B amUOUBaOBm n- lii TRGOVSKI ,0Qiska ki ^ličnica t.iublk na. Cti&isopfts mm trgo'¥ln0, Industrijo in obrt. Uredništvo in upravnišivo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO MII. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 30. julija 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 88. Svečana otvoritev proge Gračat—Knin. V dveh posebnih vlakih so se odpeljali v petek zvečer kmalu po 10. uri zastopnik Nj. Vel. kralja admiral Priča, minister trgovine in industrije dr. Krajač, minister prometa Radojevič, skupina narodnih poslancev, zastopniki zbornic in zastopniki tiska po banketu, ki ga je priredil predsednik zagrebške trgovske in obrtniške zbornice V. Arko, iz Zagreba, čez Karlovec, Ogulin proti Gračacu, da prisostvujejo otvoritvi ličke proge. Iz Slovenije so se udeležili slavnosti: Predsednik zbornice Knez in tajnik dr. Pless, predsednik Zveze industrijcev D. Hribar, predsednik velesejma F. Bonač, predsednik gerentskega sveta mestne občine Ljubljana dr. D. Puc, prorektor dr. Hinterlechner, prof. Kralj in zastopniki tiska. Slavnostna vlaka sta vozila v kratkem presledku eden za drugim in sta dospela burno pozdravljena okoli 6. ure zjutraj na postajo Gračac. Zastopstvo občine, šole, prebivalstvo, vsi v svečanem razpoloženju, so prirejali došlim funkcionarjem in gostom neprestane ovacije in so jih po bratski pogostili z dobro zakusko. Slavnostni akt otvoritve je izvršil ravnatelj zagrebške direkcije D. Jovanovič, ki je javil prometnemu ministru Radojeviču, da je proga dograjena, nakar je minister s pozdravnim govorom odredil, da se naj proga preda prometu. Admiral Priča je pozdravil nato navzoče v menu Nj. Vel. kralja in ob zvokih narodne hmne in ob navdušenem pozdravljanju je krenil prvi in kmalu za njim drugi slavnostni vlak po novi progi v smeri proti postajam Cerovac, Malovan, Zrmanja, Pribudic, Plavno, Padjine, Stara Straža in Knin. Vzdolž cele proge so skupine prebivalstva, mahajoč zastave in zelenje, po nekaterih krajih s tambu-rami, pozdravljale vlaka, ki sta otvo-rila za vse te kraje novo fazo gospodarskega razvoja. Proga sama je v tehničnem oziru pravi umotvor. Ko se voziš po strmih kraških škarpah, velikih viaduktih, katerih je pet, ki slonijo na lepih vitkih obeliskih, ko se voziš skozi tunele, od katerih je najdaljši oni ob dalmatinski meji, ki meri 360 m, in občuduješ vse tako precizno izvršeno delo, ti mora to nehote izsiliti priznanje do naših tehnikov, ki so končali delo, s katerim se smemo po pravici ponašati pred celo Evropo. Pokrajina, skozi katero se vije nova proga, ni rodovitna, povsod kršni Kras, puste skale, le tu in tam majhna, skrbno ograjena dolinica, nasajena do zadnje pedi zemlje s trtami, žitom, sirkom in ajdo. Kljub monotoni kraški pokrajini ti nudi proga vendar tudi prav lepe, zanimive slike, tako pogled na izvir reke Zrma-nje, divjeromantični prepadi, kjer se skoro ne upaš pogledati skozi okno vlaka. Nova proga je podaljšanje že obstoječe ličke proge Ogulin-Knin, katere gradba je začela že leta 1912. Gradilo se je postopno del za delom, ki so bili tudi postopno predani prometu. Tako je bil prvi del te proge: Ogulin—Plaški, ki šteje 26.9 km, predan prometu 14. oktobra 1914, drugi del Plaški—Vrhovine, ki šteje 31.4 km, 12. junija 1918, tretji del Vrhovine—Gospič, ki šteje 47.4 km, dne 23* marca 1920, nadalje Gospič—Gračac, ki šteje 43.9 km, 15. junija 1922 in zadnji del, ki veže Gračac s Kninom in ki šteje 65.5 km, je bil slavnostno predan prometu v soboto, dne 25. t. m. Naj bo tu omenjeno, da doseže lička proga pri postaji Rudopolje največjo višino 870.3 m nad morjem, ki je tudi najvišja točka normalne proge v naši državi. Lička proga konča v Kninu, kjer veže na dalmatinsko progo Knin—Split, ki je bila dograjena deloma leta 1877, deloma pa leta 1888 in šteje v dolžini 102 km z najvišjo točko v Labinu 362.1 m nad morjem. V Perkoviču se proga cepi proti Šibeniku. Z dograditvijo ličke proge sta tako dobili zvezo z zaledjem dve naši najvažnejši pristanišči Split in Šibenik. Kakor povsod na celi progi sta bila z navdušenjem sprejeta otvoritvena vlaka tudi v Šibeniku, ki je bil ta dan zavit v državnih in narodnih praporih. Po obedu, prirejenem gostom na čast od mestne občine, se je vršila ; otvoritev vinske razstave, obisk kate-| drale in drugih zanimivosti, na kar ; sta krenila vlaka v Split. Že daleč od Splita je bilo zapaziti, da gorijo na brežuljkih in hribih, ki obdajajo kaštelanski zaliv, kresovi. Ko ko sta okoli 8. ure pridrdrala vlaka v j Split, ju je na kolodvoru, ki je žarel | od brezštevilnih balončkov, spre-i jela velika množica z burnimi ovaci-i jami. Po običajni® pozdravih so se j gosti podali skozi mesto, povsod j navdušeno pozdravljeni, v hotel Bel-i levue, kjer je priredila splitska ob-j čina v čast gostom svečani banket. Na banketu je pozdravil goste župan dr. Tartaglia. Prečital je brzojavki za Nj. Vel. kralja in predsednika ministrskega sveta Pašiča. V svojem govoru je poudarjal veliko važnost nove železnice, ki bo vezala Split in Dalmacijo z Zagrebom, Ljubljano in Beogradom, zbog česar postanejo zveze med temi kraji jačje in ožje. Split je hvaležen državi, ki je to zvezo omogočila, financirala in izvedla iz svojih rednih sredstev, ne glede na težke finančne in politične razmere. Govorili so nato admiral Priča, predsednik splitske trgovske in obrtniške zbornice J. Dubokovič, minister trgovine dr. Krajač, ki je v dolgem govoru opisal veliko važnost geografskega in gospodarskega položaja Splita, ki bo postal temelj za široko gospodarsko politiko na Jadranu. Ko bodo dograjene železnice, ki bodo vezale Split tako z za-padne, kakor tudi z vzhodne strani, bo postal Split izhodišče tranzitne trgovine tako Avstrije, kakor tudi Češkoslovaške in Rumunije. Govoril je nato obširno o telefonskih zvezah Splita z zaledjem in inozemstvom, nadalje o elektrifikaciji prevoznih sredstev, o mogočnosti investicije inozemskih kapitalov itd. Današnja vlada, ki je vlada konsolidacije, osnovane na narodnem sporazumu, bo smatrala za svojo dolžnost, da pristopi k realizaciji vseh važnih gospodarskih problemov Jadrana. v Pozdrave Beograda je tolmačil podžupan Jaša Protič. Za njim je govoril minister saobračaja Radojevič o važnosti novootvorjene proge. Da bi nova proga razbremenila luke, ki so danes preobremenjene, je določil, da se uvede s 1. septembrom, z novo tarifo, 40 do 60% popust na tovornih tarifah od Ogulina do Šibenika in Splita. Na ta način bo ves transport, namenjen za naše luke, porazdeljen na vse luke, brez favoriziranja. Z ozirom na zastoj v prometu, je dovolil 20% znižanje tarif za celo državo. Zastopnik mestne občine ljubljanske dr. P u c je v svojem pozdravnem govoru v lepih besedah označil Beograd, Zagreb in Split kot tri bisere na enem prstu. Z novo železnico postane enem prstanu. Z novo železnico postane tudi Split tak biser. Slovenci se radujejo, da so dobili preko Splita zopet zvezo z morjem. Napije mestu Splitu. V francoskem jeziku se je poslanik Velike Britanije M. Kenard zahvalil županu za laskave besede županove, češ, da je Velika Britanija pomagala Splitu v najtežjih momentih in ga pred prvo okupacijo celo rešila. Zagotavlja simpatije Velike Britanije napram Jugoslaviji. V imenu zbornice ljubljanske je pozdravil dr. Pless, ki je v svojem govoru poudarjal, da so Slovenci, ki so bili od pamtiveka navezani na morje, koj potem, ko so jih politične razmere ločile od morja, prvi postavili postulat po izhodu na Jadran in propagirali jadransko orientacijo Jugoslavije. Trgovske zveze med Slovenijo in Dalmacijo so stare. Zlasti je omenil" govornik, da je v dobi zadružnega gibanja, v takozvani Krekovi eri, usta-* novila Zadružna zveza v Dalmaciji več produktivnih zadrug, navajali so se stiki med malimi in večjimi trgovci. Nova zveza Slovenije z Dalmacijo bo te stike vzpostavila in ojačala. Izraža prepričanje, da bo z izvajanjem smo-trene jadranske politike,ki jo diktirajo pri nas tako geografski položaj, kakor tudi gospodarske prilike države, postala Jugoslavija ne samo prva država na Balkanu, ampak tudi gospodujoča država na Jadranu. Vrstile so se zdravice drugih zastopnikov, ki so trajale do pozne ure. V nedeljo se je odkril spomenik Marku Mandiču, očetu hrvatske književnosti in velikemu poetu. Po odkritju spomenika se je otvorila -Jadranska razstava, katero bomo opisali v prihodnji številki. Popoldne se je vršil izlet na Marjan, od koder so uživali gosti najlepši razgled na Kaštelanski zaliv. Tam jim je priredila splitska Trgovska in obrtniška zbornica Garden Party in ko so se gosti vračali z Marjana, jim je nudil Split sliko, ki je ne bo mogel nikdo pozabiti. Na morju se je ble-sketalo na milijone lučic. Vse ladje so bile okrašene z električnimi žarnicami, na nekaterih so gorele rimske sveče. Izpuščale so se rakete, streljali možnarji in iz torpedovk je mornarica s projektori razsvetljevala zaliv in njega okolico. Na obali so mornarji izvajali sokolske vaje, godbe so korakale po mestu, množice so v najlepšem razpoloženju praznovale dan, ki bo eden najsvetlejših in najpomembnejših dni v gospodarskem razvoju naše države! Gospodarska depresija na Angleškem. Na koncu junija se je število brezposelnih na Angleškem pomnožilo spet za 100.000 in je naraslo na 1 milijon 300.000. Okoli 16% jih pride na premogarstvo, 7% na železno industrijo, 9% na strojne tovarne, 6% na ladjedelništvo, 4% na ožjo kovinsko industrijo. Trideset odstotkov brezposelnih je v tekstilni industriji, v plovbi itd. Izhodišče krize je premogarstvo, ki angleški industriji ne more preskrbeti zadosti cenenega premoga in jo tako dvigniti. Večina rudnikov dela brez dobička, lastniki zahteyajo znižanje plač in obenem zvišano delov-nost, d očim delavci daljši delovni čas odklanjajo in celo višje plače zahtevajo. Predloge lastnikov so zastopniki delavstva brez debate odklonili in si skušajo za slučaj štrajka zagotoviti pomoč železničarjev, transportnih delavcev itd. Lastniki hočejo menda delavce prej odpustiti, preden pride do štrajka. Na vsak način je angleško premogarstvo v resni krizi, ki jo bo težko rešiti. Petina angleških premogarjev je sedaj brez dela. Rešitev spora v premogarstvu je pa tem važnejša, ker so od te industrije odvisne vse druge angleške industrije. Čeprav so šle cene premogu v zadnjem času zopet nazaj, ga vendarle manj nakopljejo. Rudni okraj v južnem Walesu je delal pred letom z 1,244.000 delavci in je nakopal na teden 1,300.000 ton, letos dela z 215.000 delavci in nakoplje na teden 900.000 ton. Dočim je pa eksport premoga v prvih petih mesecih bil vendarle samo za 15% nižji kot lani (večina minusa pride na domači trg), je nazadovanje eksporta pri drugih industrijah dosti večje, pri železu 20%, pri volnenem blagu 40% itd; po vrednosti je pa še večje. Produkcija železa in jekla nazaduje, zaposlenost je neenakomerna, enotne slike ni. Nekatere tovarne so prešle k izdelovanju av- tomobilov, da dajo delavcem možnost zaslužka. Najbolj so še zaposlene elektrotehniške tovarne, avtomobil-na industrija in slične industrije prometnih sredstev. Nadaljna poročila pravijo: Na vseh angleških premogovnih trgih je šlo povpraševanje spet nazaj, tako za domači konsum kakor za ekspert. Konsum krije le najnujnejšo potrebo, čeprav sta rudnik in trgovina pripravljena za nove koncesije, samo da bi se prodaja malo dvignila. Celo nenormalno nizka produkcija, ki je padla pod pet milijonov ton na mesec, se ne more popolnoma prodati. — V britanskih strokovnih krogih so trdno prepričani, da je britanska premogovna kriza samo del svetovne premogovne krize in da so vse evropske dežele prenasičene. Celo Italija, ki nima lastnega premoga, ima danes tako velike zaloge, da tudi najzapeljivejše ponudbe ne izzovejo nobenega, veselja do novih nakupov. Nemčija s svojimi desetimi milijoni ton zalog, Francija in Belgija s svojimi velikimi preostanki za dogledni čas za večje nakupe ne pridejo v poštev; Holandija in Skandinavske dežele se le obotavljaje zalagajo. V zvezi z majhnim domačim konsumom za skorajšnje poživljenje trgovine ni upanja. Tudi v trgovini z Južno Ameriko Anglija z ameriškimi dobavitelji ne more več konkurirati. V maju so zaprli 59 jam, v juniju 11. Od lanskega do letošnjega maja so padle cene za 11%, v juniju in juliju so šle še kar nazaj. Najboljše se godi še ladijskemu premogu, ki ga pridno kupujejo; kurjava z njim je cenejša kakor kurjava s petrolejem. Ladje, ki so pripravljene na obe vrsti kurjave, kupujejo pri sedanjih cenah rajši premog. Zato je konsum dober in raste tudi povpraševanje. Spričo važnosti angleškega premega za svetovni trg je dobro, da poznamo angleške razmere tudi mi. Štev. 88. HIMHKHNMI * 0 bombažu. Statistični urad poljedelskega ministrstva Zedinjenih držav Severne Amerike ceni v svojem drugem letošnjem poročilu z bombažem obdelano ploskev v Zedinjenih državah na 46.448.000 akrov (1 acre — 40-467 arov, izgovori ejkr). Lani so jih cenili na 41,390.000, leta 1923 na 37,123.000, leta 1922 pa na 33,036.000. Pogoji no-vega pridelka so 25. junija znašali 75-9% normalnega pridelka, leta 1924 71-2%, 1. 1923 69 9 1. 1922 71 2, v zadnjih desetih letih povprečno 74%. Prihodnje poročilo izide 23. julija s pogoji do 15. julija. Statistični urad objavlja nato absolutne številke za pogojni pridelek 25. junija in sicer 14.339.000 bal po 500 funtov ( funt — 04526 kg). Ta pridelek odgovarja 13,618.751 balam leta 1924, 10 milijonov 139.671 balam leta 1923, 9 milijonov 762.069 balam leta 1922, 7 milijonov 953.641 balam leta 1921 in 13,439.603 balam leta 1920. Povprečni pridelek tekom teh petih let je znašal 10,982.947 bal. Odslej naprej bodo javljali pogoje pridelka zmeraj 15. in 31. (30.), ne pa več 25tega, kakor je bilo doslej običajno. Med številnimi udeleženci od nas že omenjenega bombaževega kongresa na Dunaju so opazili zlasti dr. H. T a y 1 o r a , zastopnika andriškega poljedelskega ministrstva. Taylor je vodilni poljedelski narodni ekonom v Zedinjenih državah in prvoboritelj za vzpostavitev v svetovnem gospodarstvu tako važnega mednarodnega standardiziranja ameriškega, bombaža. — Standard = norma, normalna mera, vzorec, pravilo, siandardizira-nje torej vzpostavitev skupnih vzorcev, stopenj, barve itd. — Dr. Taylor živi že več let samo študiju bombaža, od izvora do konsumenta, in gleda na to, kako bi pocenil produkcijske in trgovske stroške tega važnega predmeta. O kongresu na Dunaju je rekel: »Mednarodni bombaževi kongres na Dunaju pomeni velik uspeh. Prvič po vojski so se polnoštevilno zbrali vsi člani, in prišli skupaj vsi, ki se zanimajo za to panogo gospodarstva: producenti, trgovci in predelovavci bombaža. Važen je bil kongres tudi zato. ker so vsi ti interesenti lahko stopili v oseben stik in so se neprisiljeno med seboj pogovorili. Seveda je bilo kakor zmeraj ob takih prilikah mnenje zelo različno; predeč bombaža bi imel rad najnižjo ceno, producent najvišjo. Slednjič pa vidita obe skupini, da se nobeni ne more dobro goditi, če se ne godi dobro tudi drugi. — Z drugimi besedami: konsument naj plača —. Amerika poskuša vse, da produkcijo bombaža pomnoži in omogoči večji pridelek. Borimo se z uspehom proti bombaževemu hrošču, gojimo nove varietete, otvarjamo nove pokrajine; Zedinjene države bodo tudi v bodoče imele velik prebitek za izvoz. Vpeljava skupnih splošnih standardov bi pomenila brez dvoma ogromen napredek. Za ameriški bombaž imamo standard za barvo in stopnjo že od leta 1923. Za dosego splošnega standardiziranja se je sklenil dogovor na eni strani med poljedelskim oddelkom Zedinjenih držav in producenti, trgovci in tovarnarji bombaža, na drugi strani pa med bombaževemi borzami v Liverpoolu, Manchestru, Bremenu, Rotterdamu, Gentu, Havre, Barceloni, Milanu ter manchestersko zvezo bombaževih mojstrov predcev. Kupujte samo prvovrstno domačo svinjsko mast znamke SELE? znamke Treba je pa zainteresirati še vse predce kot prave prve konsumente surovine". Na prihodnjem kongresu se bo tudi to vprašanje v ugodnem smislu rešilo. Poljedelski oddelek Zedinjenih držav je z napredkom zelo zadovoljen in se bo kakor v preteklosti tudi v bodočnosti kar moč, trudil, da se pospešuje in množi delovna sposobnost, trgovska cenost in dobri mednarodni duh v razmerju bombaževih interesentov vsega sveta. Pohvalno čestitam vsem onim, ki so pripomogli k vprizoritvi uspešnega dunajskega kongresa«. Torej tudi na tem polju se svet zbližuje in natančneje spoznava. u; i—i Hi ll ■ lil Ii II i■■n■ >i Tiii—nnmiTOT—mil mn- Radioamaterji kot pomočniki tehnike. VAvstriji bodo uredili potom na-redbe vprašanje amaterov v službi radia. To vprašanje se bo z razširjenjem radia moralo urediti seveda tudi pri nas in zato je splošno važno. V Avstriji je pošiljanje radiobrzojavk in radiotelefona monopol vlade, ki ga poveri posameznim družbam in jim dovoli, da ga opravljajo na trgovski podlagi. Pošiljanje amaterskih pošiljk pa v veliki večini nima s kupčijo nobenih opravkov, služi znanstvenemu raziskavanju ali pa tehničnemu športu. Iz trgovskih principov ni torej pravzaprav nobene zapreke, da se ne bi smel ta šport prosto gojiti; t dovoljenje za izvajanje bi izredno j pripomoglo k splošnemu razširjenju ' in bi kmetijskem obratu poleg življenskih potrebščin, kakor volna, konoplja, lan in les. Le mali del potrebščin, in to v glavnem sol, železo, olje, kadilo itd. se je uvažalo iz inozemstva. Tako je moralo tudi biti, kajti razne okolnosti so silile prebivalstvo, da si je preskrbe^ lo potrebščine z lastnim delom. Med te okolnosti spadajo: oddaljenost od prometa, nezmožnost prihajati na tržišča vsled pomanjkanja potov, nesi-gurnost potov pri prodajah in nakupih, nizka cena domačih proizvodov zaradi oddaljenega tržišča in veliki stroški pota v oddaljene kraje, odtu-jenje drugim narodom, odnosno nepoznavanje sveta razen najožje okolice. Maloštevilne potrebščine, katere je prebivalstvo kupovalo, je krilo z izkupilom živine, katera se je tudi izvažala, ker je hodila do meje, čeprav ni bilo potov. Potrebe turške uprave in spahijev so se krile z desetino, ki se je poravnavala običajno v naturi. S postankom srbske države: 1. so se denarne potrebščine zvišale, 2. varnost je postala večja, 3. delale so se ceste, 4. dohajalo se je hitrejše in lažje v stik z zunanjim svetom, pa tudi z domačim, s čemur se je prebivalstvo spoznavalo, videlo svet ter se privadilo drugim običajem, 5. promet se je pospešil, najpreje z ladjami na Donavi, pozneje z železnico do Barjaša, kar nas je približalo inozemskim tržiščem. Blago, ki smo ga kupovali in ki je dohajalo po tej poti, je bilo že vsled manjših prevoznih stroškov, pa tudi vsled tovarniške izdelave cenejše. Izdelki, katere smo sami izdelovali, so postali dražji, a prišlo je tudi in poglobitvi v tehniških vedah v . ne dovedlo samo do cele vrste izbolj- \ vee denarja v deželo. \ se to je povzročilo, da so se nase potrebe povečale in da smo za nabavo povišanih Lastni izdelek tvrdke JANKO POPOVIČ v Ljubljani Najnižje cene! Solidna postrežba! — Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg šanih radiosredstev, temveč bi raz- j jasnilo tudi marsikakšno tehnično vprašanje. A če imajo tako dovoljenje nevešči ljudje, postane prostost raz- , pošiljanja brzojavnih znakov lahko : težka nadloga in bi v gotovih slučajih lahko motila tudi trgovsko službo. Zato je potrebno, da se pripustijo predvsem samo take osebe, ki imajo zadostno tehniško razumevanje, ki pOšiljavni aparat popolnoma obvladajo iri lahko brez nadaljnjih navodil vse ukrenejo, da se izloči motenje sosednih štacij. Zato je treba dolgost valov na zgoraj omejiti. Avstrijska vlada bo rešila vprašanje z določitvijo valov do 200 metrov dolžine. , Popolna prepoved amaterskega pošiljanja bi se v praksi dala pač prav težko izvesti; nadzorovanje bi zahtevalo toliko osobja, da bi ne bilo med koristjo in škodo upravičenih intere- ( sov nobenega pravega razmerja. Vrhutega bi izginil prej omenjeni dobiček vzgojne narave. V Ameriki je bilo že davno prej, preden je začela delovati prva štacija, na tisoče amaterjev, in je splošno priznano, da so njih dela v prav izredni meri pospešila napredek v radiotehniki. Enako tudi v drugih deželah. Prvo prečkanje Atlantskega oceana potom brzojavk, poslanih z majhno energijo na kratkih valovih, so izvršili amateri in njih uspehi šele so napotili velike trgovske pošiljalne organizacije, da so se začele zanimati za pošiljanje kratkih valov. Veleštacija Nauen pri Berlinu zamore danes korespondirati ponoči z majhno energijo in s kratkimi valovi na razdaljo, ki je enaka polovici zemeljskega obsega, in to je posledica poskusov, ki so jih delali ra-dioamateri. Uporaba kratkih valov je združena z ogromnim prihrankom energije in z izredno dvignjeno go-spodarstvenostjo. Zato je prav, če to vprašanje povsod načnejo in pustijo res dobrim amaterom to, kar jim gre, brez oškodovanja gospodarskih interesov dotične dežele. M. Savič: Zakon o podeželskih trgovinah. Nekdaj se je v naši kmečki hiši gotovo vse izdelovalo, kar se je rabilo in to poleg življenskih potrebščin: obleka, čevlji, pokrivala, orodje in ono malo pohištva, katero se je takrat potrebovalo. Vse se je izdelalo iz surovin, katere je nudila najbližja okolica ali katere so se pridobivale v lastnem potreb dajali lastne izdelke v zameno. Naši izdelki, katere smo dajali v zameno, so imeli vsled velike oddaljenosti od tržišča in vsled pomanjkanja dobrih cest še vedno tako ceno, da se je našemu producentu zdelo, da je ogoljufan in oškodovan, posebno takrat, kadar je svoj produkt zamenjal za stvar, kojo ni smatral za neob-hodno potrebno, nego kot luksuz, brez katerega se mora*m se more shajati, to je predvsem rcbce, šale, ogrinjala itd., v obče to, kar je nazival »cunje«. Ako se še upošteva, kaj znači za živinorejski narod živina: njegov »hranilec , je bilo seljaku še toliko težje dajati »hranilca« za »krpe«. Poleg tega je vsled večje varnosti v državi, začelo rasti tudi prebivalstvo in naseljevanje, in živinoreja kot glavni poklic ni mogla več preživljati prebivalstva. Mnogi pašniki in travniki so se morali pretvoriti v njive in s tem se je teren, pripraven za živinorejo, zmanjševal. Prebivalstvo se je moralo navajati, da vse obdela po novem načinu dela, ki se mu je zdel reyolucijonaren. Srbska država je morala takoj ob nastanku stopiti giede administracije, vojske, šol, cest itd. v vrsto ostalih držav, kar je povzročalo ogromne denarne potrebe. Tudi za kritje teh potreb je bilo potrebno prodajati »hranilce«. Vzdržavanje države je v konkurenci z zunanjimi državami, ki so bHe urejene na denarno gospodarstvo, zahtevalo denarnih sredstev, povzročilo pa je tudi nove potrebe, katerih staro patrijarhalno gospodarstvo ni moglo kriti, ampak bi jih moglo kriti samo denarno gospodarstvo. Staro gospodarstvo je dajalo denarna sredstva, dokler je moglo, in ko je onemoglo in začelo razpadati, se je pričelo z uvajanjem in urejevanjem novega iz neizogibne potrebe. Na gospodarstvu temelje vsi družbeni od-nošaji in kadar se menja gospodarstvo, se izpremene tudi odnošaji. Pri razpadanju gospodarstva razpadajo tudi na njem osnovani odnošaji. V ta kem slučaju se prične družba gibati, stresati, zibati in ž njo tudi medsebojni odnošaji. Gibanje je usmerjeno na eni strani na to, da se obdrži staro gospodarstvo in njegove odnošaje, na drugi strani pa, da se uvede novo gospodarstvo. Borba gre za načela vseh ozirih, V katerih si nasprotujeta dva različni gospodarstv^. Duhovi se razburjajo, ustvarjajo se religije, stranke, smeri v literaturi. Oni, od koder so novi odnošaji došli, ta se mrzi in prezira, in tudi oni, ki kupuje priljubljene predmete, se mrzi, ravno-tako pa tudi blago, katero on prodaja. In vsled tega postajajo vsaj v govorih zagovornikov starega gospodarstva: platno, šali, sukno, za nje »krpe«.. Stranka, ki nastaja iz protesta proti novemu gospodarstvu in v obrambo starega, napiše na svojo zastavo: doli s cunjami, in ko pride na vlado, jo z zakonom izžene iz kmetov, ko jo vsled pogodb z zunanjimi državami in vsled mestnega in trškega prebivalstva ne more izgnati iz države. To se je pri nas zgodilo z zakonom o izpremem-bah in dopolnitvah zakona o podeželskih trgovinah z dne 20. februarja 1891. Clen 4.a tega zakona se glasi: V podeželskih trgovinah se smejo arodajati samo oni izdelki, katere ‘ rajevni in okoliški prebivalci nujno potrebujejo,'in to: sol, olje, nebarvano leseno posodo, bruse, železo v palicah, jeklo, železne žeblje, vijake, vse orodje in priprave za poljsko in hišno delo iz lesa in iz jekla, vse drobno že-ezničarsko blago, pokrivala za posode, v katerih se peče kruh, nože, vilice, obutev, domače sedlarske produkte, vrvarsko blago, igle,‘sukanec, katran, kolomaz, pisalne potrebščine, sveče, kadilo, petrolej, žveplenke, tobak z odebrenjem monopolske uprave, milo in glavnike. »BUDDH/UI —' 1 Ako piješ „Buddha“ čaj, vživaš že na zemlji raj! traoemark r ———-------, Trgovina. Za izboljšanje naših trgovskih stikov s Špansko. — Dne 28. t. m. je posetii Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani legacijski svetnik g. Rafael Forus, odpravnik poslov španskega poslaništva v Beogradu, v svrho informacij za trgovsko pogodbo naše države s Špansko. Interesiral se je za predmete, ki bi prišli v poštev pri direktnem trgovskem prometu za izvez v Špansko in je dobil podrobne informacije o ovirah, ki so do sedaj oteževale promet s Špansko. Direkten promet s Špansko je bil do sedaj majhen. Večina prometa se je vršila preko prekupčevalcev, ki so blago nacionalizirali in ga prodali k nam kot domač izdelek. To se je prakticiralo jako pogosto v Italiji, specijelno v Trstu. G. odpravnika se je nadalje opozarjalo na pomanjkanje stalne parobrod-ne zveze naših pristanišč z vzhodnimi španskimi pristanišči. Dalje se ga je opozarjalo na težave, katere povzroča . dejstvo, da španska valuta ne notira na naših borzah. Veliko oviro naših trgovskih stikov tvori tudi visoka carina, ker je Španska uvedla na naše izvdfcne predmete 87 % pribitka na carino, češ da je naša valuta devalvirana. Španski krogi se posebno intere* sirajo za uvoz tekstilnega blaga v našo državo. Nameravajo se najbrže že letos udeležiti v propagandne svrhe naših velesejmov. Španska ima interes, da bi se uvozne carine na tekstilije pri nas znižale. V kompenzacijo bi dala našim izvoznim predmetom nižje uvozne carine. Ob zaključku konference je svetnik Forus izrazil željo, da pospeši bodoča trgovska pogodba čim živahnejše medsebojne direktne trgovske stike. Položaj na avstrijskem lesnem tržšču. — Po časopisnih poročilih se je položaj na avstrijskem lesnem trgu, ki je bil v letih 1923 in 1924 jako neugoden, v letu 1925 bistveno izboljšal. Avstrijsko žagarsko industrijo sestavlja več tisoč rokodelskih obratov, dočim so večji obrati jako redki. Manjše žage so se tudi v slabih časih izkazale na ta način, da so se njihovi lastniki bavili s poljedelstvom in tako razpolagali z obratnimi sredstvi in delovnimi močmi pod bistveno ugodnejšimi pogoji nego prava lesna industrija. Cene za žagan les so bile na svetovnem trgu tako neugodne, da veliko žag ni rezalo lesa, ampak ga prodajalo okroglega. Posestniki so lani zaradi neugodnih cen posekali manj lesa in vrhu tega, -da si vsled zmanjšanih dohodkov skrčijo režijske stroške, opuščali pogozdovanje. Tudi trgovina je imela jako nizke dohodke in slabe cene. Vsled slabih cen je posebno trpela žagarska industrija. Režija je tako visoka, da znaša prodajna cena za rezan les približno osemkratno ceno nerezanega lesa, katero se plačuje za les v gozdu. Letos so se lesne cene ^ zvišale, kar je povzročilo, da se je iz- j boljšal položaj večjih obratov, posebno j ker so še v veljavi lanske nizke cene za | okrogel les. Vsled ugodnejših pogojev za žaganje 'lesa je tudi izdatno padel izvoz okroglega lesa. Kupčije se jako ugodno razvijajo, približno 70% se izvaža, ostanek pa proda doma. Od izvoza gresta dve tretjini v Italijo in Nemčijo, ena tretjina pa v Švico in v manjših količinah na Ogrsko, v Francijo in na Holandsko. Vsled padca italijanske in francoske valute je trpel izvoz v te države, ker tamoš-nji kupci niso hoteli priznavati primernih poviškov cen. Domače kupčije so neugodne, ker je stavbena podjetnost jako malenkostna. Da bodo večji obrati mogli utrpeti izgube prejšnjih let, se bodo morali pričeti združevati, za kar se že kažejo znamenja. V lesni trgovini, ki je v povojni dobi jako narastla, se kaže čistilni proces. Število lesnih trgovcev, katerih je bilo tudi v manjših podeželskih mestih do 50 in več, se je v zadnjem času znižalo na do dveh. V zvezi s tem je prišlo do večjega števila konkurzov. Prodaja sodov od mineralnih olj (1500 komadov) se bo vršila dne 22. avgusta t. L pri direkciji državnih železnic v Zagrebu. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Prodaja odpadkov (od blaga, usnja, kovin itd.) se bo vršila dne 5. avgusta t. L pri upravi 4. zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu. Predmetni oglas je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Italijansko izvozna in uvozna določila. Italija je carinsko prostost za pšenico, oves, rž in rmeno koruzo in carinsko znižanje za pšenično, rženo, ovseno in koruzno moko, za zdrob, kruh, prepečenec in otrobe podaljšala do konca tekočega leta. Finančno ministrstvo je dobilo pooblastilo, da dovoli na leto izvoz kontingenta do 20.000 'komadov klavne živine. Carina. Carinski nndavek v Italiji. — Carinski nadavek v Italiji je znašal v času od 20. do 26. t. m. 422% (100 zlatih lir — 522 papirnatih lir). Prejšnji teden je znašal aadavek 428%. To |e tfesefe, taka Kdor uporablja ..GAZELA"-milo, ima prijHno delo in je hitro golov. 1«7 ne perem nikdar z drugim kakor z .GAZELA"- milom. *l AIEIA rte '"'////////A ' ' Razno. Oenarstvo. Medsebojna poravnava privatnoprav-aili dolgov in terjatev naših in italijanskih državljanov. — Italija in naša država sta v Nettunu sklenili dne 20. t. m. celo vrsto konvencij, med katerimi je ■ enaJiajvažnejših konvencija o poravnavi privatno-pravnih dolgov in terjatev obojestranskih državljanov. O konvenciji je naš zunanj minister dr. Ninčič izjavil te dni. časnikarjem sledeče: Ta konvencija je bila potrebna, ker ni v mirovni pogodbi določeno, po kakšnem ključu in v kakšni valuti naj se poravnajo privatno-pravni dolgovi v bivših avstro-ogrskih kronah v obeh državah. V konvenciji je -^uveljavljeno načelo, da se za eno avstro-«ogrsko krono plača 25 par, a ne, kakor ao zahtevali italijanski upniki, 60 cente-zimov. Za to načelo so v konvenciji določene nekatere izjeme. Tako bodo plačali oni, ki so na dan izmenjavanja avstro-ogrskih novčanic stanovali v Julijski Benečiji in so se šele pozneje preselili •v našo državo, svoje obveze v lirah po ^italijanski relaciji in p0 isti relaciji do-Vbili plačane tudi svoje terjatve, ker je ■*anje italijanska relacija že stopila v vezavo. Drugo izjemo tvorijo hipoteke v Italiji, katere bo treba poravnati v lirah, ker obstoja v tej valuti protivrednost. Isto velja za hranilne knjižice naših državljanov. Italijanski denarni zavodi jih bodo honorirali v lirah, ako se glase na prinositelja ali če se morejo prinositelju plačati brez legitimacije. V prvih dveh primerih more dolžnik, ako dokaže, da bi brez gospodarske propasti ne mogel poravnati svoje obveze, prositi sodišče, da raiža dolg. Prečrtani (krosirani) čeki poštne hranilnice. Na ponovne prošnje iz občinstva • in vsled obširne ankete, v kateri so od-»riale svoje mišljenje trgovsko-obrtniške zbornice v Sarajevu, Zagrebu in Ljub- | Ijani, je nadzorno veče poštne hranilnice sklenilo, da uvede v prakso talcozvane »prevučene« (prečrtane, krosirane) čeke. Sklep nadzornega veča se glasi: »Da se lastnikom čekovnih računov pri poštni hranilnici in njenih filijalah dovoljuje, da smejo čeke, katere izstavljajo na poštno hranilnico in njene filijale, prečrtati poševno z dvema paralelnima črtama preko sredine čeka in med tema črtama izpisati besede: »odobriti računu«. Taki »prevučeni« (prečrtani, kfoslrani) čeki se ne bodo izplačevali v gotovini, nego odobravali na računu prinositelja. Ako prinositelj nima čekovnega računa pri poštni hranilnici, ga mora prezentirati posredovanjem kakega denarnega zavoda, kateri ima čekovni račun pri post-i hranilnici.« Obtok Novčanic Narodne banke. — Po stanju dne 22. julija t. 1. je imela naša j Narodna banka za 5626 milijonov di- j n a rje v novčanic v obtoku. Obtok se je izza 15. julija t. I. zmanjšal za 52.3 milijonov dinarjev. Davki in takse. Pobiranje državne trošarine od petjota. Generalna direkcija neposrednih davkov je dne 17. junija t. 1. pod št. 39.630 izdala sledeče navodilo: »Ker se je generalna direcija posrednih davkov uverila, da se na področju ljubljanske in mariborske oblasti ne pobira trošarina na pet jot, kar ni v skladu s točko 3. čl. 108 trošarinskega pravilnika, se na podlagi čl. 68 zakona o državni trošarini odreja, da se od petjota mora pobirati državna trošarina po 25 Din na 100 litrov. Davek na poslovni promet. — V času od 1. februarja do 30. aprila t. 1. se je pobralo v naši državi 48,555.028 Din davka na poslovni promet. Od tega se je pobralo na Hrvatskem n v Slavoniji 14,143.191 Din, v Bosni in Hercegovini 3,994.215 Din, v Vojvodini 10,511.389 Din, v Sloveniji 9,741.587 Din, v Dalmaciji 1,436.231 Din in v Srbiji 8,729.315 Din. — Dejansko poročilo ne daje prave slike o prometnih razmerah posameznih pokrajin, ker se brez dvoma v nobeni drugi pokrajini ta davek ne odpremlja s tako natančnostjo nego pri nas, kar dokazujejo poročila, da je finančna uprava specijelno v Vojvodini zaradi zatajevanja prometa naložila posameznikom naravnost ogromne globe. Dr. Karl šavnik: Zakaj se ljudje upirajo dohodnini? Strokovna študija. — V Ljubljani 1925. Samozaložba. V prodaji Zvezne knjigarne v Ljubljani. 26 strani. Cena brošuri 8 Din. — S tem naslovom objavlja g. finančni delegat dr. Karl Savnik daljšo in tudi za širše kroge razumljivo študijo o našem perečem dohodninskem vprašanju. Oprt na teorijo in praktične skušnje razpravlja podrobno o razlogih, radi katerih se proti temu bre« dvoma najmodernejšemu davku pojavlja vedno močnejše nasprotstvo. Koncem prihaja do zaključka; da je dohodnina nujno potrebna reforme, zlasti v ti smeri, da se naj davčni postavki znižajo. Prav posebno pa utegne zanimati predgovor k študiji, v katerem se je pisatelj dotaknil mnogo ventiliranega, toda celo od po-litičarjev slabo razumevanega vprašanja, ali so prekoračenja proračunskega donosa davkov re*s protizakonita. Vprašanje izenačenja davčnih zakonov in davčne reforme sploh je v naši državi visoko aktualno in pereče. Posebno vprašanje dohodnine, ki ni uvedena v vsej naši državi, nego je v veljavi le v nekaterih pokrajinah, globoko sega posebno v Sloveniji v naše življenske razmere. Zato bo naziranje enega naših najbolj uglednih strokovnjakov o tem vprašanju, g. finančnega delegata dr. Karla Savnika, gotovo v visoki meri zanimalo vse naše javne kroge, meščana in nič manj kmeta. Brošura je izšla, v manjši nakiadi, radi tega opozarjamo intere sente, da se požurijo z nabavo tega aktualnega in velezanimivega spisa. Knjižico, ki stane le 8 Din, prodaja Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trg 8. Promet. Konferenca voznega reda za velesejem v Lipskem, katera se snide vsako leto dvakrat, da uredi ogromni promet za lip-ski velesejem, je določila na svojem letošnjem sestanku meseca junija v Bremenu, da imajo obiskovalci jesenskega velesejma na vseh železnicah v Nemčiji 33 V* % popusta. Znižanje voznih pristojbin na dunav-skih parobrodih za obiskovalce lipskega velesejma. Prva dunavska parobrodna družba na Dunaju je zopet dovolila obiskovalcem jesenskega velesejma v Lipskem od 30. avgusta do 5., oziroma 9. septembra 1925 na svojih osebnih parobrodih 50% popusta. Potniki se morajo legitimirati s sejmskimi izkazi. Vozne ugodnosti ostanejo v veljavi za potovanje tje do konca velesejma, t. j. do 9. septembra, za vrnitev pa še 14 dni po zaključku velesejma. — Tovor za vrnitev razstavljenega blaga je pri ugoditvi predpisanih pogojev brezplačen. Vrnitev se mora izvršiti v teku 4 tednov po zaključku velesejma. Poštno-paketni promet v naši državi. Po statističnih poročilih se je v letu 1924 odposlalo iz naše države 54.783 poštnih paketov, to je za polovico več nego v letu 1923. Tranzitnih paketov se je naštelo 152.993. Od odposlanih paketov jih je odšlo 10.899 v Avstrijo, 8229 v Nemčijo, 5320 na Češkoslovaško in 1359 v Združene države Amerike. V našo državo je došlo 699.692 paketov, in sicer iz Avstrije 231.954 paketov, iz Ceškoslova-ške 223.869, z Nemčije 141.376, iz Francije 33.834, iz Italije 12.583, iz Amerike 16.770, iz Ogrske 7394, iz Bolgarske 219 in iz Rusije 217. Naš ekspert pri trgovinskih pogajanjih z Avstrijo. Ministrstvo inostranih del je imenovalo kot eksperta pri pogajanjih za sklenitev trgovinske pogodbe z Avstrijo tajnika zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Ivana Mohoriča, ki je v sredo odpotoval na Dunaj. Ekspoze ministra za finance. — V debati o predlogu zakona o proračunskih dvanajstinah, za prihodnje štiri mesece se je oglasil k besedi tudi minister za finance, ki je v daljšem govoru branil svojo finančno proračunsko in valutno politiko. Po uvodnih besedah je opozarjal na izboljšanje našega finančnega položaja v zadnjih treh letih. Proračunsko leto 1924/1925 izkazuje 785 milijonov dinarjev suficita, kar je pri razmerah v naši državi vendarle uspeh, ki daje vladi garancijo, da je previdno gospodarila z državnim denarjem. Suficit je bilo mogoče doseči, ker državni dohodki stalno naraščajo. Zvišali so se skoro vsi dohodninski viri. Carine se je pobralo v mesecu aprilu 1.1. 139 milijonov dinarjev, istega meseca lanskega leta pa 122 milijonov. Dvignili so se v istem času napram uspehu istega meseca v lanskem letu dohodki monopolov za 29 milijonov dinarjev, trošarina za 5 milijonov, neposredni davki za 57 milijonov. V prvih povojnih letih je bila vlada zaradi pomanjkanja denarnih sredstev primorana najemati posojila pri Narodni banki, sedaj je to nepotrebno. Pri sedanjih prilikah ni nikakega povoda, da bi se vračali k slabi politiki prejšnjih let. Biti štedljiv v izdatkih in krepiti državne dohodke s sodelovanjem celokupnega narodnega gospodarstva, to bo ostalo tudi v bodoče ena glavnih točk finančne politike sedanje vlade. Nadalje je minister govoril o vprašanju visečih dolgov, ki se stalno zmanjšujejo. V finančnem zakonu za leto 1922/1923 se je omenjalo, da znašajo viseči dolgovi 1400 milijonov dinarjev. Tekom zadnjih dveh let le je ta dolg znižal za 947 milijonov dinarjev in znaša samo še 453 milijonov. Ugoden finančni položaj države stalno izboljšuje kredit naše države tako doma, kakor v inozemstvu, kar dokazuje povišanje kurza za vojno odškodnino. Naravna posledica zaupanja v našo finančno politiko je preokret na našem denarnem trgu, ki se kaže v povišanju hranilnih in drugih vlog pri naših denarnih zavodih. Vloge pri Narodni banki so znašale koncem leta 1923 le 198 milijonov dinarjev, koncem leta 1924 •že 306 milijonov dinarjev in koncem meseca junija t. 1. že 527 milijonov dinarjev. Vloge so se zvišale tudi pri privatnih denarnih zavodih za 1300 milijonov, pri državni hipotekarni banki za 31 milijonov dinarjev, pri poštni hranilnici za. 54 milijonov. Vse to kaže, da se povra-zaupanje v naš denar in da imajo ca denarni zavodi, predvsem Narodna banka, zadosti denarnih sredstev za vse resne trgovske posle. O naši valutni politiki so mnenja deljena. Eni zahtevajo absolutno stabilizacijo, drugi izboljšanje dinarja do zlate paritete, tretje zopet ne bi jezilo, ako bi se dinar razvrednostil-Uradna valutna politika gre že dve in pol leta ista pota; zastopa inflacijo, ki naj omogoči ravnovesje državnega proračuna, in si prizadeva, da napravi trgovsko bilanco čim bolj aktivno. Naš dinar je čvrst kakor granitna skala. Vlada smatra, da bi utegnil nagel porast dinarja škodovati našemu narodnemu gospodarstvu, izkuša pa z vsem silami preprečiti tudi poslabšanje naše valute. O definitivni valutni reformi za enkrat še ne more biti govora, dokler ne uredimo vojnih dolgov, ki se utegnejo kmalu urediti. Pravilnik k stanovanjskemu zakona z natančno razlago in vzorci vseh mogočih vlog na stanovanjsko sodišče je izšel danes. Cena 20 Din. Dobiva se ga v založbi »Jug« v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7/11 (pisarna Jugoslovanske Matice) ter v Matični knjigarni odnosno v pisarni Yerc-a na Kongresnem trgu v poslopju »Kino Matica«. Brezposelnost na Angleškem. — Koncem meseca junija t. 1. je bilo na Angleškem približno 1,304.300 oseb brezposelnih, to je približno 294.856 več nego lani. Največji viseči most na svetu. Zgradili so ga čez reko Hudson, Newoyrk, med Anthonys Nose na vzhodnem bregu in Bear-Mauntiu za zahodnem. Razpetina med stebri znaša 497-43 m, skupna dol- j žina 688 m, širina ceste je 11'58, zraven j je pa še na vsaki strani 1-52 m široka j pot za pešce. Vpoštevali so krajevno ! obremenitev 20 tonski voz, za stebre pa pritisk vetra 245 kg na in-’. Stebri so visoki 100 m, zožijo se od 6 m na tleli do 8 m v najvišji višini. Most nosita dva 45 cm debela glavna kabla, obstoječa iz 7252 pocinkanih in 4'8 mm debelih železnih žic, zavitih v 37 stremenov. Za izhodni materijal so porabili Martinovo jeklo z močjo 150 kg na 1 mm’. Od glavnih kablov se odcepijo 57 mm debeli viseči kabli, na katerih so pritrjeni prečni no-sivci mosta. Glavna kabla tehtata 2000 ton — 2 milijona kg! Most je napravila zasebna družba; gradbena doba je znašala samo 18 mesecev. Most nadomešča dosedanjo vožnjo z brodi, ki je bila zlasti pozimi vsled ledu, snega in megle težavna in so jo morali včasih tudi prekiniti. Ljubljanska borza. Dne 29. julija 1925. Vrednote. 7% invest. posoj., den. 67; loter. 254% drž. renta za vojno škodo, den. 272, bi. 280; Celjska posojilnica, den. 201, bi. 204; Ljublj. kred. banka, den. 225, bi. 238; Merk. banka, Kočevje, den. 101, bi. 101, zaklj. 101; Prva hrv. štedionca, Zagreb, den. 810, bi. 815; Slavonska banka, Zagreb, den. 67; Kred. zavod, Ljubljana, den. 175, bi. 185; Str. tovarne in livarne, den. 106, bi. 129; Trb. prem. dr., Ljubljana, den. 340, bi. 349; Združ. papirnice Vevče, den. 100, bi. 110; »Nihag<, bi. 41; »Stavbna družba-^ -den. 165, bi. 180; 454% zast. listi Kranjske dež. banke, den. 20; 454% kom. zadolžnice Kranjske dež. banke, den. 20. Blago. Les: Trami, monte, 3/3—8/10, fco naki. post., bi. 300; deske, koničaste, 20, 25 in 30 mm, fco nakl. post., bi. 460; bukova drva, 1 m dolž., fco nakl. post, 5 vag., den. 18.50, bi. 18.50, zaklj. 18.50. — Žito in poljski pridelki: pšenica, bačka, par. Ljubljana, bi. 325; pšenica slavonska, 76 kg, 1—2%, fco Ljubljana, bi. 305; otrobi, pšenični, drobni, fco Ljubljana, 54 vag., den. 180, bi. 180, zaklj. 180; koruza, slavonska, fco Postojna trs., den. 237; laneno seme, fco Ljubljana, den. 500, bi. 520; fižol, ribničan, fco VSE ZAHTEVA DOBRO ZLATOROG AML0 ZLATOROG Ljubljifna, den. 300; ječmen, slavonski, 65 kg, fco Osijek, 1 vag., den. 210, bi. 220, zaklj. 220. carine: pšenica : domača 39—40, madžarska s Potisja 43.50—44; rž : domača 31.75—32.25; t u r š č i c a : 31.50—32.50; oves: severno-ameriški 42.50—43. Tržna poročila. Mariborsko sejmsko poročilo. — Na svinjski sejem dne 24. julija 1925 se je pripeljalo 148 svinj in 3 ovce. Cene so bile sledeče: Mladi prašči, 5—6 tednov stari, komad 85—125, 7—9 tednov stari, 135—175, 3—4 mesece stari, 225—350, 5—7 mesecev stari, 362.50—450, 8—10 stari, 460—500, 1 leto stari 600—1000; 1 kg žive teže 13—14.50, 1 kg mrtve teže 16—17.50; ovce komad 100 Din. Pro- j dalo se je 99 svinj in 2 ovci. Dunajski goveji sejem (27. junija). Do- i gon 2689 komadov. Od tega je bilo iz Jugoslavije 691. Promet miren. Cene brez bistvenih sprememb. Notirali so za kg žive teže: voli I. 1.60—1.75 (1.85 do 2.10), II. 1.35—1.55, III. 1.20—1.30, biki i 1.30—1.70 (1.80). krave 1.15—1.50 (1.65) 1 in slaba živina 0.75—1.15. Dunajska borza za kmetijske produkte (27. julija). Kupčija se razvija zelo počasi. Interesenti pokazujejo pri nakupovanju veliko rezerviranost, toda tudi ponudba v promptnem blagu se je zaradi deževnega vremena zmanjšala. Cene pokazujejo lahno oslabitev v nekaterh predmetih. Notirajo v šilingih za 100 kg vključno blagovno-prometni davek brez Dobava, prodaja. Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talue licitacije: Dne 12. avgusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 6000 kg lanenega firneža. — Dne 17. avgusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznega železa. — Dne 18. avgusta t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave blaga za povezovanje tobaka; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave tiskovin; pri direkciji drž. železnic v Sarajevu glede dobave osel iz karborunduma ter glede dobave svedrov, pil itd. — Dne 20. avgusta t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave vrvic in špage; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave orodja in strojev; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede .dobave mehkega svinca; v pisarni vojnega- okruga v Celju glede dobave mesa za garnizijo Celje, pri komandi mesta v Ptuju za garnizijo Ptuj in pri komandi mesta v Dravogradu za garnizijo Dolnji Dravograd, dne 21. avgusta t. 1. v pisarni vojnega okruga v Mariboru za garnizijo Maribor in pri komandi mesta v Slovenski Bistrici za garnizijo Slovenska Bistrica; dne 22. avgusta t. 1. pri in-tendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani za garnizijo Ljubljana. Dobava usnjatih gamaš za finančno kontrolo. — Dne 11. avgusta ob 11. uri se bo vršila pri generalni direkciji posrednih davkov v Beogradu ponovna ofertalna leitacija za nabavo 8250 parov usnjatih gamaš za finančno kontrolo. Pismeni pogoji in vzorci se lahko vpo-gledajo vsak dan med uradnimi urami pri generalni direkciji posrednih poreza soba št. 46, pismeni pogoji pa razen tega med uradnimi urami pri oblastnih inšpektoratih v Ljubljani, Zagrebu, Splitu, Novem Sadu, Podgorici, Skoplju in Sarajevu. Interesenti lahko dobijo, odnosno naročijo pismene pogoje proti ceni 30 Din pri generalni direkciji posrednih poreza v Beogradu. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornica v Ljubljani interesentom na vpogled. n? - r iiiiiiieiiiiiiiii!iiiiiniiii