno naročnine, i—■ Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Bokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta Stev. S, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za Inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemaj» do srede zjutraj. — Ne« zaprte reklamacije so poštnine proste. Slovenskemu ljudstvu! >vaši volilci so nas poslali v deželni zbor y C&adec, da tamkaj zastopamo njihove gospodarske, narodne in politične želje. Vestno smo izpolnjevali svojo dolžnost. Toda nemška večina deželnega zbora je iz narodne nestrpnosti dosledno prezirala naše najvažnejše zahteve in se nazadnje oelo povspela do drznosti, da je hotela ustvariti zakone, ki bi pome-njali našo narodno smrt. Vsled tega smo morali prijeti za najskrajnejše orožje, ki nam je v deželni zbornici na razpolago, nastopili smo z obstrukcijo. Za-branili smo z govori in predlogi, ffa bi se dovolil nemški večini denar za njeno krivično vladanje, ob-Struirali smo proračun. Posledica tega je bila, da je cesarski namestnik dne 8. februarja vsled Najvišjega odloka odgodil deželni zbor, predno se je večini dovolil proračun. Ob tej priliki čutimo dolžnost, (da slovenskemu ljudstvu vsaj v kratkih potezah predočimo sovražno postopanje nemške večintj proti zahtevam slovenskih zastopnikov v Gradcu. Že takoj v začetku, ko smo prišli v deželni, •sbOF, je pokazala nemška večina^svojo velijo sovra-Ažfvo -n.-. ^PoU-sIoVeli ¿kiuir klonila dva naša predloga, podpore za poškodovane po toči. Zraven tega nam je hotela vzeti s hrupnimi nastopi in z zmerjanjem pravico, da se poslužujemo jezika svojega ljudstva. Le vsled našega odločnega odpora se ji je ta nakana izjalovila. Zelje po železnicah na slovenskem ozemlju, kakor je na primer proga Savinjska dolinarGornjigrad, Polzela-Kamnik, je kratkomalo prezirala. Glede uravnan j a rek, kakor Sotle, Mislinje, Dravinje, Drave, Mure, Save, Sromeljščice, Gabrn-ce, Sčavnice itd. nas je tolažila s praznimi obljubami m bodočnost. Zahtevali smo spremembo lovskega zakona, posebno z ozirom na velikansko škodo, ki jo delata slovenskim posestnikom osobito zajec in fazan, a nemška večina nas ni hotela uslišati. Pogorelci iz slovenskih krajev so prosili podpore v svojem bednem stanju, a se jim je odklonila; pai pa je nemška večina imela denar za podpore Slo- rtr. joreZvMtho je od-v katerih smo zahtevali vencem sovražnih društev, kakor sta Siidmarka in Schulverein. Pri brezobrestnih posojilih za vinogradnike j« črtala nemška večina v svojem sovraštvu do slovenskih vinogradnikov celih 200.000 K. Za Zgornje- in Srednje-Stajersko gre za ceste, uravnavo rek in za druge gospodarske potrebe na tisočake in tisočake denarja, slovenskemu fitajerju se delijo te dobrote le v najhujši sili in z velikim obotavljanjem. Nemci imaje 26 meščanskih šol, Slovencem ne dovolijo nobene. Celo deželno meščansko šolo v Celju, katero sedaj obisknje mnogo Slovencev, hočejo izročiti celjskemu mestu v oskrbo, da se tudi tam zabrani slovenskim otrokom dostop do šole. 2 nečuveno drznostjo so zahtevali v svojem slepem sovraštvn, da se šentjurska kmet. šola ne otvori, ter psovali ob tej priliki naše ljudstvo kot ubog vini-čarski narod, ki take šole ne potrebuje. Naše zahteve po stavbeno-lončarski šoli v Radgoni in, po lesno-zidarski v Velenju, so z mirno vestjo brez vsakega posveibvpnjn o<**'outt!. Pri različnih prilikah so surovo in neolikano psovali in zmerjali slovenski narod in njegove poslance. In vse to jim še ni bilo dovolj. Višek narodnega sovraštva in neukročene nestrpnosti so kazali v zadnjem času. Slovenski celjski okoličanski občini so hoteli proti njeni volji vzeti kos zemlje ter ga priklopiti mestu. Hoteli so politično-narodnemu ropu dati postavno obliko. Vrhu tega so tudi pri vodnem policijskem nadzorstvu občinam nameravali vzeti skoro vse pravice. Dri bi se naše Šolstvo popolnoma vladalo iz Gradca, nakanili so preustrojiti deželni šolski svet in okrajne šolske svete na tak način, da bi gospodovali v njih na oeli črti le liberalni Nemci. Slovensko ljudstvo bi moralo le plačevati, ukazovali pa bi mu tujoi. S tem bi bile naše ljudske šole in naše srednje šole v jezikovnem in narodnem ozira prizadete s smrtnim udarcem. In da bi se slovenski poslanoi nikdar ne mogli veS v deželni zborni oi postaviti nemškim krivioam po robu, hoteli so prcnarediti deželnozborski opravilnik tako, da bi bili slovenski poslanci brez vsake moči. Tudi pravica do rabe slovenskega jezika bi se jim vzela. Najprej bi se pokazala moč prenarejenega o-pravilnika že v bližnji bodočnosti, kajti nemška veČina namerava priti s predlogom, da se zvišajo doklade na zemljiški, hišni, obrtni in druge davke. Slovenski kmečki poslanci bi bili že ob tej priliki oropani orožja za, odločni odpor proti nakanam nemške večine, ki je vsled svoje nezmožnosti in lahkomiselnosti spravila deželo v velikanski primanjkljaj, kr znaša že blizu štiri milijone. Slovenski poslanci so si bili v svesti svojih dolžnosti nasproti slovenskemu ljudstvu, ter so vpričo o-pisanega postopanja nemške večine in njenih najnovejših sovražnih namenov sklenili, zabraniti proračun, to je ne dovoliti denarja za tako nasilno vladar nje nemške večine, dokler ne uvidi svojega napačnega ravnanja in se ne vrne na pot enake pravičnosti nasproti Slovencem in Nemcem. Poslužili so se ob-strukcije, deželni zbor je odgoden, proračun še ni dovoljen, in navedene nemške nakane so za sedaj preprečene. Slovenski poslanci so prepričani, da so ravnali popolnoma pravilno v smislu slovenskega ljudstva, pred kojega sedaj stopajo s čisto vestjo in mu prepuščajo sodbo o svojih dejanjih. Da se /boljšajo razmere, moralo se bo uresničiti geslo: Samouprava za Slovenski Štaj er. Gradec, dne 8. februarja 1910. Dr. Benkovič. Dr. Jankovič. Dr. Korošec. Meško. Novak. Ozmec. Pišek. Robič. Roškar. Dr. Verstovšek. Terglav. Vrečko. Na shode! S. K. Z. vabi v nedeljo, dne 13. februarja na shode. — Dnevni red na vseh shodih: Nemška večina deželnega zbora dela Slovencem krivico. Sv. Peter pri Mariboru; po rani maši; cerkvena hiša; Robič, dr. Hohnjeo. Sv. Jakob v Slov. gor.; po rani maši; gostilna Peklar; Roškar. St Ilj v Slov. gor.; po večernioah; gostilna Celoer; Roškar, dr. Leskovar. 8 v. Lovrenc na Dra v. polju; po rani maši; zadružni dom; Ozmec. Cirkovoe; po večernioah; gostilna Goljat; Oz-meo. Gornja Radgona; po rani maši; soba braln. društva, dr. Korošec. tjutomer; po večernicah; gostilna Vaupotift; dr. Korošec. Velenje; po pozni maši; društveni dom; dr. Ver- D ob o v a; po rani maši; gostilna Cvetkovič; dr^ stovšek. Benkovič. Slov. Grade o; po večernicah; Narodni dom; Sromlje; po večernicah; župan Petan; dr. Ben- dr. VerstovSek. kovič. P i 1 8 t a n j; po večernioah; Gubenšek, Lisično; dr. 8 v. Jurij ob Taboru; po rani maši; oerkve- e 8 8 Jankovič. v. Križ tik Slatine; po rani maši: bralna soba; Vrečko, mar je pri Jelšah; po večernicah; gostilna Habjan; Vrečko. na hiša; Terglav. Sv. Peterv Sav. dol.; po večernicah; gostilna Zgank; Terglav-Konjice; po rani maši; kaplanija; Novak. v. Urban priPtuju; po rani maši; gostilna Zreče; po večernioah; gostilna Kračun; Novak. Loka pri Zid mostu; po rani maši; župnišče;; Pišek. Marinič; Meško. v. Lovrenc v Slov. gor.; po rani maši; stara šola; Meško. Laški trg; po večernicah; pivnica; Pišek. Slovensko ljudstvo! Na shode, da slišiš o krivicah, ki se ti gode v Gradcu od strani nemške večine! Še: zakaj smo obštruirali. Slovenski poslanci so se začeli v deželnem zboru posluževati najodločnejšega orožja, ki jim je po o-pravilniku m' razpolago, namreč obstrukoije. Sovraštvo nemško večine proti slovenskim zahtevam je doseglo vrhunec, in v sled tega se slovenski poslanci niso smeli več obotavljati. Vsaka popustljivost bi pomenila veliko škodo za slovensko ljudstvo na Spodnjem Štajerskem. Dobro so premislili svoj korak, do katerega jih je privedlo sovraštvo, krivičnost in nasilnost nemške večine. Premnogo razlogov je govorilo za skrajni boj.: , 1. Nemška večina je na neolikan način zmerjala in psovala slovenske volilce in poslance, kakor vi-ničarski pubje, prisiljenci, grda človečeta, neumneži itd. 2. V javni seji je odklonila večina dva slovenska predloga, v katerih se je zahtevala podpora za po toči in suši poškodovanim. Vsaj glede bede bi morala mirovati nemško-narodna nestrpnost, toda tudi tukaj jih je vodila edino-le strast in sovraštvo proti Slovencem, ,'stotako se je godilo slovenskim predlogom za strokovne šole. 3. V odsekih so odklanjali z mirno vestjo naše različne gospodarske in narodne zahteve, n. pr. našo zahtevo po železnici do Gornjega grada, za podporo pogorelcem, po povodnji poškodovanim, za podporo gospodinjski šoli v Teharjih; na drugi strani pa so metali denar ven za sudmarko, šulverein, za pesnika Kernstocka itd. 4. Slovenski jezik je nemška večina na grd način zaničevala ter hotela skleniti opravilnik, po katerem bi se sploh ne smela nikdar več slišati slovenska beseda v deželni zbornici. 5. Brez dovoljenja občine okolice Celje so hoteli sedaj iztrgati kos zemlje tej občini ter ga priklopiti mestni občini Celje. Prostost občin bi s tem sila trpela, in ako se enkrat kaj takega dopusti, potem lahko nemška večina prikroja občine, kakor ona hoče, in v svoji nemško-nacionalni strasti se ne bi nič več o-zirala na svobodno voljo občanov. 6. Posebno pa je bil nevaren napad na spodnje-Štajersko šolstvo. Deželni šolski svet in okrajne šolske svete so hoteli s postavo tako spremeniti, da bi v njih vladali samo nemško-liberalni ljudje. Naši občine in naši ljudje bi pač morali debelo plačevati, govoriti pa nič. 7. Zraven je hotela nemška večina zvišati do-klade na zemljiški, hišni in obrtni davek; našim vinogradnikom je vzela za 200.000 kron podpore; ni hotela -nič vedeti o spremembi lovskega zakona itd. Vse to in druge krivice, ki smo jih v listu že poročali, napotile so naše poslance, da so zaklicali nemški večini: Mi vam ne dovolimo proračuna, ako ne odstopite od nameravanih krivic, in ako storjenih ne popravite. Začeli so obstruirati proračun, in sicer dne 1. februarja. Od tistega časa ne puste naši poslanci posvetovanja naprej, ampak ga zavlačujejo z dolgimi govori in glasovanji, dokler se jim ne zagotovi, da se slovenskemu ljudstvu ne bo zgodila več nobena krivica. Nemški listi in nemški poslanci seveda besnijo nad našimi zastopniki. Toda ti se ne vdajo, ker vedo, da jih ljudstvo v Gradec ni poslalo kimat in se klanjat, ampak zastopat koristi volilcev. in odbijat krivic na naše ljudstvo. Krivice, ki se gode in se še nameravajo zadja-ti našemu narodu, so kričeče, vsled tega mora biti tudi odpor odločen. Hvala Bogu, naši poslanci so začeli z odločnim odporom. Slovensko ljudstvo s ponosom zasleduje boj slovenskih poslancev ter jim navdušeno kliče: živela odločnost za pravice nafiega slovenskega kmečkega ljudstva f Deželni zbor štajerski. Kakor poročamo na drugem mestu, se pričeli naši poslanci v deželni zbornici odločen boj proti nasilni nemški večini, ki važne slovenske predloge ne dopusti niti v odseke in pripravlja težke napade na naše posestno stanje. Seja 31. prosinca. Strokovna šola za lesno obrt v Vele-i n j u. Dr. Verstovšek utemeljuje predlog, ki poživlja deželni odbor, naj zahteva od ministrstva javnih del, ustanovitev strokovne šole za lesno obrt s slovenskim učnim jezikom v Velenju. Ze med izvajanjem dr. Ver-stovšeka so kazali Nemci svojo nestrpnost z raznimi, ne ravno duhovitim' medklici. Pri glasovanju o omenjenem predlogu se je pa izvršilo prvo nasilstvo. Nem-ško-nacionalna večina je glasovala proti odkazanju tega predloga, ki je radi tega propadel. Komisija radi osebne dohodnine. Dr. Benkovič se pritožuje, ker se je število u-dov te komisije zviSalo od 12 na 14, ker to nima drugega pomena, kakor da pride nekoliko več nacional-cev v komisijo. Predlaga, naj se poročilo vrne odseku. Večina seveda to odkloni. Proračunska debata. Za tem pride na vrsto proračun. Dr. Korošec odločno protestira proti temu, da bi se razpravljalo o proračunu prej, kakor se predloge za pokritje primanjkljaja preštudira. Dr. Benkovič se mu pridružuje in konštatira, da se še ne ve, ali bo sprejeto zvišanje doklad, kakor je predlagano. Zahteva vsaj toliko časa, da bo lahko pregledal predložene predloge. Nemška večina se na vse to nič ne ozira in mirno o-tvori poročevalec pl. Kellersberg debato o proračunu. Dr. Verstovšek govori. Prvi poprime besedo dr. Verstovšek, ki v ostrih besedah biča večino, ki je skozi desetletja lahkomiselno kupičila dolgove. Odločno obsoja tudi početje poslanca Einspinnerja, ki je imel tako drzno čelo, da je trdil pred vladarjem, ko je bil sprejet v avdijenoi, da Slovenci zavlačujejo uspešno delo v deželni hiši. To je podlo in samo priča o brezmejnem sovraštvu, ki ga goje nekateri do Slovencev. Pri drugi točki proračuna: deželna uprava, se oglasi k besedi dr. Benkovič. Dr. Benkovič govori. G. poslanec kritizira postopanje večine s slovenskimi uslužbenci in se pritožuje nad zapostavljanjem Slovencev pri deželni upravi. Ako bi imeli Slovenci le približno toliko pravio na Štajerskem, kakor jih imajo Nemci na Češkem, potem je pri nas narodno vprašanje rešeno. Ampak kar smatrajo Nemci na Češkem za pravično in pošteno,, to smatrajo štajerski Nemci za provokacijo in razkosanje dežele. To nemško doslednost naj Bog razume. Ko je bila ta druga točka proračuna sprejeta, se je vnela živahna debata k poslovniku. Dr. Korošec in dr. Benkovič odločno protestirata, ker hoče deželni glavar pred nadaljevanjem debate o zadevah, ki so na dnevnem redu, spraviti v razpravo več poročil deželnega odbora, ker je to kršenje poslovnika. Predlog dr. Benkoviča, da se preloži debata o še ne-l rešenih točkah današnjega dnevnega reda, je bil sprejet. Obstrukcija se začne. Seja 1. februarja. Predlogi za pokritje primanjkljaja. Pri tej točki se oglasi k besedi dr. Korošec, ki izjavi, da bo Slovenski klub glasoval za odkazanje teh predlogov finančnemu odseku, kjer bo potem prilika, predloge natančno prerešetati, posebno, ker bi nekateri močuo prizadeli našega kmeta. Dr. Robič pa predlaga, naj se proračunska debata preloži, ker je mnogo predlogov, ki so silne važnosti za proračun, še nepredelanih. Opravičeni predlog le bil pa odklonjen, in sedaj so začeli naši poslanci z dolgimi govori in raznimi predlogi obstrukcijo. Novak' govori. V krepkih besedah se pritožuje g. poslanec nad razmerami v preskrbovališčih, kjer je mnogo lenuhov, in pravi, da bi bilo iz kmečkega stališča najbolje, a-ko bi se ta postojanka sploh črtala. Izvajanja g. poslanca so vzdudila v zbornioi večkrat buren smeh. Ker se tudi v tem slučaju ni oziralo na zahtevo poslancev Kmečke zveze, predlaga dr. Benkovič tajno sejo. Ko je bila seja zopet Javna, povzame besedo poslanec Vrečko, poudarja- v daljšem govoru potrebo ceste Pristova— Zibika in stavi nekaj spreminjevalnih predlogov. S. tem so poslanci Kmečke zveze, katerim je bilo nemških nasilstev že preveč, pričeli s popolno obstrukoi-jo. Poslanec Vrečko je govoril večinoma slovenski. Za njim govori poslanec Ozmec približno dve uri večinoma slovenski in stavi tudi epreminjevaine predloge. Zanimivo Je, da so pri tem Nemoi, ki so včasih trdili, da slovenščina ni opravičen razpravni jezik, velikokrat delali medklioe, zlasti Ornig. S tem so taktično pripoznali enakopravnost slovenščine z nemščino v deželni hiši voJvodine Štajerske. Ker Je ravno okoli poldneva in je malo poslancev, razun slovenskih v zbornioi, predlaga dr. Benkovič konec seje. Deželni glavar pa toliko časa ni dal tega predloga na glasovanje, dokler se ni posrečilo, spraviti toliko poslanoev skupaj, da Je bila seja sklepčna. Poslaneo Terglav govori. Gospod poslanec govori o železnicah in cestah v celjskem, laškem, vranskem in gornjegrajskem o-kraju. Povdarja v nad eno uro trajajočem govoru potrebo cest in železnic. Biča neusmiljeno nemško večino, ker ima srce za nas Spodnještajerce na desni, in ne na normalni strani, kar pokaže pri vsaki priliki, kadar se gre za koristi Spodnje Štajerske. — Govori obširno o potrebi Železnice Polzela—Kamnik in Reči-oa—Gornjigrad. — Graja tudi počasnost deželnega odbora pri gradbi ceste Polzela—St. Ilj. Povdarja nar dalje, da je naravnost sramota za Savinjsko dolino, ker imamo v sredini doline še sedaj v prosvetljenem 20. stoletju oeste v tako slabem stanju, kakor je o-na iz Žalca skozi Griže v Zabukovco. To pa dr. Ku-kovcu ni bilo po volji, ker je namreč oskrbnik dottft-ne ceste njegov ljubljenec Roblek. Delal Je samoumevno medklice, za kar pa se govornik ni veliko zmenil. Za tem pride zopet poslanec Novak, ki v dolgem slovenskem govoru, ki mnogokrat vebu-ja bučen smeh, tako n. pr., ko imenuje deželnega glavarja staro tetko, ki igra klavir, utemeljuje svoj ob-strukcionističen spreminjevalni predlog. Za njim utemeljuje svojega v več kot enournem govoru poslanec Meško. Potem gre veselo naprej. Vstrajnost in disciplina naših poslancev je vzgledna. Vsak je ves čas na svojem mestu in zastavi vse moči, da pribori priznanje slovenskemu ljudstvu. V tej seji, ki se je zaključila šele ob 12. uri zvečer, ne da bi nemška večina zlomila slovenski odpor, so govorili še poslanci P i» še k, dr. Verstovšek in dr. Benkovič, ki so vsi vstrajno dovršili svojo nalogo. Dr. Verstovšek je govoril kar 4 ure, dr. Benkovič pa 3. Na praznik, dne 2. t. m. so konferirale vladne stranke s Slovenci, kateri pa seveda ne morejo odstopiti od svojih zahtev. Slovenski klub je imel ta dan tudi sejo, kateri je vestno pretresel položaj in izdal izjavo, ki smo jo objavili že v zadnji številki. Seja 3. februarja. Pogajanja, ki so se vršila, so prinesla Slovencem lep uspeh. Zahtevali so namreč, naj zbornične seje v toliko skrajšajo, da se bo dobil čas za pogajanja. Nekateri nemški prenapeteži so sicer odklonili a limine vsaka pogajanja, a večina jih je pustila na cedilu, in seja je bila že ob 4. uri popoldan zaključena. Med tem pa, ko se vrše v kuloarjih konference in razgovori, gospodari v zbornici slovenska obstrukcija, nezlomijena in neustrašena. Danes je prvi govoril dr. J a n k o v i č , ki je raztegnil svoja slovenska izvajanja na 2 uri. Za njim je govoril dr. Kuko-vec, ki se tudi pridruži obstrukciji. Potem pride do besede poslanec Vrečko. Vrečko govori. G. poslanec govori 3 ure in v svojih izvajanjih oriše potrebo cest v svojih volilnih okrajih Šmarje— Rogatec in se vneto zavzame za stavbo okrajnih cest 11. razreda. Priporočal je toplo deželni vladi, naj se zanima za ceste v imenovanih okrajih. Sklicem: Odprite svoja gluha ušesa in svoje zakrknjeno srce že vendar enkrat za slovenski Spodnji Stajer , konča svoj zanimiv govor. Akoravrio je govoril že tri ure, ni pokazal g. poslanec nobene utrujenosti in bi bil, ako bi bilo potrebno, govoril še v naprej. Na vso zbornioo je napravilo silen vtis. ker so naši kmečki poslanci tako i zborno in tako dolgo govorili. Med nemškimi kmeti takih mož ni. ^ Seja 4. febr. Poslanec Ozmec govori k točki „Ceste in železnice." V ostrih besedah riše, kako krivično se postopa s Slovenci in sploh s spod-nještajerskim ljudstvom glede gospodarskih teženj. Glede cest vladajo pri nas gorostasne razmere. Odločno protestira, da bi se samo gornji in srednji Stajer preskrbel z dobrimi cestami, južni del dežele pa bi se zapostavljal. V tej seji je odgovoril cesarski namestnik grof Clary na interpelacijo poslanca dr. VerstovŠeka. radi pritožb občanov pri Sv. Martinu na Paki glede onesnaženja Pake po Woschnaggovi tovarni v Šoštanju. Na to je bila seja že okoli poldneva zaključena, ker se je hotel namestnik ta dan pridno posvetovati s posameznimi poslanci glede položaja v štajerski dež. zbornici. Seja 5. febr. Poslanec Robič protestira ker se je hotelo v včer. seji točnega odseka razpravljati o točki, ki niti v zbornici, še manj pa v odseku ni bila naznanjena. Razpravljati bi se moralo o zakonskem načrtu, ki ne zadeva samo deželnega šolskega sveta, ampak tudi okrajne in krajne šolske svete, da-siravno ta načrt še ni bil predložen, in je popolnoma nov. Proti takemu neparlamentarnemu postopanju govornik odločno ugovarja in se zavaruje. Ker energične besede gospoda odbornika niso bile ljube, so ga pričeli motiti z neslanimi in neresničnimi medklici. To je naše poslance' silno razvneti-lo in prišlo je do tako burnih prizorov,, da je moral predsednik sejo prekiniti. Naši poslanci so v krepkih medklicih dali duška svojemu ogorčenju nad nepar-lamentaričnim nasiljem nemških svobodomiselcev in so jim povedali v brk, da tako ne gre naprej. Posebno poslanec Vrečko je povedal trakar-skemu dr. Negriju nekoliko prav gorkih. Ko je bila seja zopet otvorjena, govori zopet odbornik Robič, ki temeljito obračuna z Wastianom, ki je hotel zagovarjati postopanje večine, a se mu je poskus popolnoma ponesrečil. Slovenski poslanci priredijo poslancu Robiču, ko konča, burno ovacijo. Za tem govori poslanec Novak, ki raztegne svoj slovenski obstrukcionistični govor do 12. ure. Njegova izvajanja so bila zanimiva, kakor vedno. Po njegovem govoru je bila seja zaključena. ï äO< íetonuu*]* IfttO. SÜOVENSKi OOSPOWÄ& Stran 35, Št. 4287 1. 546 Razglas. V spomladi 1910 iz deželnih sadnih drevesnic v Gleisdorfa, Braekn ob Mnri in Celju oddajale štajerskim posestnikom spcdaj zaznamovana drevesca. Drevesca se bodo oddajala kmečkim posestnikom in dragim nepremožnim strankam za 70 vinarjev, premoinim poseí Mikom pa za 1 K 20 v komad. Dotičniki, ki želijo dobiti drevesca po znižani ceni 70 vinarjev komad, morajo pri naročila priložiti potrdilo od obč. arada, da so kmečki posestniki ali pa da drugače niso premožni. Naročaje se pri deželnem odboru. Na naročila se bode tako dolgo oziralo, dokler bo kaj zaloge in se bo po tem ravnalo, kadar je naročilo dodlo. Naročena drevesca se naj od naročevalca, če le mogoče sama prevzamejo, ali, če se morajo po želemiei do-* poslali, se naj takoj pregledajo. Eventueloo pritožbe se morajo takoj po sprejemu na vodstvo drevesnice vposlati. Na poz-aejše pritožbe se ne bo oziralo. Seznamek sjdnih drevesc, ki se bod» v spomladi 1910 oddajale iz deželnih drevesnic. št. i a 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 , 25 «O 27 i 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 16 16 17 I. Jabolka a) v Gleisdorfa Visoko deblo Na pol rit. deblo Sevniška voščenka .... Vel. renski bobovec . . . Ananas Eeinetta..... Bacmanova reinette . . . Damason Reinette .... Kanada Reinette .... Belefleur rumeni..... Astrachan beli..... Charlamovsky..... Graven8teiner..... Prestolonaslednik Rudolf . . Kardinal plemenasti . . . London-Popping .... Ribstons Pepping' .... Schöner od Boskoppa . . . Hagloe Grab...... Radeče progasta lesnika . . Hauerjevo moštno jaboljko . Danziger jaboljko (Kantspfel) Plemenito jaboijko (rumeno) Lsndsberška Re nette . . Zimska zlata parmena Jaboljka „Prinz" . . . Poletna Reinette, ramena Kalvill jesenski, rodeči . Champagner-Reinette . . Cox-Orangen-Pepping . . Ii. Hrušk« Dielova maslenka . . . Pcsirvövkä r'—;—:—:—— Dibra Louise iz Avranches Hardenpontova maslenka . Jcsefine od Mecbeln . . Liegelnova maslenka . . Obvier de Serres . . . Pastoren-hruška .... Salcborgerica..... stark mano va maslenka rimska dehantska hruška Weiler'jeva moštna hruška Williams „Cbristenbiro" . Bosco v a Čutarica . . . Tepka ....... Rammeher-hraška . . . Koroška moštna hruška . 366 283 274 560 59 60 330 188 17 80 55 36 438 33 117 4 64 64 15 51 19 68 27 23 21 10 30 15 19 10 25 5 pritljikavo drereaje k) ▼ Braekn Visoko deblo 60 2 300 80 38 7 54 6 2566 38 83 491 200 Na pol pritljikaTO ▼is. deblo dre reeJ« 127 80 27 172 — 19 15 5 5 566 177 1144 433 708 754 24 33 11 12 74 11 8 19 39 Skupaj . . j 3269 224 704 401 385 26 817 716 14 40 63 49 56 36 46 38 46 58 35 11 19 67 300 283 345 899 93 547 ■ 49 ; 53 20 29 57 214 178 107 43 12586 C) ▼ Celim Vinko deklo 431 570 232 967 1829 461 21 183 481 475 746 9 37 Na pol Tig. pritljikaTo drereaje 85 828 232 362 459 324 57 9 164 65 140 52 46 356 10 12 405 5 35 257 208 103 146 121 29 82 — 78 76 27 916 1309 6889 I 3té2 304 103 140 2 431 92 138 288 2525 Izven tega je še 150 breakovih pritlikavcev iz drevesaice v Celju in 30.000 komadov jabolčnih divjakov ▼ deželni drevesnici v Gleisdorfa za oddati Gradec, 26. januarja 1910. 93 VABILO k rednemu občnemu zboru ; ■ Okrajne posojilnice v Ormoži registrovane »druge z neomejeno zavese ki «e bo vršil v četrtek dne 24. svetana 1910 ob 10. url prodpcldn« v posojllnični pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo nadelatva. 2. Poročilo nadzorništva o letnem računu. 3. Odobrenje letnega računa. 4. Sklepanje o uporabi čistega dobička. 5. Volitev načelnika ter eveat. jednega odbornika. I. Razni predlogi. Pripomba Ako bi ob zgoraj določeni uri ne prišlo zadostno število zadružnikov, da bi bil občni zbor sklepčen, vrši ae ob 2. uri popoldne v smislu $ 32 pravii drogi občni sfcor, ki je pri vsakem števila sklepčen. ORMOŽ, 3. februarja 1910. 68 Naöelstvo. Od Staj. deželnega odbora. Izjava. Jaz FRANC VUK, posestnik v Šikoljah, izjavim, da sem Jožefa Laha, posestnikovega sina v Pongercah, po krivem obdolžil, da je meni vzel 1000 K. Jaz obžalujem in pre- i kličem to svojo obdolžitev. 100 Franc Yuk. Ženitna ponudba. Umeten in olikan rokodelec, 24 let star, s precej denarjem, se želi seznaniti z gospodično za poznejšo ienitev, katera bi imela kako posestvo ali denarne svote od 1200—2000 kron. Prednost ima samo ona, katera je slovenskega in tndi nemškega jezika vešča. Popolna tajnost zajamčena. Naslov: A. P. Upravništvo Slov. Gospodar, Maribor. 51 «lavna dražba« »ne 14. svečana 1910 ob 10 ori dop. Ttii se dražba pri c. kr. okrajni sidniji t Konjičih zemljišča zakonikih Sajko t Raafeotca, ki leži t Tasi Jamne kat. obč. Augenbachdorf tI. št. 182 in obstoji ir. hiše ter gospodarskega poslopja, 2 ha goše, 26 a njiv in 7 a vinograda. Gonilna vrednost znaša 3768 K 70 h, vadij 376 E, najmanjši ponndek 2512 K 48 h, pod kojim se zemljišče ne bo prodalo. Knpnino je pe-ložiti pri sodniji. 76 1 kg sivega, puljs-oegaE2 --, pol belega .. . KSSO.be lega K 4 —, prima perje mrkega ka^or ruh K 6'—, Teleprima oglajenega najboljše Trste K 8-—, mehkega ptrj® (poha) siveg* ^ 6 —, belega 10 —, prsnega puha K 12 — od 5 ^g naprej 247 poštnine prosto. Narejene postelje iz gostom tega, rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nankinja), pernica, velikost 170X116 cm z dvema zglavni-cama, te dre 80x56 cm, zadosti napolnjene, novim, širin, odiUenim, košatim in staioritnim perjem K 16*—, napol maha K 20—.maha K 24'—, pernica sama K 12* -, 14—, 16—, zglavnka K 9 —, 3 60, 4-—, pernice 180 cmX140 em velike K 16-—, 18-—, 20 —, zglavnice 90 x 70 ali 80 X 80 cm, K 4 60, 5 —, 5-60, blazine iz gradla 180X116 cm K 18 —, K 16 — razpošilja po poTzetju, zavojnina zastonj, od E 10'— naprej poštnine prosto. Haks Berger ▼ Desenicu štev. 1015, Šn Kar ne ogaja, se zameni ali pošlje denar nazaj. Ceniki o blazinah, odejah, prevlekah in drugem posteljnim blaga zastonj in poštnine prosto. ■ava. Naznanilo. Vinogradnikom naznanjam, da imam 50.000 trt na prodaj, kakor najimenitnejše sorte mnškateler, sylvaner, bur-gunder, beli mosler, žlahtnina rodeča in bela, purtagiser, tra-miner, vse na Rip. portahs cepljeno; trte so dobro zaraščene in vkoreninjene in 40.000 korenjakov Rip. portalis. Cepljenke stanejo 100 komadov 11 K, korenjaki 100 komadov 3 K. Tudi drevesa se dobijo. Kupci se naj blagovolijo oglasiti, dokler je kaj zaloge. Anton Zimerleit, posestnik in trtnar Kaniža, Ptuj. 933 BBSS Steckenpferd-milo z lilijinim mlekom Najmehkejše milo za kožo kakor proti pegam! Dohhra so povsod! 128 Redka priložnost! Od neke pogorele tovarne sem nakupil oek> zalogo krasnih, težkih flanelnih posteljnih odej v najnovejših vzorcih, ki im^jo celo nevažoe komaj vidne madeže od vode in pošlem take 3 komade za 9 K po povzetju. Odeje eo primerne za vsako domačnost, da se 2 njimi oden^jo postelje in ljudje in so zelo tople in fine. Teft» domače odeje 4 komadi 10 kron. Oton Beckera, vpok. o. kr. finančni "nadpaznlk V Na-ckodn, Čeftke. 61 X X X X X X X X X X X X X X X X Novo! Čitaj! Pozor kmetice in defcleti 1 NajnoTejše in najboljše sredstvo ca rtst las in da lasje postanejo gosti 964 in dolgi, to je: RastoIšt.II. Odstranjuje prhljaj na glari In Tiako kožno kolesen. Dela je sigurno in ga mnogi zdraTniki priporočajo. Cena franko na vsako pošto 1 lonček K 3 60, 2 lončka K 5'-. Pošilja se po poštnem porzetju ali če se pošlje denar naprej. Prosim, da se naroči le pri meni pod naslovom: Letarna pri sr. Trojici, DoUni IifcaUac 250, SMa. Našim rodbinam priporočamo Slo lias ko cikorijo. 990 ■ ; - - \ Razšiijajte „Slovenski Gospodar" Snodmeštaierska liudska nosotilnica ? registravana zadruga z neomejeno zavezo ¡Z&ST Stolna milica št. 8 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Hranilne vloge 8a sprejemajo od vsakega in se" obrestujejo: navadne po 470. proti 3 mesečni odpovedi po 4*/,. Obresti bo pripisujejo h kapitalu i. januarja in 1. julija vfekega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gfltov denar, ne da bi se njih obrestovale kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pofttno hranilne položnice na raipolago (šek konto 97.078). Renta! davek plača posojilnica sama. posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 47<°/„ na vknjižbo »ploh po 5°/„ na vknjižbo in poroštvo po 5 '/»*/• 'n na osebni kredit po 6*/«. Nadalje izposojaj« na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo iast proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolek«. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12 in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, ii praznike — V uradnih urah se epr<{j plačuje denar. pojasnila se dajejo in protige sprejemajo vsak delavnik «4 depuline » od 2.-6. dopoldne. m to- 1% 6 Pat>«Jllnl«a» l«ua tudi na raipelaK» dtntcrr biHiillni imbirninlWe. ,Križevska opekarna' društvo z omejenim poroštvom s sedežem v Kri že vel h na fllurskem ====: polju, s temeljno glavnico 200.000 K. - To slovensko kmečko podjetje ima veliko zalogo raznih ilovnatih izdelkov kakor: zidne opeko, zarezane strešnike sistema Steinbrück, žlebnjake itd. izvrstne kakovosti po nizkih cenah. Tovarna z najmodernejšimi stroji stoji kakih 200 metrov oddaljena od železniške postaje KriŽevci na lepi ravni cesti. ga Podpirajte edino slovensko kmečko iadnstrijelno podjetje z naroČili pri vodstvu. — Naročila pošiljajo se pod naslovom : „Križevska opekarna" v Križeicih. rvifa n/í nnmoi»oroníh Ir^ivri/» mora biti resnična kava za družino. ra je preiaku&ena najboljša ?a • £en«ko in moško obleko. — Ko» | 23 met. fnnko K 15 &0. Ca-gaatl oataoki po 20 met trpeini K S'—, '* fiai K 10 —, zelo fiai K 12-—. ! -—-— i »laven. f. za razne stroje prodaja tiskarna sv. Cirila v Maribor« 100 kg po 25 K. Najmodernejša kemična pralnici in bar?ari]a Martin Medved Soštanji Spod. Štajersko. se priporoča slav. občinstvu za vso v to stroko spadajoča dela. M ška in ženska obleka se pobarva in osnaii, ne da se ista razpara. Volnene mreže, svileni robci, preproge, mizna iu druga pogrinjala se lahko prenovijo ali v poljudni bsrvi predrugačijo. V nujnih sluč jih, kakor žalne o-bieke i. dr. se de!o izvršuje v najkrajšem časa, vsa druga naročila pa v teku jednega tedna. Najsolidnejše delo! Cene nizke! Zbiralnice se iščejo po vseh večjih trgih ia mestih proti dobremu plačila 30 Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik Jrancka sinov, v vsakem o*« novodobno un*™, izdeluje svoje proizvode izključno ie iz najboljših sirovin. V Vaš prid bode, bodete II pri nakupovanju dajali prednost temu Izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z miinekom, iz zagrebške tovarne. S hTmiilu aL. V. T «■,»:»!. V. x Tiskarna sv. Cirila jjj K v MARIBORU X X priporoča za trgovce: % / cenike, okrožnice, letake, ^ K lepake, račnae, pisma ku- Ji £ verte s naslovom, dopis- £ X :: niče i. t. d. .: y Cepljene trte ■ajboljše kakovosti, vseh vrst na običajnih podlagah priporoča po znižani ceni: Trsničarska zadruga Sv. Bolfeuk p" Ceniki brezplačno — Opozarjamo na našo špecijabteto: MuSkitni silvanec: »2« Kapljice za želodčni krč: Žganje proti trganju: : Stane ena steklenica samo 60 vinarjev. Prav dob*o mazilo pri prehla-jenju v zglobih in udih. Cena 1 K. mestna lekarna pri c. kr. orlu MARIBOR, Glavni trg štev. 15. ladajatelj ia ealeiúk : Katoliške toakoiao drattr». Odgovorni niedaik : Pían Kake vit. Slovenec Konrad Skaza, dalavniea za vsa cerkvena dela v 8t. Ulrish, 9rftdeB, ' Tiro! «e Lvajtopleje priporoča ta vsa cerkvena dela Velnj in tanko Pwrtr«ib* «oiidn» ir hit»-* Tiak uakaroe a». Cirila v M ribora.