Št. 146.
V Ljubljani, pondeljek dne 1. julija 1918.
Leto II.
m i
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, L nadstr.
Učiteljska tiskarna.
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36'—, za pol leta K 18"—, za četrt leta K 9'—, za mesec K 3'—. Za Nemčijo celo leto K 40'—, za ostalo tujino in Ameriko K 48—.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Posamezna številka 14 vinarjev.
Zamude povsod!
V nekaj mesecih poteče deset let, odkar je monarhija do takrat le okupirano balkansko ozemlje anektirala >n pridobila poleg moči, ugleda in varnosti še precejšen ko;; dežele. Nekaj je gotovo: Mirni razvoj Avstrije se z aneksijo ni kalil. Od onega trenutka dalje se jc oborože- : vanje vseh držav vršilo kar najhitreje in naši oficiozi v j uradu in izven'njega so v tem času premnogokrat izjav- 1 Ijaii, da velja tudi oboroževanje monarhije namenu obrambe proti hudim sosedom, in so sami priznali, da S Pričakujejo vojno, najmanj obrambno vojno Avstrije, j 1 oda, če se vojaška država pripravlja na vojno, ne sme i misliti lc na potrebne kanone, puške, uniforme in na ne- : Potrebne dridnovte, temveč ne nazadnje tudi na mnogo ; potrebnejšo preskrbo prebivalstva z živili. In tu se je ; pokazalo kmalu po izbruhu svetovne vojne, da smo v I tein pogledu vstopili v vojno popolnoma nepripravljeni. ! Pofhen vojne je avstrijska javnost vedno podcenjevala. ! •tmiatrala je vojno kot nekako lahko podjetje, takorekoč ; kot oborožen izprehod, ki bo končan v nekaj tednih', i r.poveduje se o knezu Gorčakovu, da je rekel, ko so | “tisi v aprilu 1877. leta začeli vojno proti Turkom: • otolkli bomo Turke z našimi kapami«. Stvar je seveda i Petem šla težje in pri Plevni so bile ruske čete po dol- i Kotrajnem vojskovanju poražene, šele rumunska pomoč j jih je izrezala. Pravtako so šli Avstrijci v Bosno z do- I mišljijo, da bodo osvojili deželo »z vojaško godbo«. In ! enako so vpili demostrujoči patriotje leta 1914. po vojni ■ Šibijo, ne da bi se jim le sanjalo, da bo »kazenska i e«špedicija« potnenjala začetek svetovne vojne.
.	.	-	i
■ ocialni demokratje so lahko ponosni, da so kot edi-»* v tej državi kazali ne le na težko odgovornost, ki jo k prinesla vojna napoved, a so odklanjali to odgovor- ! »ost, ker so izprevideli, da mora biti srbska vojna žc z»četek svetovne vojne. Zahtevali pa so tudi takoj, naj težava z vso resnostjo kaj ukrene glede preskrbe z ži- j tili. /e v prvih mesecih so opozarjali vlado, naj upeljc iz nevtralnih držav, predvsem iz Rumutiije in Italije, kolikor mogoče največ živil in v državi sami uvede mo- j »opol za žito. Toda čeprav je v vseh zadevah prednja- i »da Nemčija, grof Stiirgkh ni genil niti z mezincem. Na ; socialno - demokratične zahteve v interesu ljudske prc-hrane je odgovoril zasmehovalno, da mati.
ne mara posne-
Sele v decembru se je izdelovanje belega kruha Prepovedalo, šele v aprilu se je odpravila carina na ži-v*lu in preteklo je zopet več mesecev, predno se je izdala v zagotovitev preskrbe z moko in žitom kaka pametna odredba, kakršne so socialni demokratje v svoji spomenici že osem mesecev prej priporočali. Te zamude so sc ponavljale in se niso dale pozneje popraviti. Vsakdo ve, kako prihajajo naše vlade z vsako naredbo prepozno, kako puste, da mine vsaka žetev in da odrede Potrebne korake šele, ko je žetev že razvlečena in poskrita. lako je tudi s preskrbo z mesom. Čakali so toliko časa, da so mesne zaloge radi čezmernega uživanja mesa padle ter nam je sedaj odmerjenih ubogih dvajset dekagramov. Isto je s tobakom. Tudi tukaj opazujemo »ezmožnost državne uprave, ki bi pač morala ravno na letn polju zbrati nekaj izkušenj.
Zamude, ki jih jo napravila država že v miru, se maščujejo sedaj na strašen način. Kadar kaj zmanjka, pa čujemo izgovor, da država nima dovolj vagonov in lokomotiv. Iz štrajka Škodovih tovaren, ki so ustanovile veliko tovarno za lokomotive, in starih lokomotivo.h to-Varcn, ki so stale pred konkurenco, zvemo nekaj interesantnega. Obstoječe lokomotivne tovarne bi mogle proizvajati na leto nad petsto lokomotiv; a napravile so jih večinoma le 200 do 300 na leto, toda ne zaradi tega, da »c bi mogle lokomotiv dogotavljati, temveč, ker ni bilo »»ročil ne od države, kakor tudi ne od zasebnih železnic. Čeprav so industrialni in kovinski delavci vsako leto zahtevali od vlade, da naj naroči več lokomotiv in vagonov, pa je vlada raje pustila zanemariti železnico.
a naj bi tovarne za lokomotive oddajale svoje proizvode v inozemstvo! Tako si bo kdo mislil. Toda tu jih »vira zopet kartel, ki je dosegel, da so tovarne avstrijskim železnicam računale višje cene, in seveda se ne bi "-Plačal trud eksporta. V- letih 1911. do 1913. so'oddali "a primer v inozemstvo Ie štiri lokomotive. Mi pa ob-
čutimo sedaj tudi te zamude, ki jih je zakrivila vlada že v mirnem času pri naročanju lokomotiv in ker ni nastopila proti kartelom.
V vojni kakor v iniru, povsod opažamo pomanjkanje enih in istih predpogojev, povsod iste težke zamude vlade. Toda vlade same ne nosijo posledic teh zamud, tudi ne posedujoči, katere krajšanje živilskih količin ne zadene. 2rtve zamud in nedelavnosti vlad so le netna-niči. Posledice vseh teh pogreškov so najtežji stresljaji te države.
Orožje — edina rešitev.
NajnoVejši govori nemških diplomatov v rajhstagu so dali entetnim vladam v roke novo orožje. Kar je bilo doslej svetu še kolikortoliko prikrito, zavito v tančice napolizdanih izjav nemške diplomacije, kar je dalo le povod za sumničenje, kar je bilo doslej torej svetu direktno še ne popolnoma dokazano, to je dokazal, oziroma sta dokazala in izjavila državni kancler Hertling in nemški državni tajnik za zunanje zadeve Kuhffnann. Skoro bi bilo prišlo do načelnih nasprotstev iri razkroja med poslednjim in večino ra jhstaga ter nemško vlado. Kiihi-mann je le dejal, da hrepeni Nemčija po močni državnosti znotraj svojih mej in pa, da ne bosta končala strašne vojne le orožje in tajna diplomacija, pa Vsenemcem je bilo že preveč. Vsled teh izjav je bil aneksionizem, ta I sveti cilj imperialistov, ogrožen in profaniran. Zagnali so j velik vrišč in nagnali Hertlinga, da je povedal, da misli oficielno Nemčija drugače in potolažil svoje kričače sieg-i friedlerje, ko jim je obljubil, da se sedanji vojni cilji kljub izvajanjem in popustljivosti državnega tajnika Kiihlmanna nič ne spremene. Dejal je, da mirovnih po-; nudb ne misli Nemčija sprejeti preje, dokler ne opravi svojega zmagovalnega dela meč. Najprej zmagati, uni-; čiti sovražnika, potem se šele pogajati. Preje pa o miru i ni govora. Tako Hertling. In Kiihlmann? Sel je, in v j stvari preklical svoje prvotno naziranje. Rekel je, da j hoče tudi on najprej zmage z orožjem, potem naj šele j diplomacija pod zaščito te zmage prične s svojim delom.
Vendar se zdi, kot da je Kiihlmannova protiizjava in j njegov preklic prepozen. Kajti vesti vedo povedati, da i išče Nemčija novega zunanjega ministra in ga bo našla tam nekje v danskem poslaništvu. Vsekakor na položaju ; uo bo zaznamenovati nobene spremembe, kajti Hertling ostane isti kot je bil in njegova vlada tudi, zato bo pa tudi zunanji državni tajnik tej vladi odgovarjajoča osebnost. No, glavno pa je, da odklanja nemška vlada že a priori, načelno, vsako mirovno posredovanje in tako bodo izginila vsa novejša mirovna prizadevanja nekaterih merodajnih ententinih organov in politkov in sprhnela v nič kot iluzije. Zopet bo' prišel Wilson, pojavil se bo Lloyd George • naj si je njegovo stališče še tako omajano — in oglasil se bo tudi Clemenceau — ki je bil že blizu padca —• ter bodo razkrili javnosti, kakšno rešitev svetovne vojne si predstavlja Nemčija in kakšni so pogoji, ki jih zahteva Nemčija za pričetek mirovnih pogajanj. Novo, močno orožje so dobili ti trije v roke in samozavestno, kakor morda še nikdar, ga bodo vihteli pred svojo javnostjo. In ta jih bo razumela, ker bo videla pred seboj edino možno rešitev v bodočnosti —• v nadaljevanju vojne. Sito ententino prebivalstvo bo vpilo še dalje po krvi... Stalo bo pred razjasnjenim položajem.
In aaj bo rekla k temu zvesta zaveznica Avstro-Ogrska? Kaj bo dejal minister grof Burjan, tisti Burian, ki je pred par dnevi obečal delavskemu svetu miroljubno politiko monarhije? Hertling - Kiihlmann in Burian, kakšno nesoglasje! In smemo-li verjeti Burianu, pa saj je govoril pred razburjenimi delavci in vedel, da je z lažjo sedaj pri kraju. Dunaj in Budimpešta govorita danes dovolj jasno. Burian je moral vedeti, da se z delavstvom ne sme več igrati, da ga ne sme več slepiti. Toda, za čuki at mu verjemimo. Verjemimo v njegovo miroljubnost in pripravljenost za mirovna pogajanja. Kaj pa poreče sedaj na izjave v rajhstagu, smo zelo radovedni.
Ako jim hoče pritrditi, mora priznati, da tudi Avstro-Ogr-ska odklanja vnaprej vsaka mirovna prizadevanja in »da bodo našli mirovne ponudbe od strani entenje le gluha ušesa« tudi v Avstro-Ogrski. Nasprotno pa mora izjaviti odločno, da je drugega mnenja kot pa so v Ber-
linu. Na vsak način pa se mora precizno izjaviti in postaviti monarhijo na eno ali drugo stališče. Važno je, kako se bo tu udejstvovala naša poglobijena zveza z Nemčijo. Ako ostane grof Burian pri izjavah, ki jih je dal delavskemu svetu, kaj poreče k temu najnovejša »poglobljena« zveza? In kaj bo reklo lačno avstrijsko prebivalstvo?
Politični pregled.
Nov skupni finančni minister. Kakor znano, je bil bivši skupni finančni minister pl. Burian imenovan za vnanjega ministra. Iz ogrskega vladnega vira sc poroča, da se bo to vakantno službeno mesto v kratkem spopolnilo. Skupni finančni minister postane baje generalmajor pl. Laridnehr. V Avstro-Ogrski jc tudi tak kuri-ozum mogoč.
Slovanski jeziki v češke srednje šole. Na iz-poriludo društva čeških profesorjev se bo začela akcija, da naj se »uvede v češke srednje šole pouk poljščine in hrvaščine. Pri nas bi bilo tudi kaj takega treba. A dobiti moramo najprej kako. slovensko srednjo šolo. Sedaj je nimamo. Tam bi pa lahko uvedli, če že ne kot obligatne, vsaj kot neobligatne predmete, slovanske jezike.
= Iz ogrskega parlamenta. V ogrski poslanski zbornici je hrambni minister Szurmay izjavil, da je vlada vse ukrenila, da se letošnja žetev do zadnjega zrna pospravi. Na tozadevne interpelacije je minister odgovoril: Moštvo letnika 1868. se vrne do 15. septembra, moštvo letnika 1869. pa do 15. decembra. Izmed tistih, ki se vračajo ;z ujetništva, dobe oni, ki so uvrščeni v bojne kolone, pri skupni armadi nadaljnje tri tedne, pri hon-vedih pa štiri tedne dopusta. Tisti pa, ki so že na fronti, dobe o priliki prvega naslednjega dopusta za štiri, oziroma osem tednov daljši dopdst. Samostojni posestniki zemljišč dobe za vsa poljska dela dopust. Žetvene stotnije sc sestavijo tudi letos. Odpust nad 421etnega moštva - je končno izjavil minister —■ je nemogoč pred redno zamenjavo vjetnikov.
Dunajska »Arbeiterzcitung« prepovedana v Nemčiji. Nemčija sc tega orgafia nemške socialne demokracije boji, kajti sicer ne moremo razumeti nečuvenega ravnanja, ki ga goje nemške oblasti napram temu listu. »Arbeiterzeitung« piše o tem: »2e to je značilno, da so prepovedali naš list po celi Nemčiji; na eni strani se h val jo, da pripuste v državo vsak časopis iz sovražnih dežel, na drugi strani pa prepovedo list iz dežele zaveznika. Zakaj? Ker se boje resnice, ki jo list zastopa in oznanja! Pruski minister je v rajhstagu izrecno izjavil, da bo kljub splošni prepovedi »predvsem nemškemu časopisju in osebnostim, ki se bavijo s politiko, list odslej pripuščen«. (Izjava v rajhstagu dne 25. maja.) Ali smemo verjeti, da dela ta obljuba dolg? Povzeli smo to iz »Frankfurter Zeitunge«, ki konča neki članek o Avstriji z naslednjimi besedami: »V prejšnjem času je bilo mogoče, dobiti si s čitanjem »Arbeterzeitunge« pravo sliko o razpoloženju ljudskih mas v Avstriji. Sedaj so prepovedali razpošiljanje tega lista v Nemčijo — celo časnikarska uredništva ga ne morejo prejemati, dasiravno se jim je to obljubilo. Zakaj mora to tako biti, imamo seve svoje mnenje.« Nemškega poslanika na Dunaju pa vprašamo, kako je mogoče utemeljevati in upravičevati zatajitev jasne obljube«.
Volilna relorma na Ogrskem. 2e v bližnjih dneh se prične v ogrski poslanski zbornici razprava o volilni reformi. Ker je pričakovati dolgotrajne debate, je v zadnji zbornični seji poslanec grof Arpad Falussi stavil predlog, naj za celo dobo, dokler ne bo zaključena debata, traja zbornična plenarna seja vsak dan od desetih do dveh popoldne in od štirih do osmih zvečer. Predlog je povzročil pri Karolyijevi stranki živahno nevoljo. O Falussijevem predlogu se bo glasovalo v prihodnji seji.
Vprašanje Alzacije-Lorene. Nemški državni zbor je v četrtek nadaljeval razpravo o proračunu državne pisarne in vnanjega urada. Poslanec Hauss (Alzačan) je v debati izjavil, da vlada neprestano zatira alzaško-Io-renski ljudski zastop. Razni ukrepi vlade se smejo kritizirati samo v tajnih sejah. Dasiravno so se poslanci uklonili vsem ukazom, je armadno poveljstvo vendar-le pozneje sploh prepovedalo seje deželnega zbora. Alza-
čani trdno zaupajo, da bo državni kancler skrbel za to, da se ustava Alzacije-Lorene ne bo še nadalje kršila. Državni tajnik dr. Wa!lraf mu je odgovoril: Ne daleč od glavnih mest Alzacije-Lorene stoji nemška zapadna ironta in alzaško-lorenske pokrajine ali pa njih meja so lahko vsak čas pozorišče resnih bojev. Zato še ni nrišel čas, da bi se smela dopustiti o bodočem ustroju dežele javna debata. Ker pa bo pri tem sodeloval državni zbor, se bodo upoštevali tudi interesi alzaškega prebivalstva. Govoril je še poslanec grof VVestarp, ki je izjavil: Nikdar nismo prikrivali, da se moramo bojevati proti politiki mirovne resolucije. Vojaški uspehi so izpremenili položaj tako, da smo se otresli mirovne resolucije. Proračun je bil potem v drugem branju sprejet. Prihodnja seja bo dne 3. julija.
—• Dr. Redllch študira jugoslovansko vprašanje. Nemški publicist in glavni urednik berlinske »Vossi-sche Zeitung« dr. Aleksander Redlich, ki je zadnji čai. napisal vrsto člankov o nemško-slovanskem vprašanju, je te dni dospel v Zagreb, kjer bo proučeval hrvatsl«. in jugoslovansko vprašanje. Informiral se bo pri politikih vseh st"ank.
— Milijarde. Po poročilih iz Berlina, bo predložena nemškemu državnemu zboru v najbližnjem času predloga o novem posojilu. Parlament je dovolil že v marcu posojilo 15 milijard mark. Če bo novo pošojilo enake visokosti, bi zrastel dolg nemške države na 139 milijard mark, od tega je emitirano za 88 milijard vojnih posojil.
— Ukrajina. V »Beri. Tagebl.« piše dr. Lederer n velikanski zmešnjavi, ki vlada tam. Večina ljudi sploh ne pozna etrografičnih razlik med seboj in Rusi; zelo težko jih je tudi prepričati o tem. Masa ljudi čuti za-iedno z Velikorusi in kijevsko gibanje zadeva čim dalje na večji odpor.
— Uvedba vojaške plače. Ljenin in Trockij sta priobčila v imenu ljudskih komisarjev sklep, po katerem določata vojakom rudeče armade plačo, m sicer 150 rubljev za neporočene in 250 rubljev za poročene može. Neki drugi sklep je odredil vpoklic vseh moških, v letih 1896 in 1897 rojenih, ki so pristojni v Moskvi ali okolici. Komisija, ustanovljena za zatiranje protirevolucije, je sklenila, da ustanovi posebni oddelek za obrambo sovjetske vlade.
— Rusija in Ukrajina. Iz Kijeva se brzojavno poroča: Povodom rusko-ukrajinskih mirovnih pogajanj, se je sklenilo, da se vsa sporna vprašanja, ki bi se pojavila po sklepu miru glede določitve meje, rešijo potom razsodišča.
— Španska posreduje za mir? Reuterjev urad poroča iz Madrida: Avstro-ogrski poslanik je imel dolgotrajno konferenco z vnanjim ministrom. V parlamentarnih 'krogih se zatrjuje, da bo vlada parlament v kratkem odgodila v svrho, da najde čas in priliko za mednarodno akcijo velike važnosti.
™" Amerika v vojni. Amerikanski uradni kiogi poročajo, da je dosedai nabranih za amerikanski križ 100,439.291 dolarjev ali 502,196.455 frankov. Splošno cenijo, da bodo nabrali 200 milijonov dolarjev. — Izmed
1,300.000	vojakov, ki so bili .poklicani v smislu novega nabornega zakona pod orožje, se jih je izjavilo 6000, da nočejo vsled verskih ozirov izvrševati vojaške službe.
— Čilo za strogo nevtralnost. Cilensko poslaništvo v Haagu naznanja iz otvoritvenega govora predsednika Cilenške republike izjavo glede vnanje politike. Svetovna vojna, ki uničuje življenjsko silo prijateljskih narodov in katere nadaljevanje Čile obžaluje, utrja vlado v njeni politiki stroge nevtralnosti.
V>šja obrtoa šola v Ljubljani.
Sedanja vojska nam kaže kako velikega pomena je tehnika za vojujoče se narode, kdor ima boljša tehnična sredstva na razpolago, ta ima tudi večjo moč. To pa velja tudi v vsakdanjem boju za obstanek; narodi s širšo tehnično izobrazbo vedo izkoristiti prirodne zaklade in sile svoje domovine do najvišjih mej in si s tem odpreti neusahljiv vir moči in blagostanja. Višja obrtna šola nudi mladini priliko, da uveljavi svojo nadarjenost in pridnost na tem polju. Stavbarstvu, strojni tehniki in elektrotehniki se obljublja lepa bodočnost doma in drugod. Potreba strokovno izobtaženih moči lo velika.
—	Učenci višje obrtne šole uživajo iste ugodnosti kot učenci višjih razredov gimnazij in realk. Po izvršetkul šole stopijo takoj v praktično življenje, odprta pa jim je tudi pot na tehnične visoke šole. Uredba šole, nje namen, ugodnosti in sprejemni pogoji so spoznati iz organizacije zavoda, ki jo tukaj v glavnem podamo.
Višja obrtna šola podaja učencem ono tehnično znanje in ono spretnost, ki sta potrebna za industrialne in obrtne obrate, poleg tega pa tudi višjo stopnjo splošne izobrazbe, tako da postanejo absolventje sposobni, izvrševati kak tehnični obrt na širši podlagi in z višjimi cilji, ali pa zavzemati kot tehnični uradniki odgovornejša mesta v industrialnih obratih.
Oddelki: Višja obrtna šola ima naslednja dva oddelka:
1.	Višja stavbna šola (stavbna strokovna šola) s
štirimi letniki in šestmesečno prakso na stavtyšču med obema semestroma III. letnika.
Namen: Učenci naj dobe one spretnosti in ono znanje, ki ga potrebujejo stavbni mojstri, stavbni podjetniki in tehnične pomožne moči pri stavbnih obrtih in stavbnih uradih.
Ugodnosti: Absolventje imajo pravico do enoletne prostovoljske službe v armadi, osobito pri železniških in telegrafskih polkih, ali do dveletne prostovoljske službe v mornarici. Pri prošnjah za koncesijo stav-bonega, zidarskega, kamnoseškega, tesarskega in vod-njakarskega obrta zadošča zarije praktična izobrazba, ki je za eno leto krajša kakor pri drugih prosilcih. Začetne službe dobe navadno pri stavbnih mojstrih in pri stavbnih uradih. Pri oddaji volonterskih mest na državnih železnicah imajo iste udobnosti in pravice kakor absolventje srednjih in trgovskih šol; tudi pri oddaji praletikantskih mest na carinskih uradih se enako upoštevajo kakor absolventje višje gimnazije ali višje realke.
2.	Višja obrtna šola mehanično tehnične smeri s štirimi letniki.
Namen: Učencem se nudi ono teoretično znanje in one praktične spretnosti, ki so potrebne za samostojno izvrševanje obrtnih obratov in za tehnične uradnike strojne industrije in drugih mehanično-tehničnih obrtov in podjetij.
U g o d n o s t i: Absolventje imajo pravico do enoletne prostovoljske službe v armadi, osobito pri železniških in telegrafskih polkih, in do dveletne prostovoljske službe pri mornarici. Najprej iščejo služb kot tehnične pomožne moči v strojnih in elektrotehničnih tvor-nicah in v železniških delavnicah, bodisi v risalnih birojih ali pa pri obratih. Odhodno izpričevalo velja kot dokaz usposobljenosti za samostojno izdelovanje in popravo parnih kotlov in za izvrševanje obrta inštaliranja plinovodnih, vodovodnih in razsvetljevalnih naprav. Glede oddaje volonterskih mest pri državnih železnicah in praktikantskih mest pri carinskih uradih uživajo iste udobnosti kakor® učenci višje stavbne šole.
Sprejemni pogoji: Učenci, ki vstopajo v višjo obrtno šolo, morajo biti zadostno vešči slovenskega jezika in telesno usposobljeni za uspešno udeležbo pri pouku.
Za vstop v I. razred se zahteva:
Dokaz, da je prosilec star 14 let; da je dovršil z uspehom četrti razred javne srednje šole (nezadostni redi v tujih jezikih se ne upoštevajo, ako ima prosilec
v ostalih obveznih predmetih povprečni red »dobro«) ali da je dovršil s povsem povoljnim uspehom tretji razred meščanske šole ali zadnji razred osemrazredne ljudske šole.
Oproščenje od sprejemnega izpita je izključeno. Izpit se polaga iz slovenščine, aritmetike, geometrije, pri-rodoslovja in po potrebi tudi iz risanja.
Za vstop v II. razred se zahteva ugodna dovršitev [. razreda višje obrtne šole ali pa V. razreda višje realke; prosilci take vrste pa morajo delati sprejemni izpit.
Šolnina znaša za vsak semester 5 K. Vsak na novo vstopajoči učenec plača 2 K vpisnine. Vpisovanje in sprejemanje učencev se vrši izključno v jesenskem terminu in sicer 14. in 15. septembra. V prihodnjem šolskem letu bo obstojala višja obrtna šola stavbne in mehanično tehnične smeri iz prvih dveh letnikov.
Dnevne beležke.
— Kaj tacega pa še ne! Graška »Tagespost« je prinesla nedavno naslednji inserat:	»Sveta Marija z Jezu- j škom se zamenja za mast. — »Česky Socialista« pravi
k temu: Ko je potreba najvišja, Marije pomoč najbližja —• pravi nek pregovor. Najbrž le v teoriji — v praksi je td drugače, vsaj kakor kaže gorenji inserat.
— Ko bi no bilo nedeljo...! Tisoči osamljenih žen žele to tiho in glasno sleherni teden že mesece in leta. Ako sicer delavec komaj pričakuje počitka, ako si cel dolgi teden predstavlja prost dan v mislih z željami, načrti, bojaznijo in nadami, tako bi ga sedaj najraje izbrisal iz koledarja, rdečo barvo praznika najrajše izpregle-dal v celem letu. Delavnik more biti dolg, prazna nedelja je brezkončna. Nam samotarjem ni ostalo ničesar, da bi ga izpolnili. Pripravlja se domače delo, kuha kosilo
—	toda kdo misli na to, da bi se lotil vsake kuharske umetnosti, ki je prej tvorila s svojo rafiniranostjo nas ponos! Sedaj sc kuha tjavendan, najsibo karkoli, m izbere in tudi ne veselja, da bi se izvršilo dobro. S težavo se tako prerije predpoldne. Čita se časnik, čaka na pošto, ki navadno ne pride, in piše zeleno vojno dopisnico. Nato pride popoldne. Ure so dolge brez konca. Knjiga — odkod se naj vzame mir, da bi se čitala mirna pripovedovanja, ako se ve, da morda v ravno tistem času dežuje krogel na moža? Poset pri prijateljici, pri sestrah, sorodnikih — čevlji so raztrgani, železnica predraga. Poleg tega je vojna razdrla toliko prijateljstva in ozkosrčno samopašnost postavila na prestol. Ali naj iščem lastno trpljenje, lastno bojazen pri drugih ali brezmiselno nerazumevanje srečnejših? Oboje je pač brez tolažbe. Vsezdravilno sredstvo naših prababic, žensko ročno delo je odpovedalo. Blaga in sukanca manjka in slednji zadošča komaj za največje potrebe. Gospodarstvo je izgubilo
za nui. interes. Zimo osameli mnogo lažje prenašajo. Ako pa se solnce smeji in veseli ljudje hite mimo, zlikane dame, postavni možje, snažni otroci, vsi v skupinah, vsi združeni; ako vsak pojoč ptiček, vsak smejoč se obraz spominja na to, kako lepo bi bilo, in kako žalostno je, , tedaj se polašča osamele žene globoka potrtost radi lopa, groznega lopa na srečnih možnostih, katere so se jim provzročile. Edino majhno upanje pustega dne je dnevnik. Ako se najde v njem zadovoljiva vest, da »sc boji nadaljujejo«, tedaj se čaka na noč. In trudne zdihujejo osamele žene ter žele vedno:	Ako	bi	ne	bilo ne-
deljo ...!
—Hrastnik. Člane konsuninega društva opozarjamo, da sc sprejemajo dividendne znamke od 2. julija do 15. julija. Vsakdo mora prinesti člansko knjigo s seboj. Znamke doma preštejte! Po 15. juliju se ne bodo znamke več jemale.
Harstnik. V fledeljo, dne 23. junija sc je vršil ven društven shod rudarjev, ki je bil jako dobro obiskan. Poročal je sodrug Sitter o unijskem zboru. Sprejela se je tudi resolucija glede zahteve mesnih kart. Pri nas imamo namreč mesarja Alojz Logerja, ki misli, da rudarjem ni treba jesti mesa. Vsaj se deli meso samo enkrat na teden, in še tedaj so rudarji ljudje druge vrste. Gospoda dobi že dan popreje meso in polovico več kot delavci. Delavec z veliko družino dobi pol do 1 kg, dočim dobi gospoda z majhno družino 2—3 kg. Gospoda ima celi teden mesa dovolj, delavec ga pa še v nedeljo dobi tako malo, da ne ve kaj, bi napravil. Občinski go-spodarskbsvet naj takoj uvede mesne karte. Res je tudi to, da se v kuhinji meso raznim ljudem deli, kakor tudi v gostilni. Proti temu se mora najodločneje protestirati.
— Vpokojenim učiteljem in učiteljicam! V odborovi seji dne 3. julija 1918 ob 3. uri popoldne bomo sprejemali v društvo vpokojeuih učiteljev vse novo zglašene vpokojenu učitelje, njihovo soproge ali vdove in vpoko-jene učiteljice. — Korist vsacega zahteva, da se po dopisnici ali osebno zglasite vsaj dopoldne 3. julija 1918 pri društvenem blagajniku Marmontova ulica 18, ali pri društvenem tajniku Vodovodna cesta 28. Priglasite se tudi oni vpokojenci, kateri vlečete pokojnino iz štajet-skega, koroškega ali katerega drugega učiteljskega deželnega pokojninskega sklada. Vsak vpokojenec na) P“-stopi društvu takoj, ko stopi v pokoj, ker je po prenaie-jenili pravilih doba preskušnje določena na celih šest Mesecev. — V slogi in organizaciji je naša moč. .leden za vse in vsi za jednega in pogumno naprej, da se rešimo v burnih časih. — V Ljubljani, dne 27. junija 1918. — Simon Punčah s. r„ blagajnik. Davorin Judnič s. r. društveni tajnik.
— Pevsko društvo »Slavec« ima redne vaje pevskega zbora v društvenih prostorih v »Narodnem domu« (1. nadstropje, levo) vsak torek in petek, in sicer za ženski zbor od pol 8. do pol 9., in za moški zbor od pol 9. do pol 10. zvečer. Odbor vabi one, ki žele še vstopiti v pevski zbor, da to store pri prihodnjih dveh pevskih vajah.
— Tatvine, Vojna zveza je te dni poslala iz Ljubljane v Zagorje sod masti. V Zagorje pa je sod prišel prazen. Ne dolgo lega je bil zopet sod masti na potu od državnega do južnega kolodvoru popolnoma izpraznjen.
— Državnim železničarjem v Trstu, Pišejo nam: Po raznih sodrugih smo izvedeli, da je na državni železmci nekaj oseb, ki se prištevajo slovenskim socialnim demokratom in ki agitirajo z vso silo proti vpisovanju slovenskih otrok v slovensko šentvidsko šolo. Po mnenju teh ljudi spadajo slovenski otroci v nemško šolo! Do-tičniki niso politično organizirani pri nas, in tudi ne vemo, če so strokovno. Povedati pa moramo, da ne maramo, da se v imenu jugoslovanske socialne demokracije dela za nemški šovinizem. Slovenski otrok spada iz vzgojnih razlogov v slovensko šolo! To ostane pribito. Sodrugom na državni železnici pa priporočamo, da opo-zore dotične ljudi, da v Imenu naše stranke ne sme biti take agitacije.
—. Preložitev kurilnic in delavnic južne železnice iz Maribora? Došla je vest, da razmotriva glavno vodstvo južne železnice preselitev kurilnic in delavnic iz Maribora ob potendorfsko progo. To hoče storiti z ozirom na centralizacijo teh svojih podjetij in da si prihrani plačevanje dragih občinskh doklad in podobnih pristojbin. Delavcev v kurilnicah in delavnicah je še danes okoli 200, v mirnem času pa jih je še več. V delavskih krogih vlada velika vznemirjenost.
— Ljubezenska tragedija- Med Hočami in Muto bliz« Maribora so našli te dni nekega nadporočnika in nelco •mlado damo mrtva. Izvršila sta smomor, ker dekličini, starši niso hoteli privoliti, da bi se poročila. Žrtvi sta \'i Nižjega Avstrijskega.
— Kurentov album. Humoristični almanah. Izdul lcoii-sorcij »Kurenta«. Cena 4 K 20 vin. Vsebina: Uvodna beseda. Fran Milčinski: Ali bi ali ne...? F. Golar: Veselje. Ivan Cankar: Resignacija. Rado Murnik: Vojna ljubezen. Junij Brut: Kurja historija. Ferdo Plemič: O Klanjaciievi sreči. —ba: Vesela elegija. Damir t'eigel: Na krivih potih. Slike: Maksim Gaspari: Lepšega para na svetu ni-—■ Po sklepu miru z Rusijo. — Ubogi tobakarji. — Pogled v prihodnjost. —- Fran Podrekaf: Mir?. — Nov<> božanstvo 1918. — V dobi pomanjkanja mesa. — Načrt za novo skupino na pročelju ljubljanskega gledališča.
Stev. 146.
NAPREJ.
Stran 3.
Hinko Smrekar: Kurent. — Srečna Avstrija! — Vsenem-ški most do Adrije se maje! — Pametna misel. • Zgodnja dunajska birma. — Razvoj človeka. —• Vse zaman!
—	Cmok — svet In Vseriemec — aneksijonist. — Vaso-vavci sedanjega časa. — Naroča se v' uredništvu »Kurenta« v	Ljubljani, Stari trs 19,	(Zvezna	tiskarna). —
Kurentov	album lepo	opremljena	edicija z	odlično vse-
bino v besedilu in ilustraciji, ki bo vsakogar razvedrla.
—- Čista moka, nulžfrca, na cesti. Ne malo razburjenje občinstva je nastalo v pondeljek na dunajskem Francovem mostu, ko je padla z voza, na katerem je bilo mnogo vreč, ena vreča, je počila in se je iz nje izsula velika množina čiste nularice na tla. Hud veter je grozil, da moko raznese. A to nesrečo je ubranilo nekoliko lačnih ljudi, kateri so Sli takoj na delo. Preden sc je mogel veter	zaigrati, in	preden jo	je prisopihal stražnik,
je že bila	moka izven	— nevarnosti.
-	Kake govore z ljudmi. »Pondčlnik« poroča: 17. -t. m. jo prosila deputaeija šest žen na okrajnem glavarstvu v Kralovicih, da naj jim dodele kaj moke, kajti v tisti občini ni bilo kaj jesti. Komisar najprej sploh ni hotel govoriti, sele čez dalje časa je sprejel deputacijo ter ji obljubil preskrbeti nekaj koruze; kdaj pa to bode, ne more reči(!). Ko jih je tako odbil, je začela ena izmed žen, mati peterih otrok, jokati, ne vedoč, kaj naj počne ter je rekla, da se bo morala obesiti, če pojde to tako naprej. — A gospod komisar nato: »Škoda vas tako ne bode.« Brez vsega!
—	V soboto je bilo štiri leta ko so padii v Sal ajevem signalni streli za pričetek že dolgo pripravljane svetovne vojne.
I25letnica rojstva Jožeia Reslja, ki je iznašel vodni vijak za ladje je minilo dne 29. t. m. Reselj je bil rojen na Češkem, a je služboval na Kranjskem kot gozdarski uradnik. Njegove iznajdbe pa pri nas niso znali ceniti, izkoristili so jo pa Francozi in Angleži. Reselj je živel in umrl leta 1857. v siromašnih razmerah.
Vojna.
Su-iijaiiski napadi.
Odmev potopitve parnika »baron Gautsch« pred sodnijo. 1/, Pazina poročajo: V kratkem se prične tu razprava proti kapitanu Pavlu Winterju in prvemu ladijskemu častniku Josipu Luppisu radi pregrešita proti varnosti življenja po § 335., ker se pripisuje njuni krivdi katastrofa, ki je zadela parnik »baron Gautsch« dne 13. avgusta 1914. Rovinjsko državno pravdništvo ju dolži, da se nista držala vojaških navodil, da morata voziti v določeni daljavi od obali, da ne zadeneta na kako mino, in vsled tega sta zakrivila potopitev ladije in ž nio smrt nad 100 oseb. Ta katastrofa je največja po potopitvi »Titanica«.
— Plačilno gibanje delavcev v dunajski glavni delavnici iuestnili železnic. Dne 25. junija dopoldne so delavci omenjene delavnice naenkrat ustavili svoje delo in pričeli stavkati. Vzrok, da so ustavili delo, je iskati v splošni draginji vseh živil in pa v znižanju krušne racije. Popoldne so odšli zaupniki delavcev k ravnatelju podjetja in mu razložili svoje zahteve. Razprave o tej stvari so se vršile še pri dunajskem županu, na večernem shodu stavkujočih delavcev pa so zaupniki naznanili delavcem izid teh razprav. Dosegli so, da dobe dne
1.	julij# enkratno doklado 180—380 kron, ki se jim novembra zopet obnovi. Delavske premije se zvišajo od 30 na 60 odstotkov. Obenem jim je župan obljubil, da jim iz zalog dunajske občine dobavi živil. Delavci so sklenili, da gredo prihodnji dan zopet na delo.
— Petelin in uradni »šisnei«. V Simbach na Bavarskem se je pripeljal neki nemški vojak, ki je prišel iz Srbije in prinesel s seboj razen drugih potnih potrebščin tudi lepega petelina. Glasom izvozne prepovedi bi moral Potovati petelin zopet nazaj v Avstrijo, toda vojak se od svojega plena ni hote! lotiti. Zato so mu	dali	pri	obmejni konti oli nasvet, naj petelina zakolje,	ker	se	za-
klana kuretnina pao lahko vzame s seboj. Vojak ie hotel Petelina takoj zaklati, toda carinski predpisi tega niso dopustili. Po daljšem barantanju in prerekanju je moral j Potovati vojak v spremstvu bavarskega finančnika do j ">ejc nazaj in tam jc sredi inskega mostu,	toda	na	av-	j
sirijski strani, odsekal petelinu glavo. Tako	je smel	na-	j
daljevati srbski petelin svoje potovanje v Nemčijo.
— Stavka v Černi ua Koroškem. Iz Černe na Koro- j 'ikem se nam poroča, da je tamošnje delavstvo zaradi j skrajno slabe prehrane in mezdnih 'diferenc stopilo v stavko.
— Proslava obletnice tiusove smrti. Ker niso mogli £ehi leta 1915. slaviti 500letnice smrti svojega reformatorja Jana Husa, katerega so 6. julija 1415 na Kostni-škem koncilu (cerkvenem zboru) sežgali, jo bodo slavili letos 6. in 7. julija.
Agitirajte za »Naprej “! Pošiljajte %ga vojakom J
Italijani nadaljujejo svoje napade na benečnski gor-j slci franti. Sovražni napori veljajo sedaj višinski skupini | zapadno Brente do Asiaga. Tukaj je segel naš sunek j 15. junja globoko v italijansko obrambno črto; večji del j osvojevanega ozemlja pa so morale naše čete z ozirom na veliko sovražno premoč zopet izprazniti. Col del Ros-so in Monte di Val bello sta cilj, ob katerega butajo sovražni valovi. Vse kaže, da bodo Italijani v bližnjih bojih zastavili vse sile, da se polaste ozemlja na obeh straneh Asiaga. Ob Piavi skušajo izsiliti prehod italijanskih čet ua levi breg reke, a drzni njihovi poskusi niso imeli uspeha.
Avstrijska vojna poročila.
Dunaj, 28. junija. Uradrfo se razglaša: V Judika-rijah, v kotlini Arco in v dolini Adiže je segal brezuspešni uničevalni ogenj Italijanov daleč za naše črte. V ozemlju Presene se je ob čujočnosti naših hrabrih čet izjalovilo več sovražnih poizvedovalnih sunkov. Na beneški gorski fronti so bili Col del Rosso, zapadno odtod nahajajoči se Monte di Valbella in ozemlje zapadno Asiaga v močnem trajnem topovskem ognju. Pod vplivom | tega ognja južno Canove zastavljeni sovražni sunki so | bili od oddelkov št. 74 krvavo odbiti. Na fronti ob Piavi ! se je nov italijanski prehodni poizkus pri Fossalti izjalo-i vil. Piava je vsled nalivov še vedno zelo deroča.
Dunaj, 29.	junija.	Uradno.sc razglaša:	Pri Zenso-
nu	in Noventi di	Piave	so poskušale sovražne čete izsi-
liti prehod čez Piavo. Poskusi niso imeli uspeha. Na ostali fronti artiljerijski boji.
Dunaj, 30.	junija.	Uradno se razglaša:	Na pozicije
na	visoki planoti	Sedmih občin so bile včeraj	do treh po-
poldne pod najtežjim topovskim ognjem, kateremu so nekaj ur pozneje sledili ljuti napadi močnih italijanskih čet na Col del Rosso in Monte di Val bella. Dočim je bil naskok na Col del Rosso že v početku udušeii, je ua Monte di Val bella sovražnik po srditem boju vdrl v naše prve črte, a ogrski polk št. 131 in varaždinski polk št. 16 sta ga v protinapadu vrgla zopet nazaj. Nadaljnji sovražni napadi na Monte Sisemol in pri Asiagti so se razbili v našem artiljerijskem ognju. Sicer na ceh fronti artiljerijski boji menjajoče se sile.
Nemška vojna poročila.
Berlin, 28. junija. Iz glavnega stana se poroča: j Živahno delovanje Angležev in Francozov na obeh stra- J neh Somme. Tudi v drugih odsekih med Ysero in Marno l je zvečer narastel topovski ogenj. Danes zjutraj ie nara-
Letalskl aapad na Pariz.
i	Pariz, 29. junija. Uradno se poroča: Skupine so-
J viažnih letal so v zadnji noči v več rojih preplule naše j črte in odplule naravnost proti Parizu. Sprejete so bile j od iziedno siditega ognja naši h baterij. Zaznamovati js nekoliko človeških žrtev in precej stvarne škode.
Zadnje vesti.
Parlamentarni položaj.
D ti n a j, 30. junija. Državni zbor »e sklican na dan 16. julija. Poskusiti se hoče vse, da se lešijo vsaj državne potrebščine. Ro cesarjevem 'naročilu nadaljuje poljedelski minister grof Silva Iaiouca svoja podajanja s strankami, da se sestavii potrebna 'večina za proračunska pro-vbarij. Včeraj je konferiral s preži dijem Poljskega kliulba. Od uspeha teli pogajanj je ‘odvisen ves nadaljnji razvoj. Poslanec Steinhaus, član prezidija Poljskega Mniba, je zastopnikom časopisja danes izdavili, da bi bil brez uspeha vsalk poskus, pregovoriti Poljake, iki so trdno sklenili, storiti to, kar morajo storiti. Nepotrebno je vsako pogajanje, Vsaka izprememba storjenega sklepa je lizkldiučena.
Seldler v četrtič na krmilu.
Dunaj, 28. junija. Včeraj popoldne je'tesar sprejel v posebni avdijenci državne poslance dr. S :ein venele nra, barona Pamtza m dr. Racherja ter poljedelskega ministra Sylva Ta-rouca. Zvečer je bil pod predsedstvom viteza Seidlerja ministrski svet.
Dunaj, 28. junija. Ministrska kriza je začasno končana. Cesar je izdal lastnoročno pi-simio na virteza dr. Seidilenia, katero se glasi: Četudi poizkus, da1 se odstranijo težkoče, ki so prisilile moje avstrijsko ministrstvo k demisiji, dosedai še ni dosegel zaželienega uspeha, smatram vendar za potrebno, da ne sprejmem de-mlisiige in mora itorej citati ministrstvo nadalje na svojem -mestu. Ker pa je moja trdna volja, da ne pripustim nobenega presladka parlamentarne vladne oblike, sklicujem državni zbor na dan !(s. julija. Bckaritsaui, 28. junija 191 S. Karel, m. p.
Prehranjevalna kriza.
D ti n a j, 29. junija. Ker so prišle prehranjevalne razmere takorekoč do nerazrešljivih težkoč, je naslovil ce-stel sovražni ogenj na obeh straneh reke Lys, med j sar Kar! na nemškega cesarja Viljema pismo, in mu raz-
Bailleulom -.in Bcthunom in južno Aisne do večje sile. Naša artiljerija je krepko odgovarjala. V posameznih odsekih so se razvili pehotni boji. Močni sovražni zastavki so dovedli do srditih letalskih bojev. Naši letalci so sestrelili včeraj 25 sovražnih letal in 1 privezni balon, , naši obrambni topovi pa 5 letal.	j
Berlin, 28. junija zvečer. Severno Lyse in južno j Aisno odbijamo močne sovražne napade.
Berlin, 29. junija. Iz glavnega stana se poroča: | Armadna skupina kraljeviča Rupreciita:	Severno Lysc I
so močnemu artilerijskemu ognju sledili ljuti napadi so- j vražne infanterije. Naskok na Merris se je razbil ob iz- j redno težkih izgubah. V središču bojišča je sovražnik j vdrl v Vieux Berquiu. V protinapadu smo ga vrgli zopet j
ložil nevzdržno stanje aprovizačnih razmer v Avstriji. Po iniciativi cesarja Viljema so se vršili v nemškem glavnem stanu razgovori, ki se jih je udeležil ogrski prehranjevalni minister Kt;e/. \Vindischgratz in en zastopnik c. in kr. vrhovnega poveljstva. Pogajanja so sc zelo ugodno končala in monarhiji sta/se zednili za medsebojno podpiranje Jo prihodnje žetve.
Naše izgube v ofenzivi proti Italiji.
Budimpešta 28. junija. Predimo se je prestopilo k dnevnemu redu se je v današnji seji ogrske posamslke zbornice oglasil za besedo ministrski predsednik dr. W e k c r 1 e, da z oziram na pretirane govorice .glede naše
nazaj. Seve mo Mervilla so se, izjalovili sovražni napadi j 'oferteive iv Italiji poda odkritosrčno stvarno
v našem ognju. — Armadna skupina nemškega cesarje- j viča: Južno Aisne so napadli Francozi po močni artilje- i rijski pripravi. Pri Ambleny smo jih po trdem boju za- j vrnili, napredovali pa so preko Cutry. S protinapadom i smo jih vrgli na višine ob obeh straneh Cutry nazaj. V gojzdu Villers Cotterets smo zasledovali umikajočega se j sovražnika ter ujeli znatno število Francozov. V zrtfč- j nem boju smo prizadejali sovražniku težak poraz. Sestrelili srno 19 sovražnih bojnih letal.
Berlin, 30. junija. Iz glavnega stana se poroča:
V	odsekih severno Lyse in južno Aisne čez dan naraščajoč artiljerijski ogenj, ki je proti večeru tudi na ostalih delih fronte postal jako živahen. Manjši infanterijski boji. Od nekaterih uspelih naših podjetjih smo dovedli znatno število ujetnikov.
Italijanska poročila.
Milan, 28. junija. »Secolo« piše: Maščevali smo se za Kobarid, a nismo še izbrisali posledic onega poraza. Ponoviti moramo pohod v sovražno deželo.
Rim, 28. junija. Nad 200 parlamentarcev vseh strank se je podalo včeraj v ministrsko predsedstvo, da izrazijo svoje čestitke Orlandu. Ministrski predsednik jc Pri tej priliki omenjal, kako grozne skrbi so morile italijansko vlado. Ko je Italijo zadel udarec pri Kobaridu in ko je šlo za to, je-li in kako bi si Italija mogla zope\ opomoči imela je italijanska armada moke le za dva dni. Več provinc je ostalo dvanajst dni brez moke in kruha. Zmanjkalo je premoga in vlaki so zastajali na progah. Vendar — je rekel minister - smo vse to srečno prestali. Ne smemo pobešati glave! S ponosnim pogledom ua kviško gremo neupognjeni na novo delo.
poročilo na podilaigii informacij od armadnega vodstva. Ministrski predsednik dr. Wekerle je fconistatirall brez olepšavanja, da so Italijani ujeli skupno 12.000 tmiož, dočim liimamo mi zaznamovati 50.000 (ujetnikov. To pri tako veliki ofenzivi in pri takem umiku ni preveč. Mnogo žalost noj a je izguba na mrtvih, ranjenih in bolnih. Velika večina steli izgub odpade na bolne ;in ranjene. Število istih znaša 100.000 mož. (Veliko vznemirjenje.) Med njilmii se nahajajo mrtvi, lahko in težko ranjeni, kakor tudi 'orni. ki so se priglasiili kot bolni. Z ozirom na trditve, da so krvaveli samo ogrski polki, je naiglašal ministrski predsednik, da se je udeležilo ofenzive 33 'Ogrskih in 37 avstrijskih polkov. Italijani so izgubili tekom te bitke 150.000 mož. Glede 'trditve, da je pomanjkanje imunicije povečalo izgube, je naglašal mfunistrski predsednik, da armada nikdar ni bila itafldO dobro preskrbljena z imunicijo, kakor sredi junija. Ker pa je bil od treh mostov čez Piavo eden takoj odplavljen in ker je potegnil ta s seboj vse drage, so nastale glede prevažanja municije in živil velike težkoče. Ujeti so bili le oni, ki so ostali na desnem bregu Piave, da krijejo umikanje. Kar se tiče vrednosti 'ofenzive, je izven vsakega dvoma, da smo s to ofenzivo preprečili, da bi bil znaten del Italijanov prepeljan na zapadno fronto. To smo dosegli in akoprav so dogodki žalostni, vendar s stralte^ičnega vidika ne smemo presojati stvari kot take, ker smo prizadejali sovražniku večje izgube. Zato ni-
mamo nobenega povoda, da bi ne zaupali na-daljnemu razvodu. Naše postojanke so imočna in aamioremo pričatoovaiti s polnimi zaupanjem nadaljnjega razvoja. Nato je prešla zbornica na dnevni red.
Zračna poštna zveza Dunaj-Budimpešta.
Budimpešta, 30. junija. Kakor je »Az Est« iz zanesljivega vira izvedel, se ustanovi prihodnji teden zračna poštna zveza med Dunajem, in Budlimipešto, da se razbreimoni brzo-javni promet. Za zračni promet se bo pobirala posebna pristojbina.
Rumunska zbornica odobril« mirovno pogodbo.
B u k a r e š t, 29. junija. Rumunska poslanska zbornica je danes po daljši debati odobrila mirovno pogodbo s centralnimi državami.	•
Protirevolucija v Rusiji.
Stockholm, 29. junija. »Aftoaibladet« poroča iz Petrograda: Iz Mostove so dospela semkaj poročila, d'a je boljše viška vlada v Moskvi strmoglavljena. Korantov in Kalcdin ida sta skupno z Nemci zasedla mesto. Nikolaj Nikolajevič da je bil proglašen za carja. Ljenin in Trockij da sta pobegnila v Murman. Isti ko-i eskcndent javlja, da nemiško vojaško odipo-'Slanstvo v sredio še ni dobilo nobenega poitr-dila.o tej vesti. C. tor. koreispondenčni urad pripominja: Na Dunaju še ni prispelo na pristojno mesto nobeno pomočilo o takih dogodkih.
Revolucija v Buhari.
Moskva, 29. junija. Glasom poročila pe-tnograške brzojavne agenture iz Taškenta se vrši v Buhari revolucionarno gibanje.
Usoda bivšega carja.
Dar m s t a d t, 29. junija. Kakor se poroča s pristojne strani, sc zdi, da se vest o umoru bivšega carja ne potrjuje.
K i j e v, 30. junija. Neki član sovjetske vlade poroča, da je vest o umoru bivšega car j-, •napačna. Car iin njegova rodbiina so zdravi in izven vsake nevarnosti. Neverjetna je tudi vest, da je bil postavljen car pred revoituoiio-namo sodišče.
Krhnska vlada strmoglavljena.
Petrograd, 29. junija. Od Tatarov sestavljena vlada krimske republike je stnrn«> giavljena. Na čelu nove vlade ',je' rnsiki general Tantojevič.
Posvetovanja o intervenciji v Sibiriji.
S t o c to h o 1 m, 30. junija. I;z Helsingforsa sc poroča, da se vrše v Omsku važne toioferen-ce med vladami Japonske, Sibirije in Kitajske glede skupnih -operacij proti sovjetskim četam. Japonska je proti gotovim gospodarskim koncesijam pripravljena, da pomaga Sibiriji. Posvetovanja še niso zaključena.
Uradni detnenti vesti o umoru bivšega cara.
Moskva. 30. junija. Ruska vlada je prejela od predsednika izvršilnega ocibrr.i v Jekatcrinovn brzojavno poročilo, rt. izivljd, da je vest o umoru bivšega carja popolnem neresnična.
Angleška sodba o Ktihhnanncvetn govoru.
London, 30. junija. Angleški merodajni krogi imajo o govoru dr. v. Kiihlmanna naslednje mnenje:	Ne-
dvomno je, da je hotel nemški državni tajnik Angliji namigniti, da bi bi! z Anglijo mogoč v glavnih vprašanjih sporazum, če obdrži Nemčija na vzhodu prosto roko. Njegov govor smatrajo za odkrito mirovno ponudbo, ki je bistveno namenjena Angliji. Kar se tiče Francije, si nc dela Ktihlmann tozadevno nobenih skrbi. Njegova iz-vrjpnja so nedvomno določena za Anglijo.'Govor pa je
V	ržen posebno zato, ker osvetljuje nemške razmere na Nemškem. Iz njega moremo razbrati, da so pametni ljudje na Nemškem zelo vznemirjeni. Avstrijski poraz .ie to vznemirjenje še povečal, kajti Nemčija uvideva, da nima od Avstrie ničesar pričakovati. . Kiihlmannov poskus je slab, kajti rtikdo ne bo pripravljen, skkžpati mir, ki bi pripustil, da anektira Nemčija severno Rusijo in ozemlje na jugu. Vidi se, da smatra govor Kursko in Livonslco odkrito za del nemške države.
Kerjetiskij na londonski delavski konferenci.
L o ti d o n , 29. junija. Reuterjev urad poroča: Ker-jenskii je prišel na delavsko konferenco. Bil je predstavljen skupščini od Hendersona in pozdravljen z živahnim odobravanjem. Izjavil je: »Sprejema, ki mi je bil prirejen, ne smatram za ovacije moji osebi, ampak ruski demokraciji, ki se bojuje za nam vse svete ideale. Prišel sem naravnost iz Moskve in smatram za svojo sveto dolžnost, da naznanim angleškemu narodu in narodom
vsega sveta, da ruskega naroda in ruske demokracije ni j mogoče zatreti. Upam iu sem si tega svest, da se Vam bo ruski narod pridružil v velikem boju za svobodo«. Ko
je Kerjenskij končal svoj govor, je vprašal neki delegat, v imenu katerih delegatov govori Kerjenskij in je pristavil, čemu ni mogel priti v London Troelstra, ako je prispel Kerjenskij. Predsednik je izjavil, da za osebo, kakor je Kerjenskij, tako vprašanje ne pomeni samo razža-Ijenje, ampak celo veliko razžaljenje. Nato je nastal velik tumult. Končno je bilo skoro soglasno sklenjeno, da se mora dotična oseba odstraniti z zborovanja. Delavska konferenca je sprejela nato resolucijo, da prekliče z
1.704.000 glasovi proti 961.000 glasovom strankarski politični mir.
Položaj v Angliji.
London, 29. junija. Voditelj urada za prehrano, Clynes, je imel na delavski konferenci govor, tekom katerega je prosil zborovalce, naj ne slabijo vlade pri nadaljevanju vojne in naj ne zahtevajo, da rta on in njegovi tovariši izstopijo iz ministrstva. Kiihlmannov govor kaže, kak mir hoče Nemčija.
London, 30. junija. Delavska konferenca je »
1.704.000 glasovi sklenila, da prekliče politični strankarski mir. Ministri delavske stranke smatrajo sklep konference za jako resen. Sestali so se, da se posvetujejo o nastalem položaju. Glede Hendersonove zahteve, naj delavski ministri izstopijo iz vlade, se zatrjuje, da so delavski minstri zahtevani odstop odklonili.
Marsh Mm ia Tisi. M i fsiliji
vpisana zadruga z omej. zavezo.
I
r. z. z o. z.
vabi vse elane na
ki bo
Za tiskovni sklad »Napreja« so darovali slovenski železničarji, in sicer Bobnar 1 K, Zidar 1 K, A. T. 1 K, F. F. 1 K, C. F. I K, N. N. iz Zagorja 1 K. Arčon Ivan Vrtojba pri Gorici 12 K. — Skupaj 18 K.
Aprovizacija.
Petrolej za čevljarje, krojače, šivilje in hleve se
bode nakazoval v mestni posvetovalnici v torek, dne
2.	julija od 9. do 12. ure dopoldne. Ti obrtniki morajo prinesti s seboj rudečo legitimacijo, s katero prejemajo izkaznice za živila. Vsi drugi prosilci za petrolej pridejo pozneje na vrsto. Cas izdaje prejemnic za druge opra- , vičence se objavi v listih.
Razno.
* Poraba raunicije v moderni vojni. »Press Bureau« ;
•v Berlinu'je izračunal, kake množice železa se porabijo : v vojski. Od začetka letošnje ofenzive ria zapadnem bo- ; jišču so izstreljali od obeh strani nad 1.000,000.000 gra- -nat in šrapnelov. V bitki pri Arrasu leta 1917. so izstreljali skoro šestkrat več granat kot v celi francosko-nemški vojski pred 50 leti. V bitki pri Verdunu je bilo izstreljeno 1,350.000 ton jekla, za katerega dovoz je bilo treba 513.000 železniških voz. Iz teh številk lahko iz-previdimo ogromno delo za fronto.
* Lichnowsky pušča svojo spomenico zaplenjevati. Knez Liclmo\vsky je pustil po svojem državnem pravniku v Haagu v večjih knjigotržnicah tam še nahajajoče se prestave svoje spomenice zapleniti, da bi se kupčevanje s to ne razširjalo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
IjansB mizap v Piani,
redni občni zbor
dne 7. julija 1918 ob 9. dopoldne v delavnici na Viču.
Dnevni red :
j
1. Čitanje zapisnika zadnjega rednega občnega j zbora.
2. Poročilo o računih za i. 1917.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Predložitev računskega zaključka in bilance za ). 1917.
5. Predlogi in nasveti.
Naznanilo elanom!
Vse člane vabimo, da takoj zahtevaj® v svojem skladišču potrebne zalepke za kontrolne znamke, ki jih potem istotam še tekom tega meseca oddajo proti izročitvi 20 kronskih dividendnih znamk.
Vodstvo.
Delavsko Mm za M. Mm is Furlanijo
vpisana zadruga z omej. zavezo.
Vsem članom se priporoča, da VRNEJO TAKOJ vse prazne steklenice za špirit in z® vino, kor bi bili v nasprotnem slučaju primorani, vsled pomanjkanje steklenic, ustaviti vsako nadaijno razdeljevanje tega blaga.
Vrnjene steklenice morajo imeti na strani ali belo znamko z napisom Delavskih zadrug, ali pa enostavni, v steklenico samo vrezani napis. Steklenice, ki imajo ta znaka, se ne sprejemajo.
Vodstvo.
3^a|!b©ii zaniimiv in na|fe©5|ši s*©’®1-fSisstrcvani tednilk so z
mm sim
ki priobčujejo vsak teden ssnrBOgj© ZeSfS!* mivsta slik z fc»©|iš<£' in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva : pesmi, povesti, JaSi© zadimit#, Sep	r©»
SitiSUTSij poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva.
„TEDENSKE SLIKE“ so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku.
»TEDENSKE SL1KE“ bi naj im®1® naročene vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, vsako društvo itd. Zahtevajte »TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov.
»TEDENSKE SLIKE" stanejo Četrt | leta K 3-80 pol leta K 7T>0 in celo leto 15-— K. Naročite si »TEDENSKE SLIKE takoj I
Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 'številko »TEDENSKE SLIKE" zastonj in poštnine prosto na ogled.
UpravništvG Hsta »TEDENSKE SLIKE“
Ljubljana, Frančiškanska ulica 10,1.
£1
\mm\i
iša
Ljubljana Frančiškanska ui. 6,
rts^istrovania acuSrussj s om«jem«* saviesie.
asa s©*!®* žoapssr,!-
raeSSe pfiaka«© fw	aa
... sho«*© in wsas©i8«e»
Letne zaključke
NtaJmocSernejlša uredba za tiskanje listov,	br©“
šwr, muzifcaSiJ i*d-
Stere©tipila. Utograflia.-
Načelstvo.
Nadzorstvo.